SAMOPRISPEVEK —INVESTICIJA V DRUŽBENI STANDARD I GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL UUBLJANA-VIČ-RUDNIK • LETO VII • ŠTEVILKA 9 • OKTOBER 1971 premembe republiške ustave skladu s programom razvoja krajevne skupnosti in občine; sredstva iz proračuna). . V spremembah so določene tudi zadeve, ki jih opravljajo republiški organi in organizacije in zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane in jih republika ureja z zakonom. Spremembe se nanašajo tudi na sodelovanje SR Slovenije z drugimi republikami in 'pokrajinama, bodisi v neposrednih stikih bodisi v organih federacije glede zadev, ki jih lahko zvezni organi urejajo Republiški zbor skupščine SR Slovenije je 9. septembra dal v •> *Bo razpravo osnutek sprememb republiške ustave. Predlagane jjeittembe republiške ustave pomenijo skupaj s sredi leta že spreje-J' spremembami zvezne ustave predvsem dvoje: novo opredelitev 9 ?.°&ja delovnega človeka kot tistega, ki odloča o ustvarjanju in '! “h* dohodka ter novo ureditev odnosov med narodi in narod-' 'Stmr, republikami in pokrajinama v Socialistični federativni l [lubliki Jugoslaviji. Predlagane spremembe v republiški ustavi naj urganm reaeracije glede zadev, ki jih lahko zvezni organi urejajo » “Pevajo k temu, da se bodo lahko v praksi uveljavila načela in samo na podlagi soglasja republik in pokrajin. Urejajo se tudi vpra->» iTtCV’ za katero s0 56 dogovorile republike in pokrajini ter svoj Sanja splošnega ljudskega odpora: občina organizira splošen ljudski ;al “Sovor zapisale kot spremembe zvezne ustave. odpor na svojem območju; partizanske enote v republiki v miru in v osnutku ustavnih sprememb je SR Slovenija opredeljena kot v°jn' vod* glavni štab SR Slovenije za splošni ljudski odpor. Opre-! ®*va, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda, na oblasti in deljena je tudi vloga republike pri določanju in izvajanju zunanje Jj ^upravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in sociali- politike SFRJ in pri sodelovanju z drugimi državami, medna-,« samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in obča- rodnimi organi in organizacijami. Občine in organizacije združe-slovenskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti. V neSa dej3 in druge organizacije sodelujejo s tujimi in mednarodnimi 0 Jjdu s to opredelitvijo urejajo predlagane spremembe dvoje organi in organizacijami v okviru zunanje politike SFRJ in med-“ročij: druženo-ekonomsko in družbeno-politično. narodnih pogodb. Varstvo ustavne ureditve ter zagotavljanje oseb- nl KI .meinbe na družbeno-ekonomskem področju izhajajo iz ne in premoženjske varnosti občanov je opredeljeno kot pravica in l* ^aja delovnega čoloveka na vseh področjih ustvarjanja v dolžnost občanov in organizacij združenega dela ter družbeno-poli-■jrP'- Osnovne določbe so enake kot v zvezni ustavi, ker pač 4t'čnih skupnosti. Glede izvolitve članov predsedstva SFRJ je predajo za vse republike in pokrajini in so bile zato tudi sprejete kot lagano, da lahko predlaga kandidate republiški skupščini Sociali-,na osnova v zvezni ustavi. Predloženi osnutek vsebuje tudi stična zveza delovnega ljudstva Slovenije. dere dopolnitve, ki naj izrazijo tisto, kar je posebno pri nas, . N°veniu položaju in odgovornosti republike v federaciji in za ^Predlaganih spremembah je našlo svoje mesto tudi financiranje ie^redvfden^^fin prilagoditi tud' orSal]e v republiki. Zato tnih skupnosti. Problematika krajevnih skupnosti in občin je SRPsLvenHe ^"“.P^sedstva Skupščine ? Prihranjena za naslednje obdobje ustavnih sprememb konec bliki in daialri nnh,, , L , a P° rc usklajevanje stališč v repu-biniega ali v začetku 1973. leta. Vendar so že sedaj predlagane v tvlLe^ wef^f v sk“Pščini’ določbe (samoprispevek; sredstva, ki jih dajejo delavci nostih ter oreaniznriiali iCrpr,: samoupravnih skup- Pf//ne organizacije združenega dela na območju krajevne skup- bili v prihodnje remi hi iški JkretM0^ lzvr5nega svcta, s tem da bi C 1 oli katere delavci živijo na njenem območju; del davkov, zbra- iniei ^vršm svet snlošnn nnnhl«cn! C an- *?v.ršn.ega sv®!a m da bi P “a območju krajevne skupnosti in ki jih odstopa občina v pjsov P r o za izdajanje izvršilnih pred- tart občinske organizacije ZK Plinski komite ZKS Ljub-'tj a'^'č-Rudnik je med polk r« Zaže* z delom. Njegov se-13 ..r 3e postal dotedanji pred-5« Jdk obč.konf. SZDL ing.Ja-L Cemažar, ki je uslužbenec jii. in tako v tej funkciji ne kot profesionalec. Tak-status pa ima namestnik se-|,.rja Alojz Dolničar.Tajnica $ ,j!nskega komiteja je Marjeta j?. ia- Občinska organizacija t®ha svoje prostore v I. nad-. PJU občinske upravne 'e. Komite ima 11 članov: Vili Belič, Joža Cajnko, Janez Če-mažar, Janez Čebulj, Janko Černe, Alojz Dolničar, Branko Golobič, Ivan Ilc, Maks Močnik, Stane Virtič in Ivica Žnidaršič. V razpravi o svojem prihodnjem delu so člani komiteja postavili zahtevo po vzpostavitvi večje organiziranosti pri samem članstvu. Sledila je razprava o aktualnih političnih problemih, med omembne naloge SZDL i, w SZDL je cela vrsta po-S I jbnih nalog, roki, v katerih ii Hiti8 treba uvesti, pa so veči-111 J|kZe.l° kratki. Med najpo-Jlr.!: ejšimi so predvsem: za uvedbo samopri- i % iii tra9, razprave o pokojhin-fi tjy Zavarovanju kmetov, raz-^ ° spremembah republiške list 'n javna obravnava stano-problematike, izvršnem odboru deluje ^kcij, ki so jim na ne-^ji (15. septembra) volili ^ vodje. je tudi nosilka raz-0 republiških ustavnih , cnibah. V njeni organiza-. Odo Dotekale tudi v naši skupnostih. Izvedene morajo biti že do prvih dni oktobra, vključevale bodo tudi druga vprašanja, med ustavnimi spremembami pa bo najbrž najzanimivejši 36. amandma, ki govori o krajevnih skupnostih. Na obravnavani seji je postalo izredno živahno ob razpravi o tezi zakona o pokojninskem zavarovanju kmetov. Kmet pa je sam najmanj kriv, da je socialna struktura na vasi tako neugodna (mladi so odšli, stari ostali sami). O teh vprašanjih bodo posebni sestanki v Velikih Laščah, Iški vasi, na Rakitni, v Horjulu in Preserju. SaS temi o „akciji 25 poslancev" oziroma bolj o odmevih na to akcijo, za katere so ugotovili, da so politično celo bolj problematične od same akcije. Očitno so na delu sile, ki izkoriščajo takšne pojave za povsem drugotne cilje, kar ustvarja neugodno vzdušje za reševanje pomembnejših nalog. Tu je na delu še karierizem posameznikov, zlasti v obliki poskusov uveljavljanja v politiki ,413 znanstveni osnovi". V tem smislu se je komite najostreje opredelil do stališča univerzitetnega komiteja ZKS. Dalje so na seji obravnavali zadevo Kemija-impex, kjer seje pojavila cela vrsta nezakonitosti, sodišče pa ni kaznovalo odgovornih posameznikov, marveč je prevrnilo krivdo na sistem. Takšna sodba pa pomeni SKUPŠČINSKA SEJA Za četrtek, 23. septembra je bila sklicana seja skupščine občine. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o poslovnem uspehu delovnih organizacij v prvi polovici leta, nadalje pa še poleg drugega razprava o problematiki cest IV. reda in mestnih ulic, o njihovem vzdrževanju ter uresničevanju programa gradenj in rekonstrukcij. M. RIBARIČ zeleno luč za ribarjenje v kalnem, kar so v nekaterih gospodarskih organizacijah očitno že tako razumeli. SaS POSLANSKA PISARNA Kakor doslej, bo tudi poslej delovala pri občinski konferenci SZDL poslanska pisarna za neposredne stike na relaciji volivci — poslanci. Da bi se o tej obliki dela dogovorili, so se zbrali poslanci za našo občino in predstavniki obč. konf. SZDL. Sestanek je bil v torek, 7. septembra. Na njem so obravnavali tudi ,,akcijo 25 poslancev", vendar so si bili edini v tem, da je nujno posvetiti pozornost predvsem najbolj perečim problemom, med temi najprej ustavnim spremembam in gospodarstvu. NAPREDOVANJE ČLANOV RVS V petek, 17. septembra je bila v Domu svobode KS „Malči Belič" slavnostna razglasitev o napredovanju rezervnih vojaških starešin. Skupno je napredovalo 170 starešin od podporočnika do kapetana I. razreda. Zbranim je govoril sekretar obč. konf. ZK ing. Janez Čemažar, s čestitkami pa so se pridružili tudi predstavniki drugih družbeno političnih organizacij v občini. «55 v • C1, ; 1 ta y* ** I V),. | odbor RKS Vič — Rudnik je 16. julija priredil sprejem ob 1^ 1 odlikovanja RK. Govorila sta dr. Dušan Repovž in pred-. ^upščine občine ing. Slavko Korbar. Ob tej priliki so pode-1 Priznanja delovnim kolektivom, zaslužnim za krvoda-er priznanja in diplome ekipam prve pomoči. Izrednega pomena za družbo je skrb za otroka. Ta se kaže povsem konkretno tudi v gradnji prepotrebnih objektov za varstvo in šolanje otrok, Odprtje vsakega novega objekta te vrste je zato dogodek, ki prerašča lokalne okvire neposrednih koristnikov. Na to dejstvo računajo tudi nosilci akcije za uvedbo samoprispevka. - Na sliki: notranjost v juliju odprtega vrtca na Koleziji Pozdrav bralcem Naše komune od Andrejke Zupančič Škofljica 25! Namesto uvodnika Otroci, ki se ta čas rojevajo, ki hodijo zdaj v š^lo, bodo leta 2000 zreli ljudje. Življenjske zahteve so zmerom trše in takšne stoje .pred njimi. Kar jim družba lahko da na pot v samostojnost, je vzgoja in izobrazba. Vsaj na osnovni stopnji prvo in zlasti drugo zagotavljamo z zakoni Ti pa ostanejo črka, če se ne izpolnjujejo. Včasih so za to objektivni razlogi Tako je v tem trenutku in tako bo še bolj že čez nekaj let, če ne bomo v tej smeri primerno ukrepali. Rešitev se zdi na moč preprosta: česar nima družba, to bomo dodali sami, saj smo mi - družba. Da bi imeli povsod, bomo vzeli tam, kjer je, in dali tja, kjer primanjkuje. Tako bi storil vsak dober gospodar. Rešitev se zdi preprosta. In vendar temu ni tako. Samoobrambni mehanizmi nas navajajo k iskanju nepo-sredm? koristi. Naše investicije - če že investiramo — so kramoročne. Da je le danes vse prav, kdo ve, kaj pride jutri? Če si ne pomagaš sam, drugi ti tudi ne bodo, itd.! Včasih nismo zadovoljni s takšnim življenjem, imeli smo drugačne ideale, a kasneje smo prisiljeni sprejemati svet, kakršen je. Nenadoma pa - samoprispevek. Nekaj, kar se na videz ne sklada s praktičnimi gesli našega časa. Nekaj, kar ne obeta hitre in neposredne koristi. Ne zaupamo: kdo ve, kam bo šel ta denar? Cene so že itak neprestano v porastu, dinar ' izgublja vrednost, sedaj pa še prostovoljno odrekanje dela zaslužka! Res je, da gre le za stotinko, pa vendarle, če gledaš na to iz meseca v mesec, skozi pet let, • se precej nabere. Mi, ki imamo poprečne ali celo nižje dohodke, naj prispevamo, medtem ko nekateri drugi prekomerno bogatijo? ^ Res je vse to, in vendar - samoprispevek! Za nove vrtce in šole. Za enakopravnost žena. Za pomoč mladim družinam. Za generacijo leta 201%). Za... za sebe! Kako? Da, za sebe! Najprej za to, ker se s stvarmi, kakor so, ne moremo sprijazniti, vendar se jim tudi upreti ne moremo. Sami ne. Ko pa bi vsi... Takšna solidarna akcija, skupen upor proti nemoči v dani situaciji je samoprispevek. Tu smo združeni z vsemi, vendar delamo tudi zase. Resno lahko računamo tudi na lastno korist. Smo v obdobju, ko pričenja prenizek družbeni standard zavirati osebnega. Zatekamo se v svoj lastni, udobni standard. Ograjujemo se. Vendar je rešitev le začasna. Naposled se le srečamo z dejstvom, da je za nadaljnji razvoj osebnega standarda potrebno investirati v družbeni standard. Potrebno je načrtno vlaganje, ki naj čimprej pokaže rezultate in naj zagotovi trajen napredek. Kje začeti? Sune in sh>arne statistike odgovarjajo:, najbolj rentabilno je vlaganje v vzgojo in izobrazbo mladega rodu (pustimo zdaj ob strani, da je to naša generacijska dolžnost!). Če tako pogledamo na samoprispevek, se nam nadaljnji razvoj pokaže v tej smeri: iz osebnega standarda za družbenega, iz tega nazaj v osebnega. Krog je sklenjen, sredstva se obračajo, napredek je zagotovljen. Zato kljub vsem pomislekom in zaradi njih — samoprispevek! Starostno zavarovanje kmetov v javni razpravi Široka razprava o tezah zakona naj bi trajala do 15. oktobra. V novembru naj bi bila razprava med bodočimi zavarovanci ter ostalimi republiškimi forumi. Sprejem zakona je predviden za december 1971 in naj bi stopil v veljavo 1. januarja prihodnjega leta. Čas je kratek, vendar dovolj dolg, da vsi zainteresirani prispevajo svoj delež. Predlog o starostnem zavarovanju kmetov temelji predvsem na naslednjih principih, je poudaril tovariš Vinko Hafner, podpredsednik IS Slovenije: hitro razslojevanje kmečkega prebivalstva in s tem povezano spreminjanje njegove starostne in produktivne strukture. V zadnjem času se je število kmečkega prebivalstva močno zmanjšalo, tako da danes računamo le še na 23 % kmečkega prebivalstva v Sloveniji, naši občini 12 %. Prihodnost tej v tega procesa ne bo zavrla in računamo, da bomo čez 15 let imeli samo še 12 % kmečkega prebivalstva. To pomeni, da je iz vasi odtekal najproduktivnejši del prebivalstva in da so ostajali predvsem ostareli, žene in otroci. Zaostritev kmetijskega problema je bila zategadelj nujna. Tudi razvitejše dežele se temu procesu niso izognile. Naslednji faktor so občutne razlike med poprečnim dohodkom in s tem tudi med življenjsko ravnijo kmečkega in nekmečkega prebivalstva, pa tudi občutne socialne razlike med kmeti samimi. Raziskave gornjo ugotovitev potrjujejo in kažejo na to, da je kmečko gospodinjstvo doseglo samo 65 % dohodka nekmečkega gospodinjstva. Nadalje naše moralno politične norme do kmetov nasploh, do ostarelih pa še posebej. Dejstvo je, da tri četrtine današnje populacije izhaja iz kmetijstva. Potem je razumljivo, da je nujno postaviti problem minulega dela. Postavljejeno je vprašanje solidarnosti, vzajemnosti delavcev do kmetov. Seveda solidarnost ni možna brez prispevkov kmetov samih. Sicer pa se ta solidarnost kaže že sedaj, saj pričakujemo, da bo širša družba že v letošnjem letu Čigav denar so delili? Stvari okou članka ,,Kolegij županov razdelil 4 milijarde" so se po objavi v prejšnji številki krepko zapletle. Na dan je prišlo nekaj va- riant, kdo naj bi delil denar in tudi kateri denar. Ker so stvari okoli celotne zadeve zelo zapletene, prvotni članek ni mogel dokončno in izčrpno pojasniti zadeve posebej še zato, ker so v tistem obdobju različni forumi delili denar in je tako nastal pravcati kaos, ki mu ni videti konca. Odbornik mestne skupščine ing. Janez Cemažar je spraševal o vsej zadevi, vendar zaradi zapletenosti zadeve ni vedel, za kakšna sredstva je pri razdeljevanju šlo, kar tudi še danes nihče točno ne ve. Na mestni skupščini so odborniku Cemažarju pojasnili, da je pravni naslednik ukinjenih stanovanjskih skladov po občinah banka in s tem mestna skupščina nima nobene zveze. Na Ljubljanski banki pa so o tem denarju pojasnili naslednje: „Žal je morala banka prevzeti vso aktivo in pasivo teh skladov, torej vsa plasirana sredstva in obljubljene kredite, ki so bili podeljeni za sanjske dobe petdesetih ali stotih let z 1 % obrestno mero. Pred petimi leti, ko so bili skladi ukinjeni, je dedič, to je banka, prejel 70 milijard, kar je tedaj že nekaj pomenilo. Vrednost denarju pa je medtem padala, cene so rasle in denar iz teh skladov je vedno ne-pomembnejši. Z njim ni moč kreditirati kaj dosti, temveč so danes važ- ni občani in delovne organizacije. Pri teh skladih anuitete komaj pokrivajo deficit samega sistema. Tako tu ni bilo ničesar deljenega, ker ni kaj deliti." Tu torej vir spornega denarja ne more biti. V tistem obdobju je mestna skupščina razdelila kredit, vendar na predlog sklada za stanovanjsko izgradnjo in ne koordinacijskega odbora županov. Župani imajo v Ljubljani namreč kar dve telesi: koordinacijski odbor pri mestni skupščini, ki je posvetovalni organ in mu po domače pravijo kolegij županov, v njem pa sodeluje tudi mestni župan. Drugo telo je kolegij županov, kjer pa mestnega župana ni poleg. Neuradni imeni sta isti. Sredstva so tedaj posodili za dve oziroma tri leta. Ta sredstva predstavljajo višek od 8,5 % stanovanjskega prispevka od 4 % prispevka na zaposlenega. V nekaj letih se je nabral višek, vendar ga je delila mestna skupščina. Od kod so potem te štiri milijarde? So morda to sredstva banke? Banka namreč lahko daje kredite v vrednosti 10 % hranilnih vlog na vpogled. Na banki pravijo: Ne čutimo se poklicane za delitev teh sredstev in smo tako razdelitev prepustili mestnim očetom. Letos je bilo tega denarja za okoli štiri milijarde. Na mestni skupščini pravijo, da skupščina tega denarja ni delila. Kdo ga je delil, tako še vedno ni znano! M. Dimitrič prispevala za zdravstveno varstvo 30 % stroškov. Starostno zavarovanje kmetov kot dejavnik uspešnega razvoja kmetijstva in socialistične preobrazbe vasi. Dejstvo, da iz vasi odteka najsposobnejša populacija, ni v celoti sprejemljivo, to predstavlja nadaljnje siromašenje in nazadovanje vasi. Postopno izenačevanje, katerega člen je tudi pokojninsko zavarovanje, bo brez dvoma zavrlo sicer nujne, vendar škodljive procese. Iz gornjega vzroka je že sedaj družba reševala socialne probleme na vasi, s starostnim zavarovanjem pa te probleme ne bo samo reševala, temveč tudi preprečevala, kar je pomembnejše. Starostno zavarovanje bi bilo obvezno in se organizira v posebni skupnosti. Zakon bi omogočil tudi razširjeno zavarovanje z dodatnimi vplačili. Predstoječe zavarovanje namreč ni popolno, temveč v začetni fazi in bo podvrženo nadaljnjemu razvoju. Razširjeno zavarovanje bi izpeljali po čistih zavarovalnih računih. V začetku bi se uveljavilo načelo: eno gospodarstvo -ena pokojnina. V primeru smrti se pokojnina prenese na zakonca, če izpolnjuje pogoje. Pravica do starostne rente bi se pridobila z dopolnjenim 65. letom starosti obeh spolov. Višina starostne rente bi v začetku znašala 250 din mesečno. Znesek bi se na predlog skupnosti lahko spremenil. Z ozirom na dohodke iz same kmetije se smatra to kot eksistenčni minimum. Z ekonomsko rastjo kmetijstva pa bi postopoma prešli na pravo in popolno starostno zavarovanje. Vplačevanje v sklad bi se pričelo takoj z letom 1972. Pokojnine bi se pričele izplačevati z letom 1973, 1974 in 1975, odvisno od variante, ki bo osvojena. Status obveznega zavarovanca naj bi se določil po kriterijih, sprejetih za zdravstveno zavarovanje. Sedanja starostna struktura in ekonomski položaj zasebnega kmetijstva ne dovoljuje izpeljave po načelu samofinansiranja, družbena pomoč je nujna. V pomoči družbe bi sodelovale občine in republika. Občine bi dobile pravico vknjižbe na zemljo tistih gospodarstev, za katere bi prispevale pomoč. Prispevek zavarovancev bi slonel na osnovi dohodkovnih razredov. Pri določeni višini dohodka bi družbena pomoč odpadla. To pomeni, da bi premožnejši kmetje financirali svojo pokojnino sami. Uvedba starostnega zavarovanja kmetov je bogata naložba, ki naj z drugimi ukrepi prepreči deagrariza-cijo ter omogoči razvojno pot blagovni proizvodnji ter razvijanju poslovne kooperacije in zadružništva. Na osnovi načel, ki jih prinašajo predlogi novega zakona o starostnem zavarovanju , je obvezno samo minimalno zavarovanje. Kmetje, ki ~1 V Naši komuni bomo vsakokrat predstavili ■ enega od naših najvidnejših karikaturistov: z njegovo sliko, kratko predstavitvijo in seveda s karikaturo - tako kot danes prvič. I I I BOŽO KOS, karikaturist, rojen 1931 v Mariboru. Stanuje v občini Center, z občino Vič ima skupno to, da je drsal nekaj let šolske klopi v tej občini in sicer na fakulteti za tehniško liziko. Od tistih časov se mu je Vič tako priljubil, da bi rad zidal v naši občini (opomba Kosa: imate kakšno lokacijo? ) in tako še bolj potrdil zveze z občino Vič. Dal je idejo in organiziral že dvakrat bienale karikatur brez besed. Dobil je že nekaj lepih slovenskih in jugoslovanskih priznanj za karikaturo in ilustracijo. Zdaj urejuje Pavliho (spet Kos: upam, da ga redno prebirate). Rad riše za otroke. Na sliki je s svojim sinom Miho. L sodelujejo v kooperaciji ali drugače sodelujejo, bi se zavarovali kot delavci, ali pa kot osebe, ki opravljajo samostojno obrt. Teh možnosti ni malo. Tudi kmetje-borci pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 imajo zagotovljeno varstveno pokojnino v višini mejnega zneska v delavskem zavarovanju. Ugodnosti, ki se po zakonu priznajo kmetom-borcem, bodo bremenile družbeno politične skupnosti. . , Po varianti bi upravičenci do pokojnine stari 75 in več let, pričeli prejemati pokojnino s 1. januarjem 1973. Upravičenci stari 70 do 75 let bi pričeli prejemati pokojnino 1. januarja 1974. Upravičenci stari 65 let in več, pa bi pričeli prejemati s 1. januarjem 1975. Kmetje-borci bi pričeli dobivati pokojnino, če so stari 65 let in več s 1. januarjem 1973. Obstaja pa tudi varianta, da bi zavarovanci, stari 65 in več let, pričeli dobivati pokojnino s 1. januarjem 1974. Pravico do posebne pokojnine ima zavarovanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - Da ima ob pričetku uveljavljanja pokojnine vsaj 5 let status kmetijskega zavarovanca. Da ob uveljavljanju pokojnine izroči posestvo nasledniku. Od tega pravila bi se odstopalo v primerih, če zavarovanec ne more izročiti posestva, če nima naslednikov oziroma nekoga, ki bi prevzel posestvo in s tem plačeval v pokojninski sklad. JI Da se v zadnjih dvajsetih vsaj deset let ukvarja z dejavno!W ki mu daje lastnost zavarovane* je kmet). ' - Daje dopolnil 65 let. Pogoji so taki, da bi posestvap čela dobivati aktivne proizvajal« da bi se večala gospodarska kmetijstva. O osvojitvi najugodn? variante se bo govorilo v javni " pravi. Kmetje — zavarovanci bi ur« čevali samoupravo starostnega M rovanja preko republiške skupno; ki jo je potrebno šele ustanovi Imela bi svoj statut in organe- . , moteno delo. Tudi organizacija zasluži vso pozornost. Ing. H zai 1 I I I I I I I I I I I * * S C * * * * s * <* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * { * s a* S <* * S * 5 * * a* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * \ 5 5 a« a1 za del zgradbe, ki je pripadal Termoelektrarn Šoštanj. Za spremembo lastništva v zemljiški knjig1 — je bilo potrebno odkupiti tudi del stanovanja' 61 last Izvršnega sveta. Vse to je bilo v prvih mesečin leta 1970. V tem času pa se je v Sloveniji začel? javno obravnavanje, prodaje družbenih stanovanj-Do razjasnitve stališč glede tega, nisem dal nikak« pobude, da bi pridobil oziroma odkupil tudi drug del stanovanja. Termoelektrarno Šoštanj ?en obvestil, naj počaka z definitivno ureditvijo, to Je^ vpisom v zemljiški knjigi, s čemer pa je povezan predhodno plačilo prometnega davka, za katere? plačilo je po zakonu zavezan prodajalec, jaz pa P prodajni pogodbi, da ga vrnem prodajalcu. Ob tej priliki, pa tudi ob mnogih drugih, sen omenil vcijetnost spremembe predpisov o Pr° metnih davkih Ko so mi bili po sprejetju zakona o pogojih pr“ daje družbenih stanovanj znani pogoji za odkuj’ ...... ‘nVJli tudi ostalega dela stanovanjske hiše, sem ugot0’ da obveznosti daleč presegajo moje *inan,L zmožnosti. Mesečno bi moral odplačevati P°**j stroškov vzdrževanja stavbe najmanj 750 din, tak-j pa bi moral plačati cca 55.000 din, odkupna c°n^ za že vseljeno stanovanje je znašala več k 200.000 din. Samo nekaj starih milijonov dražja P so v tem času bila nova delno opremljena. J? vseljena stanovanja. Zato, ker takih finančnih0^ men nisem bil sp< jlektrarni Šoštanj, be bi bilo karkoli od sumičenj, ki jih izražate' nisem bil sposoben, sem predlagal Ter?j'e Wla dodeljena trinadstropna Hil a na ^“dniku, kamor se je pre-del strojnega parka nacionalizi-o a?3 Podjetja Favorit iz Maribora, ! ruJ>‘ nacionalizaciji leta 1946 pa Podjetje za izdelavo čolničkov .6 O7Kovačič iz Kranja in obrtna I111?3 za izdelovanje raznih lese-. evk, Cakja lz Ljubljane. Potem, HjL.d leta 1948 dograjen na isti tani ir k nov objekt 111, se je pro-e ' utensilie izoblikoval v nasledil Proizvodne enote: splošni kovin-if^odelek, splošni lesni oddelek, ‘esa-hlodovine za tkalske čol-ter oddelki za izdelavo tkal-{ grebenov, za izdelavo žičnih Ijjrtp, za izdelavo lesenih cevk in oelavo tkalskih čolničkov. Osvojitev tako zahtevnega proizvodnega programa, ki si ga je tovarna zadala, pa je zahtevala požrtvovalnost vsega kolektiva, ki je imel le malo pravih strokovnjakov. Z ozirom na dolgoročni gospodarski razvoj Jugoslavije, posebno še na program tekstilne industrije bi se morala proizvodna potrošnja tekstilnih pripomočkov kar nekajkrat povečati. Tako je podjetje pristopilo k izdelavi rekonstrukcijskega elaborata. Leta 1962 je bil investicijski program za rekonstrukcijo tovarne gotov in že naslednjo pomlad je Tehnograd začel z gradbenimi deli na lokaciji med Pokjjukarjevo cesto in Cesto na Brdo. Sama gradnja novih obratnih prostorov za lesne oddelke je bila spričo neprimernega terena zelo zahtevna in se je tako nepričakovano zavlekla v obdobje gospodarske reforme. Težave, ki so tedaj nastopile z dobronamernim gospodarskimi ukrepi, so prizadek podjetje, ki je sedaj moralo plače vati vse podražitve materiala, še hujs kot to pa je bilo pomanjkanje sred štev za nabavo prepotrebnih novili strojev, ki so bili po programu pred videni. Vse to pa je še bolj zavlekle gradnjo in šele leta 1966 so lahke preselili lesne obrate iz Rudnika na Vič. Kakšna pa je današnja slika tovarne in kaj jo čaka jutri? Podjetje, k; je prehodilo razmeroma trnovo pot Buffet »KRIŽIŠČE« LJUBLJANA, Tržaška 91 čudimo • TOPLE MALICE • PIJAČE VSEH VRST ^ SE CENJENIM GOSTOM PRIPOROČAMO! ---- — presegalo številko petsto vendar dohodki kot osebni delovn pogoji so bili za marsikoga prenizk in odšel je drugam. Tako so tovarno kjer je bil še lansko leto povprečei osebni dohodek okrog tisoč dinar jev, zapustili mnogi strokovnjaki ii kvalificirani delavci. Toda čemu pri pisujejo tako nizke osebne do hodfce? Kot smo že omenili, je per spektiva podjetja v dograditvi objek tov na Viču, s čimer se bosta ob: oddelka združila, znižali se bode stroški poslovanja, dvignila se bc produktivnost, omogočena pa bc tudi revizija proizvodnega program: (sem uvrščajo povečanje specializa cije, razširitev proizvodnje in izbolj šanje kvalitete). Vse to pa, česat danes ni in torej šele bo, močno bremeni stroške proizvodnje, le-ti pa skupno z vračanjem kredita močne bremenijo dohodek. Morda je v nekem smislu še hujša težava v podjetju v tem, da trenutne nastopajo na tržišču problemi nabave repromateriala, ne glede na to, ali je repromaterial iz domačih virov ali iz uvoza. Ker je domači repromaterial, predvsem železna žica zelo iskan polizdelek na trgu, pa tudi njegova kvaliteta je zelo slaba, 'se mora podjetje hočeš nočeš zadovoljevati z uvozom. Kaj pa uvoz v današnji situaciji pomeni, ni potrebno razlagati. Tudi splošne posledice stabilizacije (podražitev domačih repromaterialov, prevozov, energije ...) vse to hkrati ne povišuje OBAOITCUt POZORI Ponulamo v»m ss. JS Ifl 50 mn Plo^CniOEj debelino 35 mm dajemo t liradnlm 20% »•tonskim Dooufetomi S plo*C»mi£j3T[«i£3«)r.iciimo hitro, enostavno In t mlnlmalnln kvalificiranimi delovnimi močrnl Po principu opaženega beioneQsJJjjJjjgradimo: * visoke In nirka stanovanjska zgradbe * Industrijska dvorane, gospodarska poslopja, skladišča * šole. bolnica, kinodvorane S pomočjo že Izdelanih stenskih elementov ^I■ sl lahko tudi sami zgradite f'* 9 atrijsko hiše, vikende • provizorične delovne prostore, skladišča m podobno • garaže — zadnja novost »GARAŽA V PAKETU- Stropni elementi vam omogočajo toplotno In zvočno Izolacijo tar enostavno In hitro izvedbo stropov. opni elem« 'ladjo tar t Dalemo vam vse tehnične in druoe podatke. INFORMACIJI -HOJA« predelav« leta Ljubljana, Languaova S. tel 2? OAt tslev yu hoja 31*50 samo proizvodnih stroškov, ampak tudi možnost prodaje na zunanjih tržiščih. Vse omenjene težave pa kolektivu še niso vzele vajeti iz rok. Prav tu velja poudariti, da je položaj Utensilie tako na domačem trgu kot na tujem trden, cenjen in upoštevan. Izvoz je orientiran tako v zahodne države (Zvezno republiko Nemčijo, Grčijo) kot na vzhod (Nemška demokratična republika, Poljska, CSSR, Madžarska) in celo v dežele Afrike in Azije (Iran, Gvineja, Hongkong, Etiopija, Sudan). Velja omeniti še poslovne uspehe tovarne na mednarodnih tekstilnih razstavah ITME v Hannovru, Baslu in Parizu. Ob tem jubileju, ki ga je kolektiv počastil s slav no st n o sejo delavskega sveta in obdaritvijo najzaslužnejših delavcev, je bila izražena želja po čimprejšnji preselitvi kovinskega oddelka na Vič, saj bi združeni lahko dosegali še večje poslovne uspehe, pa tudi večjo življenjsko raven. JANJA DOM1TROVIC Utensilia praznuje 25 let obstoja sredi živahnega razmaha svoje dejavnosti. FILTER 57 POVSOD Kadilci se mnogokrat sprašujejo, kdo in kje pokadi največ cigaret Filter 57. Mnogi menijo, glede na probleme, ki jih je imela ta cigareta s prodajo in nelojalno konkurenco v posameznih pokrajinah, da ni povsod enako razširjena. V Tobačni tovarni Ljubljana, ki je proizvajalec te najpriljubljenejše jugoslovanske cigarete, zatrjujejo, da je enakomerno razširjena povsod. Pravijo sicer, da je posebej v bratskih republikah nekaj žarišč, kjer kade prebivalci skoraj izključno le Filter 57, vendar je to le nekaj pokrajin ali posameznih mest. Torej lahko kar upravičeno žvižgamo tisto pesmico, ki je veljala včasih za K1KI, sedaj malce prirejeno za Filter 57: Bilo kuda Filter 57 svuda. Da je to res, kaže tudi to, da bo TTL izvozila nekaj te popularne cigarete tudi v ZDA, na področje zvezne države New York. M. DIMITRlC TOKRAT GOVOIREI INŠPEKCIJSKE SLUŽBE Še enkrat: pogled z mestnega nivoja Sodnik je zato plačan, da sodi, novinar pa, da išče resnico. To ni vedno najlaže, saj je resnica tako zelo različna. Nekdo pojmuje določeno stvar tako, drugi drugače, kljub temu pa velja za vse vsaj neka približna resnica, ki jo nato vsi jemljemo, ali pa tudi ne, kot edino zveličavno. Novinar skuša najti resnico. Pri nas je z ozirom na položaj v zakonodaji kot v gospodarstvu večkrat moč priti do različnih resnic, do tega, da imajo popolnoma nasprotujoča si mnenja vsako svoj prav. Ravno v interesu odkrivanja neke širše sprejemljive resnice pa je potrebno slišati obe plati medalje. V prejšnji številki smo pisali o mestnih inšpekcijah. Očitali smo jim marsikaj, kar smo slišali na eni strani. Zato je prav, da poslušamo tudi drugo stran in njene argumente, katerim nikakor ne kaže odrekati tehtnosti, temveč jim velja posvetiti vso pozornost. Inšpektorji so bili ob članku Pogled z mestnega nivoja prizadeti, saj se trudijo in delajo, kdor dela, pa se mu lahko zgodi tudi spodrsljaj, ki se spremeni v pavšalno oceno, in človeka, ki dela, taka pavšalna ocena boli. Zato smo sklenib pogovoriti se s predstavniki mestnih inšpekcijskih služb za okroglo mizo in razjasniti obtožbe, poslušati nove in izluščiti vzroke, ki povzročajo dostikrat pomanjkljivosti na tej ali oni strani. Stališče mestne uprave in inšpekcijskih služb nam je pojasnil načelnik teh služb dipl. iur. LOJZE BRIŠKI; „Že na samem začetku moram reči, da nas je obtožba v obliki članka zabolela, čeprav je jasno, da nismo nezmotljivi. Vse, kar nam je očitno, pa ima tudi svojo drugačno plat ali pa objektivno ozadje, ki ga mi resnično ne moremo spremeniti. Upoštevati kaže pri vsem, da ima naša služba krepke kadrovske probleme. Inšpektorjev je premalo in bomo zato sedaj predlagali povečanje naše službe od 44 na 54 ljudi. Se vedno pa bomo mnogo premajhni, da bi lahko dosledno in resnično popolnoma uspešno povsod izvajali vse odloke. Ljudje, posebej strokovnjaki, ne ostanejo dolgo pri nas, ker so dohodki nizki, zlasti če upoštevamo, da je- služba zelo naporna in zahteva veliko odrekanja. Dohodkov ne moremo zvišati, ker nimamo denarja, pa tudi če bi ga imeli, bi trčili ob samoupravni dogovor. Tako smo tu v začaranem krogu, iz katerega ne moremo. Inšpektor ni priljubljen in je zato še toliko težje dobiti strokovnjake za ta poklic. Inšpektorji mnogokrat zadenejo tudi na nerazumevanje različnih forumov in tudi na njihovo nasprotovanje. Na občini Vič-Rudnik je bilo tako v zadnjem času zgrajenih kar 19 cest na črno. Ceste so gradili z blagoslovom občine. Take ceste so dostikrat slabo grajene in nastanejo zaradi tega kasnejše težave. Ta ali oni občan je prizadet in napravi pritožbo. Z občino Vič-Rudnik smo prišli do tihega sporazuma, da črno zgrajenih cest ne bomo preganjali, ker je občina brez denarja in dejansko ne more iz finančnih težav. Stališče naše uprave je bilo sicer, da ne smemo gledati na finančne težave, vendar je kljub temu prišlo do dogovora, da na področju vzdrževanja cestna inšpekcija ne bo ukrepala. Kljub temu pa je o poteku vsakega primera cestni inšpektor obveščal republiško inšpekcijo in jo opozarjal. V zadnjih mesecih pa se cestna inšpekcija sploh ni več vtikala v vprašanje vzdrževanja cest na območju občine Vič-Rudnik. Menda so v času, ko so bile inšpekcije še v okviru občin, bile dostikrat nesamostojne, saj so bile intervencije pri inšpektorju na dnevnem redu. Sedaj so ti ljudje mnogo bolj samostojni. Dejstvo je, da se je strokovnost inšpekcij po združitvi povečala, število zaposlenih pa se je v primerjavi z vsemi prejšnjimi občinskimi inšpekcijami zmanjšalo. Tako so bile po združitvi formirane naslednje nove inšpekcije: gozdna, cestna, prometna, urbanistična in elektroenergetska. Po združitvi smo uvedli tudi stalno službo ob sobotah in nedeljah, tako da se je naša dejavnost razširila tudi na te dni, ki so bili prej tabu. Občani veliko prihajajo k nam prijavljat različne prekrške in prosijo za ukrepanje. Ukrepa seveda inšpektor, ki je za to zadolžen, tako da ni nujno realizator akcije tisti, ki pritožbo sprejme. Sploh ne drži, da bi bilo naše delo skoncentrirano na družbeni sektor, nasprotno, prej bi to lahko rekli na zasebni. Na družbeni sektor odpade le zelo nizek odstotek ukrepov. Norma, ki jo imajo postavljeno inšpektorju, je le orientacijska točka, ki so jo predlagali na republiški ravni, vendar je dejansko le približna orientacija, medtem ko ocenjuje načelnik osamezne službe odločno po valiteti. Večkrat inšpektor ne uspe dovolj hitro ugotoviti krivca ali povzročitelja nesnage, včasih ga sploh ni moč odkriti, in tedaj se vsi spravijo nad inšpekcije, pohvali nas pa nikdar nihče. To ljudi destimulira. Ljudje tudi stalno naletavajo na različna občinska potrdila, ki dovoljujejo tako ali drugačno gradnjo, ki je včasih cel tovarniški objekt. Mi sicer gradnjo skušamo ustaviti, izdamo odločbo, ukrepati pa mora nato občina. Občina pa le redkokdaj ukrepa. Na Viču sta tako pri Dolgem mostu brata Trobec - avtoličarja, ki sta si zgradila celotno delavnico, ki ima že obseg male tovarne, na črno. In? Se danes delata v njej, čeprav smo mi izdali kup odločb. Občine nas prevečkrat obtožujejo, toda ocene so pavšalne. Radi bi slišali konkretne pripombe na naše delo, da bi videli naše konkretne napake, saj jih bomo le tako lahko popravili. Občine pa običajno na vse naše zahteve molče, tarča pa smo čez določen čas spet mi. Tako meni druga stran, to so mestne inšpekcijske službe, ki si žele konkretnih pripomb, konkretnih argumentov. To je torej poziv, da pokažejo vsi karte. M. Dimitrič Iz naših krajev »PAST« V KAMNIKU POD KRIMOM Cesta, ki se vije skozi Kamnik pod Krimom proti Rakitni, je sicer asfaltirana, je pa obenem tudi odlično urejena past za voznika, ki je ne pozna. O tem, da so ovinki speljani v lepo ostrih zavojih, ne bi razpravljal, želel bi le vedeti, kaj se zgodi, če v najhujši ovinek pripeljeta hkrati nasproti avtomobila. Ovinek je popolnoma nepregleden, saj gre okoli hišnega vogala, cesta je tako ozka, da hiti po njej lahko komaj en malo širši avtomobil, skratka vsa zadeva je precej nevarna. Tudi če voznika vozita le po 20 kilometrov na uro skozi omenjeni ovinek, bosta le pri zelo dobrih zavorah in refleksih odnesla jeklena konjička popolnoma cele kože. Kmalu za ovinkom v smeri Rakitne, pa je tudi sredi asfalta v blagem ovinku luknja, ki bi lahko bila skoraj jama za lov na medvede, da o kolesarjih ne govorimo. O tem ovinku bi kazalo resno razmišljati , dokler se ne pripeti nesreča, saj teče skozi Kamnik le precej prometa. M. DIMITRIC KDAJ NOVA CESTA NA RAKITNI? Občane Rakitne že kar lep čas .Jiranijo" z nadvse lepimi obljubami o še lepši cesti, ki naj bi v bodoče peljala skozi naselje. Cesta je trenutno še mehka in gladka, ker je še v oblakih. Na občini naj bi bilo menda zagotovljenih 30 starih milijončkov, ki bi rešili prebivalce Rakitne prahu, ki ga uvigujejo motorna vozila. Ob prometu, kije glede na mladinsko okre-vališče Rakitna dokaj gost, se prebivalci sprašujejo, če bi bil plinski napad kaj hujši ali ne, ker se že sedaj duše v prahu. Obljubljeno jim je bilo, da bodo vse priprave za asfaltiranje gotove do 1. septembra in da se bo na ta dan začelo asfaltiranje. Tisti, ki jim je to obljubo dal, seveda ni povedal, do katerega 1. septembra in tako so „neumni“ prebivalci pričakovali, da se bo to zgodilo celo letos. Njihov strah v tej smeri je popol-roiraneutemejen, ker o kakih pripravah na asfaltiranje ni še ne duha ne sluha. Tako se občani Rakitne sprašujejo, če so še sploh kaj vredni in če niso že vsi pozabili na njih. M. DIMITRIC NOVA BENCINSKA ČRPALKA Kmalu se bodo lahko številni prebivalci Podpeči, Preserja in okoliških vasi oddahnih: nasproti doma svobode v Podpeči, kjer se križajo ceste proti Igu, Rakitni in Borovnici, raste nova bencinska črpalka. To je bila velika želja prebivalcev iz bližnje in daljne okolice, saj morajo sedaj po bencin več kot 20 kilometrov daleč. Najbližja črpalka je namreč šele na Viču. Krajevna skupnost Podpeč-Preserje je bila glavni pobudnik za gradnjo, podprle pa so jo tudi krajevne skupnosti iz Borovnice, Tomišlja in Notranjih goric. Bencinska črpalka naj bi bila jeseni že nared. Ko bo gotova, bo ustregla številnim prebivalcem, ki nenehno potrebujejo goriva in maziva za vozila, posebno pa za kmetijske stroje. Dosedanja dolga vožnja po bencin je mnoge ovirala pri delu. Črpalke se veselijo seveda tudi potrošniki gorilnega olja. Bencinsko črpalko v Podpeči gradi cestno podjetje Ljubljana, denar zanjo pa je dalo podjetje Petrol. A A GRADNJA ŠELE POMLADI Na Robu so že ustanovili gradbeni odbor za gradnjo prostorov, ; katerih bo v prihodnje domovala mladina z Roba. Gradbeni odbor preč laga, da bi novo stavbo zgradili poleg dosedanje garaže, vendar tako, da ne bi ovirala dohoda tovornjakom kmetijske zadruge. Kmetijska zadruga, na katere zemljišču žele graditi, je pokazala razumevanje za težnje mladih in je že dala načelni pristanek za gradnjo na njenem zemljišču. Seveda bo za tako gradnjo potrebno nekaj dovoljenj, ki pa jih na Robu trenutno še nimajo, mislijo pa jih še letos dobiti. Tako se bo gradnja lahko začela šele na spomlad in bodo to zimo mladi morali preživljati še vedno na toplih zapečkih. Do spomladi pa upajo mladi, da bodo uspeli zbrati tudi vsa potrebna sredstva za gradnjo tako željenega ,,domeka“. BUTAJNOVA IN ELEKTRIČNI TOK „Elektro Ljubljana - kaj je z našo elektriko? “ se čedalje pogosteje vprašujejo domačini Butajnove in Planine, ko sredi belega dne ni dovolj velike napetosti za vključitev pralnega stoja. Ljubljana Elektro okolica je že pred časom začela z deli za obnovitev električnega omrežja. Pred časom pa so z delom prekinili in nihče ne ve, kdaj bo steklo dalje. Občani sami so že pripravili drogove v ta namen in po njihovem pripovedovanju je možno sklepati, da so tudi sami pripravljeni pomagati pri teh delih še pred pričetkom zime. Mala vas, Butajnova, Kucelj in Planina čakajo. OBUPNE CESTE Ceste v okolici Šentjošta so, vsaj tako trdijo tamkajšnji prebivalci, kolikor toliko vzdrževane samo za to, ker so cestarji doma iz te vasi. Vse ostale poti so v kritičnem stanju ih ponekod že komaj prevozne. Na ..črnem spisku" so ceste: Ljubljanica-Butajnova, Suhi dol-Plamna ter Suhi dol-Smrečje. Ta zadnja teče skozi tri občine in je razlika na viškem delu še posebej opazna. Zanimiva pa bi bila tudi razširitev sedanjega kolovoza v cesto med Butajnovo in Planino. Cesta, bi bila koristna za hitro gasilsko intervencijo in dovoz peska. Glavne kritike so usmerjene proti Komunalnemu podjetju Vič, ki ne ureja poti. Občani pravijo, da bi bilo pametneje del sredstev tega podjetja dati krajevnim skupnostim, pa bi za ceste poskrbeli sami. • VODOVOD DO PODPEČI Prebivalci Podpeči si bodo še v letošnjem letu priborili tako dolgo željeni vodovod. Trenutno že zakopavajo cevi za vodo proti Vnanjim Goricam. Vsa zadeva naj bi veljala krajevno skupnost 14 starih milijonov, veliko del pa so in še bodo opravili prebivalci naselja kar sami. Pri polaganju vodovoda jim je mnogo preglavic povzročal specifičen teren -barje. Cevi so morali namreč polagati takoj, ko so izkopali jarek, ker se v jarku že po uri ali uri in pol nabere voda in je potem vsako delo onemogočeno. Letos so imeli graditelji glede te vede sploh srečo, ker je bila suša in jim tako voda ni povzročala prehudih preglavic. Pojavila pa se je le, tako da je bil še nezasuti jarek poln vode. M. DIMITRIC Prostovoljci pri gradnji vodovoda do Podpeči so s svojim požrtvovalnim delom prihranili marsikateri dinar. ZDRAVSTVO V LETU 1970 Uspešno delo Zdravstvenega do 1307 rojstev — 619 smrti ti Na svoji zadnji seji je svet za zdravstvo pri občini Vič-Rudnik obravnaval poročilo zdravstvenega doma Ljubljana o zdravstvenem varstvu občanov na območju viške občine za lansko leto. Z današnjim člankom pričenjamo serijo člankov, ki bodo zajeli delo posameznih služb zdravstvenega varstva in njihova opažanja ter uspešnost zdravljenja. Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je 31. marca 1970 prebivalo na območju viške občine 64.840 prebivalcev, od tega 30.752 moških in 34.088 žensk. Na ožjem mestnem področju naše občine pa so našteli 41.594 ali 64 odstotkov vseh prebivalcev. Mladine do 18 let so našteli 19.399, odraslih pa 45.441. Te podatke navajamo zato. da boste lažje primerjali vse nadaljnje podatke. V letu 1970 je bilo na območju naše občine zabeleženo 1307 rojstev in 619 smrti. Med vsemi rojenimi je bilo 1.291 živo in 16 mrtvorojenih, med umrlimi pa je bilo 34 dojenčkov ali 2,63 odstotka živo-rojenili otrok. Zanimivo je, da je bila smrtnost največja pri novo- rojenčkih v prvih štiridesetih urah (16) in v prvem tednu (11). Po petnajstih dneh življenja je umrlo torej le 11,8 odstotka vseh novorojenčkov. Vseh umrlih oseb je bilo v letu 1970 - 619, kar pomeni, če primerjamo s številom prebivalstva, 9,52 na tisoč prebivalcev, medtem ko so zabeležili kar 19,85 rojstev na tisoč prebivalcev. Naravni prirastek znaša torej 10,33 in največ med vsemi ljubljanskimi občinami. Ko smo se ustavili že pri tako imenovani vitalni statistiki, naj povemo še nekaj podatkov. V zadnjih petih letih je poraslo število prebivalstva za 14,9 odstotka, število živorojenih na tisoč prebivalcev se ,Oče, sin in zemlja". (Foto F. Modic) bistveno ni spremenilo, odit vi umrlih dojenčkov pa se je P®* Z; od 2,32 na 2,63, število unulj^e “ d »lob tisoč prebivalcev jc padlo od i rob na 9,52, zvišal pa seje naraj® ijn rastek in sicer od 9,19 na 10,31 g,( Sedaj pa poglejmo dejavno« ii(C roma delo zdravstvenega -jn Ljubljana na področju občin*! ! Rudnik. ivaj UUIII*.. ,f] UJ SLUŽBA SPLOŠNE MEDIM™ je opravljala splošno zdrattn, varstvo v splošnih ambulanta* Viču (osem zdravnikov), R®* (trije zdravniki) ter v Vnanjin cah, Dobrovi in Polhovem olj Velikih Laščah, Podpeči Igu> Ijici, Horjulu in Domu poči® Bokalcah (en zdravnik na * lanto). Na območju enote n IK bilo v letu 1970 zabeleženih r i prvih, 86.072 ponovnih in J hišnih obiskov. V enoti Rudi® 15.316 prvih, 43.641 ponovA« 5.275 hišnih obiskov. Poleg*l|| stvenega varstva, ki so ga zdi izvajali v ambulantah, so °? tudi 15.183 hišnih obiske! zdravstveno varstvo v nujn® ve merili v nočnem času ter o* ^ deljali in praznikih je skrbela dežurna služba s sedežem v Vič. V dežurni službi je bito! Ijenih 1638 hišnih ter 1869 e® "K prebivalcev v dežurni ambulant! \ Zaradi katerih obolenj so^ naši občani najpogosteje zdrav (et| pomoč? Prednjačijo bolezni “ ij|; nega sistema (10.851 oboi8® l 28,6 odstotka), poškodbe i?. obolelih ali 12,2 odstotka), h® ba prebavnega sistema (3.807 ut® ttr ali 10,1 odstotka), bolezni k01 mj mišic (3.749 obolelih ali 9,’Jiv stotka), bolezni kože in P01 (3.697 obolelih ali 9,8 odst^, bolezni srca in ožilja (2.176 lor odstotka), duševne in živčne d" M (1.978 ali 5,2 odstotka), “"Mej ledvic (1.466 ali 3,9 odstotk*; ltlJ vse ostale bolezni (2.900 ali ftij stotka). J M PRIHODNJIČ: Delo služb za" stveno varstvo otrok, šolske m V* in študentov S ČRNEGA VRHA Na Črnem vrhu je mestni cestni inšpektor ustavil gradnjo treh ,.kmečkih" cest. Dokler gre vse po črki zakona (in kdo drug naj jo končno spoštuje in uveljavlja, če ne inšpektor), je vse v redu in prav. Vendar kmetje, ki so gradili individualne kmečke dohodne poti, mislijo tudi po svoji logiki. Stare poti, ki so prej vodile do njihovih kmetij, so bile neurejene, predvsem za promet z vprežno živino. Sodobna mehanizacija enostavno ne prenese več takih kolovozov in jih je treba prirediti novim obremenitvam in širinam vozil. Problem okrog prepovedi gradnje poti do kmetij na Črnem vrhu pa dobiva že tudi politične prizvoke. Kmetje razmišljajo o deklaracijah, kako da je družba zainteresirana za kmečki turizem, kako nam gre za to, da se gorske kmetije obdrže in razvijajo, kakšen strateški pomen imajo v morebitni vojni? In tu ne vidijo razmerja med prepovedjo, ki upravičeno trdi, da je gradnja nestrokovna in med koristnostjo takih gradenj. Ce že kmete želimo zadržati v gorah, potem jim je treba pomagati. Koliko bi stalo, če bi občina izdelala načrte za te kratke ceste (rešitve in propozi-cije so šablonske), kmetje pa bi delali sami. Na vseh straneh je treba le malo dobre volje, pa bodo ceste v zadovoljstvo obeh strani dograjene. Ce ne bo kmalu urejena cesta od Polhovega Gradca do Črnega vrha, bo ta gorska vasica prometno odrezana od ostalega sveta. Ljubljana transport grozi, da bo ukinil redno delavsko progo od Črnega vrha do Polhovega Gradca in šolski avtobus. Kaj bi to pomenilo, zlasti za otroke, ni treba posebej naglašati. Del črnovrških otrok hodi do avtobusa po 1 uro,( potem bi pa imeli še 12 km ceste skozi gozd. Pa zima, sneg in dež .. . Prebivalci Črnega vrha so pripravljeni na veliko udarniško akcijo, vendar bo morala prispevati svoj delež tudi občina. Kljub začetnemu odporu do ljubljanskih graditeljev vikendov na Črnem vrhu in po okoliških hribih je videti, da se pri tamkajšnjih prebivalcih taja led. Na tem področju je sedaj kakih 10 vikendov in kmetje spoznavajo koristi, ki jih prinaša tak nedeljski turizem. Marsikaj, kar so morali prej tovoriti v dolino, odkupijo turisti, z izletniki odhaja ozimnica, pa maslo in celo drva. Pa še en vidik je pri teh gorskih kmetijah pomemben. Lastniki vikendov prinašajo v gorsko samoto spet utrip življenja, novice, pa tudi marsikaj uporabnega za kmete. Tako se tudi na ta nepredviden način zbližujeta mesto in vas. Prebivalci Črnega vrha pogrešajo dejavnost Rdečega križa. Večkrat omenjajo koristnost filmov, ki jih je ta organizacija vrtela v njihovi dvorani in predavanja. Pripravljeni so tudi na odvzem krvi, od RK pa pričakujejo večjo altivnost. KAKŠNA BO USODA POLHOGRAJSKEGA GRADU? Že drugo leto mineva, kar se je iz polhograjskega gradu selila šola, vendar je nadaljnja usoda tega objekta še vedno nejasna. Doslej se je pojavilo že nekaj ponudnikov, vendar ni bil nihče resen. Kdorkoli bi prevzel grad, bi moral v njem urediti gostinski lokal, razstavo (kakšnih proizvodov) in urediti grajsko okolico z vodnjakom. Seveda pa se nihče ne bo odločil za resnejšo investicijo, dokler agrokombinat ne bo odstranil hlevov in živine. TEŽAVE S TELEFONOM V Šentjoštu že nekaj mesecev napeljujejo telefonski vod z nekaj desetinami priključkov. Vaščani - interesenti za telefonski priključek pa menijo, da bi bilo treba glavni voj napeljati le do Kurje vasi, od tod pa naj bi se speljali priključke do Butajnove, Planine in Samotorice. Ker kljub protestu vaščanov iz omenjenih vasi napeljujejo vod do Šentjošta, bodo morali vsi ostali plačati za priključek več kot če bi upoštevali njihove predloge. V tem delu naše občine naj bj.kljub težavam zazvonili telefoni že letos. GROZI NAM POPLAVA Prebivalci barjanskega dela naše občine žive iz dneva v dan v strahu ob misli, da bo Ljubljanica preplavila bregove. Bojazen seje rodila ob govoricah, da se lahko del slabo zaščitenega grajskega hriba ob Grubarjevem kanalu sesuje ob prvem potresnem sunku v prekop. Pravijo, da zemlja že sedaj drsi in trenutno ni moči, ki bi zaustavila tolikšno maso zemlje. Kolika bi bila škoda in kakšne bi bile posledice v tem primeru, si lahko s mislimo. Za veliko naravno zaporo bi še začela nabirati voda, ki se po 1 Ljubljanici ne bi mogla odteči. Preplavila bi Barje, pod vodo pa bi lahko I prišli tudi mestni predeli občine. Ali so to le prazna govoričenja? Pojasnite nam. kakšna je resnica? CESTA ZGANILA TURIZEM ilO« Ni še dolgo, ko je bila slikovita vasica Planinica pod Krimom uurczajia uu NVCUI. »U mpiiiivuj 1 a ja U4UVV/ ...j morejo po njej voziti tudi tovornjaki. Čeprav prebiyata na Planinici j I A*rt% /I r ■ ■ •rirv < ■>> htln rvvcfrt cf>m crrAfi l*» vrf»H 11ČT Snpliati NC SUITlO k dve družini, je bilo cesto sem gori le vredno speljati, in e samo ^ maloštevilnih tukajšnjih prebivalcev, ki so morali doslej bolnike z vOLj prevažati v'dolino, ampak tudi zaradi velikih obdelovalnih površin, (".'j imajo tod dolinci. Cesta še ni povsem dograjena, promet pa je po stekel. „0 Zanimivo je, da so nedolgo po tem, ko so cesto za silo uspos“ * pričele v okolici Planinice mahoma rasti počitniške hišice. IzletnfjVju je čez noč razmalmilo. Doslej so v tej prelepi okolici postavili že Ib ‘ ,«! Jeseni bodo cesto na Planinico do kraja uredili in menijo, da p skupaj stalo 4.500 dinaijev. Denar sta dala gozdni obrat Škofij* krajevna skupnost Podpeč-Presetje. . OB POŽARU V HARLEMU Prejšnji mesec je požar zajel barako ob Cesti v Mestni log, bilo prislonjeni)! še več lepenkastih in lesenih prebivališč, i katefjl katef' bivalo 6 družin. Na pogorišču je le še velik kup zemlje in nekaj raZhL nih desk. Barake so izginile, od njih ni ostalo prav nič, ostali pa so ll1^ ki bodo še dolgo edina razvalina lesenih barak. Prizadetim družinam je bila sicer takoj nudena pomoč - republ*%i občinski RK jim je ponudil razno obleko in pohištvo; morda so Pr'Zj|iO pričakovali celo več, in je bilo njihovo vedenje pri vsem tem malo ^ $ vendar nudeno jim ja bilo, kolikor je bilo mogoče. Komunalno poal Vič jim je izpraznilo večjo stanovanjsko barako ob robu naselja. Vendar je problem rešen le začasno, ljudje še vedno živijo pod s?^ od danes do jutri, požar jih ni fizično uničil, tako kot barake, ost^,(i živijo v utesnjeni baraki in s svojo prisotnostjo opozarjajo na •• a problema ne samo pogorelih, temveč na rešitev problema vsehJFJjlo tem naselju, opozatjajo na obljubljene nove barake, ki naj bi jih P°"Lj KPV. Seveda tudi to ne bo končna rešitev, bo pa vsekakor boljl,llfr y A- 21 VZORNIH VOZNIKOV ,, Leta 1963 je republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnejh^'' metu sprejela pravilnik o podeljevanju plakete „VZORNI VOžo ^ Plaketo lahko prejme voznik, ki v zadnjih 7 letih kot poklicni vo® f o r i rw\\/ -r rrv A il r\ rrs m f rv r» v zadnjih 10 letih kot voznik amater ni povzročil prometne nesrc bil kaznovan zaradi hujšega prekrška. .oS|# Občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu je E jk rganizacijam, jim predložila tudi Pr jge, dopis 18 gospodarskim organizacijam, jim predložila tudi P^jgeA podeljevanju plakete in jih zaprosila, da pošljejo predloge za v0ZI3e|a 3* izpolnjujejo pogoje ..VZORNEGA VOZNIKA". Komisija je predlogov. Med njimi jc bilo tudi 10 predlogov za voznike amaterje^r jih predlagala nekatera podjetja in ustanove. Od 32 predlaganih J® ^ji* sija zavrnila 11 predlogov, ker vozniki niso izpolnjevali pogoje''.’ predvideva pravilnik. Ostalih 21 predlogov pa je poslala republik siji, ki jih je v celoti potrdila. Odlikovanih je bilo 11 voznikov iz naslednjih gospodarskih aia(' zacjj: Kovinska industrija Ig, IGO Ljubljana, Veletrgovina oljlAir Ljubljanske opekarne in Tobačne tovarne. Iz ustanov pa je bil° vanih 10 amaterjev. Odlikovani vozniki: tfAU Ivan ANDOLJSEK, Mirko BITENC, Ivan DOLINŠEK, Maks rl NIK, Jože KAVClC, Janez KLANČAR, franc KNAP, Aleks**1" jK" ViCNIK, Anton LJUBIC, Pavel MRZEL, Andrej SELAN. CU" jv«; tel MRZEL, Andrej SELAN. L'r£ PORC, Alojz SLAK, Ludvik Sl-MERNIK, Ludvik TRI BUSOLA jr ULČNIK, Dušan USTAR. Ignac VOLJČ, Martin VRHOVEC. ŽUGELJ in Anton ŽUPEC. „rost0'i Ob dnevu šoferjev 13. juliju je občinska komisija priredila v PLo''^’ Mercatorjeve trgovine na Tržaški cesti skromno slovesnost za oa voznike. —..... . i juhtiL Na slovesnosti sta govorila predstavnik prometnega ura, jgOk jf Milan Leban in združenja šoferjev in avtomehanikov SRS Zatem pa je predsednik komisije Viktor Rus podelil plakete odn voznikom. Slovesnost jc potekala v prijetnem razpoloženju. Taka podelitev odlikovanj voznikom motornih vozil je bua naši občini. . h1 Prepričani smo, da bodo priznanja, ki so jih bili deležni zg deni vozniki, vzpodbudno vplivala na ostale voznike. jligal*VT) Na koncu naj omenimo še, da ima vsak občan pravico prcd nika, za katerega meni, da ima pogoje za podelitev takega P c(jjtl'{ Predloge sprejema občinska komisija za vzgojo in varnost / vO? prometu. ANTON s0Vf‘ rompir bo odkupljen! Letošnja ugodna letina krompiija je povzročila mnogim kmetovalcem .proizvajalcem skrb, kako spremeniti krompir v denar. Ni dovolj krom-■r samo pridelati, temveč ga tudi prodati. Samo v tem primeru je kme- Isf)vuspeh popoln. )0’ 7 j ^ mnoge bo prodajo opravil AK Barje, zato smo povprašali, kakšni so I jMi za odkup in prodajo krompirja. Zagotovili so nam, da ne bo »ni ? .Jfmov in da bo krompir odkupljen. Sklenjenih imajo že več pro-1 13, S™1 pogodb s trgovino in armijo. Nekaj količin pa bo prodanih preko ’ 'Pove direktne maloprodajne mreže. Odkupne cene še niso oblikovane, "l tor tudi ne prodajne. i(' Upajmo, da se bo trgovina uspešno vključila, da ne bo krompir pro-J S061” ProPattol oziroma, da bi ga morali pokrmiti živini, kot se je to ilC Milo v preteklosti, istočasno pa smo krompir uvažali. Uspeh bo seveda isti nsen od uspešnosti posameznih služb, ki bodo akcijo izvajale. Odkup tali 1moral pričeti takoj, da ne bi morebitni zgodnji mraz povzročil ui ■tav. Ing. L. HABJAN m p barje pred združitvijo Ljubljanskimi mlekarnami fločan agroživilski kombinat V ^“tovnlni procesi kot oblika h gospodarjenja so že dalj °(t rif P1*801™. V zadnjem času smo 1 k, 'Pnogim združitvam v državi, ' >n Ljubljani. V kmetijstvu 2 ’meli vrsto uspešnih, pa tudi nebnih integracij. i i j Barje je dosegel današnji ob-ni Prav na osnovi združevanj. V i d I,,,, os,i se je AK Barje priključila .j) ?Ia kmetijskih zadrug od KZ Polje, (1 £ ™okerc, KZ Dobrova in pred W l pletoma AK Grosuplje. Kom-bo J. kot velik proizvajalec mleka v ;ol ‘"‘in kooperacijski proizvodnji v i) j"1 Ljubljani je brez dvoma zani-jt Partner za Ljubljanske mlekar-to : AOlektiva sta že imenovala koali j 1’ ki naj ugotovita in proučita bol Romske, kadrovske in poslovne bol ki naj bi jih prinesla zdru- fcji l;:.L-e bosta komisiji te prednosti i’ !:‘ltve ugotovili, potem referen-^ ne bo kočljiv. ^ Barje že sedaj uspešno poslov-,ri. ^deluje z Ljubljanskimi mlekarni v!!’ v celoti vso mlečno pro-.Mnj° realizira pri Ljubljanskih "karnah. Sodelovanje obstaja tudi pri maloprodaji potrošnih artikov, kjer se obe mreži med seboj dopolnjujeta. Dosedanji razgovori so bili dovolj uspešni in so korak za nadaljnje uspešno sodelovanje in temeljito pripravo združitve. Združitve prinašajo tudi nekaj grenkega, vendar uspešnega gospodarjenja, ki si ga ni moč zamisliti drugače. Z združitvijo Ljubljanskih mlekarn in AK Barje bi nastal močan agroživilski kombinat, ki bi uspešno premagal proizvodne in prodajne probleme, koncentriral finančna sredstva ter tako uspešno nastopal tudi na investicijskem področju. Ing. L. HABJAN KUŠAR SREČKO, Notranje Gorice št. 69, je edini pravilno razvozljal slikovno uganko iz prejšnje številke: res gre za železniški most v Podpeči—Preserje. Srečka vabimo, da pride v naše uredništvo po knjižno nagrado! SMUČARSKIH VLEČNIC V Šentjoštu obratujeta ave smučarski vlečnici, ki privabljata že sedaj o smučarjev iz Horjula in Ljubljane. Stvar je vredna še posebnega ju izdelali in finansirali občani sami. Na Butajnovi, ^ Sou’ ^ Sam j ji' \ e*ektrične) za kratke vlečnice. A o* ^ Kopališče na Ljubljanici ■j, kopališče na Ljubljanici bi bilo treba ukiniti, ali pa vsaj za silo urediti. nekdaj tako obiskano kopališče, že dolga leta životari. Čeprav se *“slja, da je voda okužena, zlasti zaradi večjih in manjših kanalov, ki se tekajo v reko, se mnogi še vedno kopajo. Če je v resnici tako, bi bilo JjPbebno z vidnimi tablami opozoriti na to in krivce kaznovati. Če pa •tužba še ni presegla kritične meje, bi morali kopalce o tem obvestiti, na jjf (.TSlišču pa urediti nekaj najnujnejših objektov: slačilnico, stranišče, i j* usr dohod v vodo itd. e» "dcvilni kopalci v vročih dneh so dokazali, da so besede o ,.neznosni dj( la„ . nosti“ pretirane. Isto dokazujejo glede vrhniških odplak nekateri s,hiki vikendov za gostiščem Livada, ki brez škode Ljubljanico pijejo. Polhov Gradec z novo šolo (Foto: B. Rakil) Fišerji na uubuanici nJ^dnja ieta je postala Ljubljanica plen lastnikov hidrogliserjev. Najbrž kanček a nihče nič proti temu, da se na tej turistično zanemarjeni reki vsaj kanček turizma, vendar je to v taki obliki odveč. Ne gre Za to, da motorke onesnažujejo vodo, preprečujejo ribolov in ptejJJ^očajo vožnjo redkim izletnikom s čolni na vesla, ampak je lo\ Pošk A1 .mno8° resnejši. Gliserji z velikimi valovi v ozki strugi zelo resno Jjii temii uiejo *e tako razmehčane bregove. 2e danes smo priče drsenju ,|i( bre v vodo - struga se tesni, ponekod pa se spet zaradi odplavljenih ji’’ jej^.Širi in ustvarja zajede. Druge občine, ki imajo na svojem območju tnjc 0ria5*ci delež investicij (ki so bile že nekajkrat predmet burnih da!Ltav! nosili zagotovo mi sami. Tudi zato ne vidimo nobenega razloga, ne bi kdaj pa kdaj pokazala na Ljubljanici mestna inšpekcija. Vož^to reke, so b0mT Pri nas pa to .m0 oriaiv; ,fe ta problem že zdavnaj spoznale in prepovedale take to kar gledamo. Ko bodo bregovi Ljubljanice uničeni, Uc>l TU SAMOPRISPEVEK L&eviVuCi 1 °bmodja krajevne skupnosti Podpeč-Prcseije bodo, ki ^k čas prišli do nove mrliške vežice. Preuredili jo bodo izgospi ? Pos'°pja ob pokopališču in uredili tudi sanitarije. Ta potrebi kz- M °° 8° tov že ta mesec, letos pa nameravajo kupiti še nov mrlišl too „ 0V|; pridobitve jim je omogočil samoprispevek, delo pa je opra »radbeno podjetje Bežigrad. * , Prometne nesreče iz leta v leto rastejo, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da jih bo čim manj. Po statističnih podatkih so v letu 1970 prometne nesreče zahttevale 32 smrtnih žrtev in 945 poškodovanih otrok v Sloveniji. V 878 primerih so bili povzročitelji prometnih nesreč otroci. Podatki za občino Vič-Rudnik pa kažejo, da so bili otroci povzročitelji prometnih nesreč v 42 primerih. Še vedno je število otrok kot udeležencev prometnih nesreč zelo veliko. Naša skrb bi morala biti nenehna vzgoja na tem področju. ŠE ENKRAT: VIŠKA KOMUNA V ŠTEVILKAH V zvezi s sestavkom »Protestiram proti takemu poročanju!" avtorja Ludvika Tončiča, študenta geografije, objavljenem v 7.-8. številki »Naše komune", dajemo naslednje pojasnilo: Pisec L4. Tončič je svoj protest napisal v tonu, ki ni v skladu z razpravljanjem prek tiska. Zato se M. Polenčiču avtor in uredništvo opravičujeta. UREDNIŠTVO PREVISOK PRISPEVEK V Polhovem Gradcu in na Črnem vrhu se kmetje pripravljajo na »vroče" razprave o pokojninskem zavarovanju kmetov. Že prve pripombe, ki jih je slišati po kmetih, kažejo na to, da bo tekla beseda o previsokem lastnem prispevku. Kmetje pričakujejo, da bo ta tema kmalu prišla na zbore volivcev. TRNOVSKI PRISTAN je treba urediti. To so prebivalci te ulice že nekajkrat pr v 'ali na zborih volivcev, vendar, kot kaže, ni zaleglo, čeprav je obrežje ubljanice zanemarjeno, pa čeprav tako Ljubljančani kot tujci iz dneva v dan odkrivajo lepoto tega dela Ljubljane in radi zahajajo semkaj. Seveda bi pa radi asfalt predvsem tamkajšnji prebivalci, ki se ob dežju dobesedno utapljajo v lužah. TRGOVINA V KURJI VASI Dostop do trgovine v Kurji vasi je slab in neurejen. Posebej razmajan je mostiček čez potok. Vaščani pravijo, da bi ga moralo urediti podjetje Dom, ki pobira najemnine, nič pa ne da za ureditev okolice. Morda bi bilo še najprimerneje, da bi dokončno odkupil ali prevzel poslopje ljubljanski Mercator in uredil trgovsko središče tega območja. ZAKLONIŠČE — RUŠEVINA V prizadevanjih za čim lepšo podobo naše občine, zlasti mestnega dela, je nekdanje zaklonišče ob Krakovskem nasipu ob Ljubljanici prava sramota. Objekt je odigral svojo vlogo že pred tridesetimi leti, zato je sedaj tu popolnoma odveč. Vsa zaklonišča podobnega tipa na Bregu, na Trgu revolucije in drugod so že zdavnaj podrli, ostalo je le to. Če bi ga želeli ohraniti kot nemi spomin na vojne grozote, mislim, da bi ga morali obnoviti in obvestiti javnost o tem. Sicer pa ga velja čimprej podreti in na tem mestu urediti park, tako kot so storili drugod. MOTORISTI — DIVJAKI Ponekod v Kožni dolini in v Trnovem se je razpasla navada, da mladoletniki upfkarjajo po ulicah, zlasti novo asfaltiranih, prave motodirke. To niso le tiirke malih in manj nevarnih express ponijev, ampak tudi večjih motorjjv, ki jih vozijo verjetno dečki brez izpitov. To dejstvo pa potrjuje trditve, da bi morala imeti naša milica budnejše oči. Mladi divjaki pač nič ne mislijo na otroke, razen tega pa s svojimi »dirkalci" povzročajo neznosen hrup. NASVET OBČINSKI SKUPŠČINI Čeprav vemo, da v naši občini neprestano primanjkuje obrtnikov, zlasti uslužnostnih, bi morala občinska skupščina ob odobritvi obrtnih dovoljenj upoštevati nekaj praktični)! nasvetov. Ob potrditvi obrtnega dovoljenja, pa naj gre za novo obrt ali razširitev stare dejavnosti, bi morala upoštevati predvsem interese občanov, ki stanujejo v bližini. Bodimo konkrektni. Prav v naseljih, kjer prevladujejo družinske hiše, je iz dneva v dan več vinskih kieti, ki se najpogosteje in zelo hitro spremenijo v beznice najnižjega tipa. Nekatere ulice v občini so postale pravo zbirališče'pijanili ljudi, ki motijo okolico. Kjer so V takšnih naseljih že gostilne, ne bi smeli »posaditi" vmes še vinotočev. Nekateri obrtniki imajo opravka z plastiko in drugimi smrdljivimi preparati, s katerimi zastrupljajo ozračje. Zlasti v predelili naše občine, kjer je gosta megla, ki veže nase strupene delce, je mikroklima ob konicah nevzdržna. Predvsem pa je v spodnjih predelih nevzdržen hrup. Novi stroji povzročajo takšen ropot, da bi morali inšpektorji nemudoma najostreje ukrepati. Zato svetujem skupščini, da posveti točko svojega dnevnega reda tudi tej problematiki. Razišče naj konkretne primere in jih objavi v Naši komuni. Najmanj pa, kar skupščina lahko stori, je, da ob vsaki prošnji za začetek nove obrti vpraša, ne samo najbližjega soseda, ampak tudi bližnjo okolico, če se strinja z novim ah razširjenim lokalom. Na takšen samoupravni način pa se bi najbolj zanesljivo uredili marsikateri pro- I blemi, večini pa bi bili prihraryeni očitki, da vidi le denar, ljudi pa ne. ' JANEZ REKAR | NA POMOČ! GASILCI NA BUTAJNOVI Na Butajnovi je pred kratkim zaživela nova gasilska četa. Dasiravnoje v sestavu Sentjoške čete delala butajnovška desetina že nekaj let, je le-ta dobila »materialno" osnovo šele z nakupom sodobne črpalke. Seveda se gasilstvo, za katero kažejo vaščani zanimanje, pri črpalki šele začne. Nakupiti bodo morali še vse ostalo prepotrebno gasilsko orodje, čaka pa jih tudi gradnja doma. Verjetno se bodo morali opreti povsem na lastne sile. Kot je praksa pokazala, od sosedov nimajo kaj pričakovati... OPREMA ZA »PETELINA« Če bi mogli ocenjevati po tem, koliko so gasilci na območju krajevne skupnosti Podpeč-Preserje letos nakupili, bi najbrž pomislili, da ogenj v teh krajih nima več moči. Vsa prostovoljna gasilska društva so si v zadnjem času nakupila novo opremo. Gasilsko društvo Jezero ima zdaj nov avto, nakupili so svečane uniforme in obnovili svoj gasilski dom. Prihodnje leto pa nameravajo kupiti novo brizgalno. Tudi gasilsko društvo Podpeč ima nov gasilski avtomobil in novo brizgalno, gasilci pa se bodo lahko postavili v novih svečanih uniformah. Preuredili so tudi gasilski dom. Uniforme so si kupili tudi gasilci iz Kamnika pod Krimom. Tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo pa bo odslej imelo nov gasilski avtomobil. Enako velja še za gasilsko društvo na Rakitni. Gasilci na Preserjah se lahko sedaj že ponašajo z novo uvoženo gasilsko brizgalno, ki. so jo kupili prejšnji mesec. Asfaltirali so si dvorišče pred gasilskim domom, nakupili pa si bodo še svečane uniforme. Prostovoljno gasilsko društvo Gomja in Dolnja Brezovica si je z udarniškim delom zgradilo svojo orodjarno na Gornji Brezovici, kupili pa so si tudi novo brizgalno. Vs;j ta gasilska društva bodo septembra pripravila tekmovanja v gasilskih Veščinah. Pretekle nedelje so prirejali veselice, na katerih so nove gasilske priprave svečano predajali. Društva pa bi si jih gotovo ne mogla sama nakupiti, če ne bi izdatno priskočili na pomoč s svojimi prispevki vaščani, pomagala pa je tudi gasilska zveza naše občine. A. A. AVTO ZA GASILCE V DVORU V nedeljo, 29. avgusta je Gasilsko društvo Dvor pri Polhovem Gradcu prejelo nov tipiziran gasilski avto. Preko 100 uniformiranih gasilcev pod vodstvom sektorskega poveljnika Doreta Kogovška je v svečanem koraku izvedlo mimohod pred častno tribuno. Po otvoritvi proslave in pozdravu predsednika društva Franca Zibelnika je tajnik kratko orisal zgodovino mladega društva ter se zahvalil darovalcem, ki so prispevali k nabavi vozila, posebno podjetjem ,,Hoja“, obrat Polhov Gradec, Mercator, Agrokombinat Barje, krajevni skupnosti Polhov Gradec, občinski gasilski zvezi Vič-Rudnik in vaščanom Dvora. Predsednik krajevne skupnosti Franc Nartnik je kot pokrovitelj te proslave izročil društvenemu strojniku lepo vozilo s posebnim posvetilom društvu. Predsednik občinske gasilske zveze je čestital društvu k pomembni pridobitvi, ki bo še vse bolj povečala udarnost društva ter najbolj zaslužnim gasilcem izročil priznanja za dolgoletno delo v društvu. MOTORKA ZA GASILCE V ŽELIMUAH Zadnjo nedeljo v avgustu je bilo v Želimljah pravo gasilsko slavje. Častna četa z vrsto praporov pod vodstvom sektorskega poveljnika Franca Tavžlja iz Matene se je postrojila pred tribuno. Predsednik društva Želimlje Alojz Intihar je zaželel vsem navzočim dobrodošlico, pozdravil predstavnike krajevne skupnosti Želimlje, kume, zastopnike gasilskih društev, zveze in domačine. Po poročilu o delovanju društva je navedel, koliko je vsaka vas prispevala k nabavi motorke. Posebno se je zahvalil krajevni skupnosti Želimlje, občinski zvezi Vič-Rudnik in posameznim podjetjem, ki so prispevala znatnejša sredstva k nabavi motorke Rosenbauer. Na tej slovesnosti so se spomnili tudi velikega pobudnika za nabavo nove motorke, Valentina Glinška, z enominutnim molkom. Prezgodnja smrt mu je preprečila, da bi lahko bil navzoč na tej pomembni prireditvi. Najstarejši izmed kumov je izročil društvenemu strojniku motorko v upravljanje s posvetilom. Predsednik občinske gasilske zveze Vič-Rudnik je v imenu Gasilske zveze Slovenije izročil Francu Golobu gasilsko odlikovanje II. stopnje. Tov. Golob se kljub svoji težki invalidnosti še vedno aktivno udejstvuje v društvu. Priznanja za dolgoletno delo v društvu je prejelo 7 članov za 40 let, dva za 30 let, petnajst za 20 let in 12 za 10-letno delo v gasilski organizaciji. Ob tej priliki je predsednik izročil tudi diplomo Radu Podlogarju o napredovanju v čin gasilskega podčastnika po opravljenem izpitu na tečaju mestne gasilske zveze. Po uspešno opravljenem izpitu za gasilskega strojnika, ki so ga opravili v Gasilski brigadi v Ljubljani, pa so prejeli diplomo Marjan Intihar, Franc Brezič in Anton Žunič. Po svečanem delu pa se je pred gasilskim domom ob spremljavi poskočnih polk in valčkov razvila prijetna tovariška družabnost, ki jo daje še vedno privlačna gasilska veselica na vasi. GASILSKI PIONIRJI SO TEKMOVALI Pred osnovno šolo na Vrhovcih je bilo v nedeljo 22. avgusta nadvse živahno. Gasilski pionirji občinske gasilske zveze Vič-Rudnik so se pomerili v gasilskih veščinah. Sodelovalo je kar sedem desetin. Pionirji so tekmovali v naslednjih veščinah: * 1. Vaja z brentačo z zbijanjem tarče 2. Vaja shidrantnim nastavkom z eno napadalno skupino 3. Štafeta s prenosom poročila 9 x 30 m. Tekmovalni uspehi pa so bili naslednji: 1. Brezovica, 2. Brdo, 3. Kozarje. 4. Trnovo, 5. Vič, 6. Notranje gorice, 7. Jezero pod Krimom. Po tekmovanju je vsem pionirjem čestital k doseženim uspehom predsednik občinske gasilske zveze Jernej Certanc. Poudaril je, da so letošnji uspehi v primerjavi z lanskimi znatno boljši, tako po številu udeležencev, kakor tudi po doseženih rezultatih. Vsa pohvala za doseženo strokovno znanje pionirjev gre instruktorskem kadru. Za tehnično in organizacijsko delo tekmovanja pa gre zasluga poveljniku občinske zveze Cirilu Ropretu in mladinskemu referentu občinske zveze Vič Francu Kemu ter predstavniku občinske komisije za zbiranje rezultatov Ladu Samsi. Tekmovalne enote so prejele nagrade v obliki pionirskih gasilskih uniform. Pred zbranimi pionirji, ter številnimi gasilci - navijači in mladimi gledalci so bile ob tej priliki podeljene tudi diplome in tekmovalne značke pionirski desetini Brezovica in Trnovo, ki sta dosegli na republiškem tekmovanju v Novi Gorici v točkovnem plasmaju L mesto in zlato značko, ter mladinski desetini društva Brezovica za doseženo II. mesto in srebrno značko. jernej Certanc Mladinski klub V 7.-8. številki Naše komune sem z zanimanjem prebral članek M. Tišlerja „Pred ustanovitvijo mladinskega centra", v katerem se zavzema za ponovno oživljanje mladinskega klubskega življenja. Namesto prejšnjih manjših klubov predlaga ustanovitev večjega mladinskega centra. Vsekakor je zamisel o večjem centru, kjer bi se mladi shajali ih bili aktivni udeleženci klubskega življenja, dobra zamisel. V večjem centru (klubu) je namreč možno organizirati več različnih dejavnosti ter tako pritegniti večje število mladih k delu. Vedeti je namreč treba, da mlade, ki imajo najrazličnejše interese, lahko pritegnemo če, če bodo vsaj del svojih interesov zadovoljivi v klubu. Zato je osnovni pogoj, da damo klubskemu življenju tisto vsebino, ki bo najbližja mladim. To pa nikakor ni lahko. Kdor je žc delal v klubu, dobro ve, da je v prvem obdobju lažje delati, saj so mladi še navdušeni, ker so dobili kotiček, ki je samo njihov, za razliko od kinodvoran in gostišč. Toda po prvem Grem, greš, gre — v kino CE LJUBIŠ, TI NI TREBA NIKOLI RECI: ..ZALMIJE!" To so besede, ki jih je zapisal nenavadni avtor še bolj nenavadnega romana, kasneje pa scenarija za film „LOVE STORY“ LJUBEZENSKA ZGODBA. In ko boste, spoštovani bralci „Naše komune", imeli pred seboj to številko, bo Ljubljana bržčas že prizorišče te fantastične ljubezenske zgodbe - filma ,,LOVE STORV". Nenavadno pri vsem tem pa je dejstvo, daje to menda eden redkih primerov, ko pri nas gledamo premiero filma sočasno z vso ostalo (zahodno) Evropo, kajti premiere tega filma so te dni tudi v Rimu, Berlinu, na Dunaju, v Stockholmu in drugod. In avtor romana in scenarija je profesor Erich Segal. Režiser filma ARTHUR HILLER, povsem novo, skoraj neznano ime ameriške kinematografije, si je s tem filmom pridobil (nemara celo dvomljiv? ) sloves najbolj popularnega režiserja, oba glavna igralca pa ni da bi govorili: ALI McGRAW poznamo iz nekaterih zadnjih ame- LJUBEZENSKA ZGODBA - rekord nad rekordi! - Njega se spominjate iz Mesteca Peyton. riških (angažiranih) filmov, RYAN 0’NEAL pa je tedenski gost vaših domov, ko gledate nadaljevanko ..MESTECE PEYTON“. Da pa boste, predno se odločite za ogled tega filma, imeli kaj gradiva za dopoldanski klepet, nekaj bežnih podatkov: 1. Film LOVE STORY je potolkel VSE REKORDE v zgodovini kinematografije ZDA v komercialnem smislu - ..zaslužil" je do letošnjega 1. maja že čez 200 milijonov dolarjev (seveda samo na področju ZDA); 2. Film, ki je v bistvu zelo bizarna ljubezenska zgodba, pa niti ne kakšna ,,sodobna verzija Romea in Julije", je pahnil v pozabo vse najvišje dosežke uveljavljene ameriške kinematografije in so veličastni spektakli zdaj postali komaj omembe vredno filmsko ,,blago". 3. LOVE STORV" je pripeljala med precej defektno in neuravnoteženo ameriško mladino ,.renesanso romantike", da so se psihologi in sociologi držali za glavo, ko so spoznali in začutili rezultate tega filma! Zdaj boste, spoštovani bralci, film ,,LOVE STORV" preskusili tudi na svoji koži. Preizkusite ga! Kajti „če ljubiš, ti ni treba nikoli reči: žal mi je!" KAJ PA KINO VIC? Predvsem: tudi LOVE STORY boste videli na viškem platnu. Tako namreč zagotavljajo pri Kinematografskem podjetju. In čemu jim ne bi verjeli! Od premier, ki jih boste videli OKTOBRA, najprej italijanska ..erotična drama" NEVIDNA ŽENSKA (Donna invisibile), režiserja Paola Spinole z GIOVANNO RALLI, CARLO GRAVINA in ANITO SANDERS. Gre za nekakšno studijo sodobnega zakona, kajti po nekaj letih skupnega življenja mož svoje žene sploh več ,,ne vidi". Videli boste tudi francosko barvno kriminalko STOP ZA MORILCA (Cran d’arret). Režiser: Yves Boissett. Igrajo pa: BRUNO CREMER, RENAUD VERLEV in MARINA BERTI. Napeta kriminalka po romanu Giorgia Scarranenca govori o nenavadnem umoril lepega dekleta. Sled za morilcem pripelje do uglednega in bogatega meščana, ki se ukvarja s fotogratiranjem golih deklet. In še za ljubitelje westernov: DJANGO PROTI SARTANI je naslov enega iz niza ameriško-italijanskih kavbojk z močno poudarjenimi scenami akcije, t. j. streljanja od vsepovsod in pač veliko mrtvih. ..Zadelo ga je .. ..“ kot v mpogih westemih. Tokrat je to iz filma ,4)jango proti Sartani" — oktobra v kinu Vič! OKTOBRA ZAČNE PRVI KlNO-BOUTIQUEi V poslopju kina Union so adaptirali majhno dvoranico: zdaj so tam fotelji (okrog 40 sedežev) in že kat snobovska mondenost! Program? Za člane kluba „Kino-boutique“ (član postaneš brez komplikacij!) fibni, ki nimajo dovoljenja z;i javno prikazovanje (Clichy, Radovedna sem rumeno, Maniak, švedski 491-Sex in podobni) in zaenkrat PREDPREMIERE! — kako in kaj navdušenju obisk v klubu navadno splahne, kolikor ne uspe vodstvu kluba v tem obdobju vsaj del mladih pritegniti k delu in jih tako navezati na klub. Iz tega vidika je tudi toliko pomembno, da je klubsko življenje v prvem obdobju dobro organizbano. Pri organizaciji klubskega življenja je nadalje pomembno spoznanje, da je klub v prvi vrsti prostor, v katerega zahaja mlad človek zato, da bi se srečal s prijatelji, se z njimi pogovoril, da bi navezal nove stike, prebral kakšno revijo ali časopis ter zaigral partijo šaha ali namiznega tenisa in tako koristno preživel prosti čas. V ta namen mora biti klubski prostor primerno organiziran. Dobro je, da v klubu obstoji poleg večjega vsaj še eden ali dva manjša prostora za 10 do 20 ljudi. Samo ena velika dvorana ne vpliva pozitivno na razvoj družbenega življenja v klubu, ker se v velikem prostoru posameznik počuti nekako majhen in izgubljen. Velika dvorana je primerna le za plese, quiz tekmovanja, predavanja in ostale večje prireditve. Na to dejstvo vodstvo kluba ne bi smelo pozabiti, saj bo v nasprotnem primeru uspelo privabiti v klub le ob plesih, quiz tekmovanjih in še mogoče na nekatere druge prireditve. Nasploh se pred vodstvo kluba stalno postavljajo nova vprašanja. Najprej se pojavi vprašanje, kako pritegniti mlade v klub, katere-oblike dela organizirati, da bodo ne le obiskane, ampak da bodo pri organizaciji teh oblik mladi soudeleženi. Že pred tem pa se pogosto postavlja vprašanje, ali obstoji pri današnji mladini intenzivna zainteresiranost za intenzivno delo? Odgovor je preprost. Delati, iskati in ne biti zadovoljen z obstoječim, torej biti aktiven, je nedvomno značilna lastnost mladih. To velja tudi glede interesa za politično delo. Kolikor nekateri ugotavljajo upadanje političnih idealov mladih, lahko iščemo vzrok za to le v zgledovanju po starejših. Dobra osnova za klubsko delo je tudi težnja mladih po neprestanem iskanju in smiselnem delovanju. To težnjo lahko razberemo že iz omenjenega članka M. Tišlerja: ..Naveličal sem se tipičnega današnjega brezciljnega pohajkovanja. Vsak dan Zlata ladjica, Bacchus, Julija, včasih celo trnovska gostilna", ali iz ,Neobičajnega dnevnika" VVesselinga, kjer mlado dekle toži: „Zelo rada grem na ples, toda ko je plesa konec, se počutim pogostoma smrtno nesrečna. Vse se mi zdi nesmiselno. In tedaj pomislim: pa sem ponovno izgubila en večer." Ker mladim torej ni le do zabave, je v klubu nujno organizirati najrazličnejše dejavnosti, od športnih iger, ki jih dovoljuje prostor (namizni tenis, šali), družbeno zabavne dejavnosti (plesi, disco klub, plesne vaje, reševanje križank), do kulturne dejavnosti (pokaži kaj znaš, razstave foto-amateijev in slikarjev, predvajanje filmov, glasbeni in recitacijski večeri) in družbeno-politične dejavnosti (šole za življenje, predavanje tujih študentov, seminarji, spominski večeri ob pomembnih obletnicah in praznikih). Zelo primerno je, če bi bil nosilec družbeno-politične dejavnosti aktiv mladih komunistov. Seveda v začetku ni mogoče razviti vseh področij in tudi kasneje ne, saj se klub lahko omeji le na nekatere zvrsti dejavnosti. Pomembno je, da je klubsko življenje organizirano tako, da dopolnjuje mlademu človeku življenje in prostor doma ter se sklada z ostalimi oblikami življenja v kraju. Kakor hitro lahko mladinec svoj interes zadovolji doma ali kje drugje v enaki ali še večji meri kot v klubu, je klub izgubljen. Nadalje je pri klubskem delu prav zaradi tako široke problematike in premajhnih izkušenj mladih vodstvu kluba potrebna mentorska pomoč. Poleg mentorske pomoči posameznikov je najbolj pomembna podpora in sodelovanje z družbeno političnimi organizacijami, najrazličnejšimi društvi in šolami. Mladinska organizacija bi morala v prvi vrsti pomagati materialno in organizacijsko klubu, saj postaja le-ta danes vse bolj oblika, v kateri aktivno deluje vse večji del mladine. Opazno je namreč tudi, da mladi v starih oblikah dela mladinske organizacije ne sodelujejo radi, saj zavračajo vsako obliko dela, v kateri izgubijo svojo individualnost. Kot že rečeno, v klubu lahko odigra pomembno vlogo aktiv mladih komunistov, ki bi v obliki sekcije širil in organiziral idejno politično delo med mladimi in bi pomenil nekakšno idejno žarišče znotraj kluba. Za realizacijo tega je nujno dobro sodelovanje z organizacijami ZK na terenu, predvsem pri programskem delu aktiva. Seveda ne gre zanemariti sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in krajevnimi organizacijami SZDL, specializiranimi društvi, vodstvi delovnih organizacij in drugimi. To je le del problematike, s katero se srečuje vodstvo kluba. Prvi pogoj vsemu pa je, zbrati pred ustanovitvijo kluba vsaj nekaj požrtvovalnih in za delo pripravljenih mladih ljudi in izdelati program, ki bo temelj za uspešno klubsko življenje. SERGIJ PELHAN Zgledni športniki — spodbuda mladini e/c 0V( Oi Ca !'e Dne 8. septembra je predsednik naše občinske skupščine ing. Slavko Korbar v navzočnosti skupščinskega taj- "j nika Darka Perovška podelil priznanja najboljšim športnikom naše občine v preteklem letu. Skoraj vso so možni kandidati za muenchenske olimpijske igre. Plakete športnik 70 sta dobila člana kajak kanu ljubljanskega brodarskega društva Damjan Prelovšek in Peter Guzelj, član plavalnega kluba Ljubljana Božo Linhart in člana veslaškega kluba Savica Vladimir Plantan in Ivan |es nt Koranja. Priznanji sta dobila tudi kajak kanu kluba Janez ^ Andreašičin članica plavalnega kluba Nevenka Vouk, ki 1 ju na sprejemu ni bilo. Ko je najboljšim viškim športnikom čestital, je ing. Slavko Korbar v nagovoru med drugim dejal: „Naj vam ,e bodo priznanja, ki ste jih dobili, v spobudo, da se boste E’ tisti, ki boste šli v Muenchen, dobro odrezali. Najbž pa so ^ že vaši dosedanji uspehi precejšnje jamstvo za dobro ,■ ( uvrstitev tudi na olimpijskih igrah, pa čeprav ste vsi sami ^ mladi fantje. Uspehi, ki jih dosegate, pa so še posebno pomembni za vaše vrstnike, ki jih s tem spodbujate. Mlad človek se mora kje udejstvovati in kaj je primernejšega zanj kot šport. Na ta način se vzgajajo in razvijajo zdravi rodovi. Tako sta vaše udejstvovanje in vzgled ostali mladini tudi v ^ družbenem pogledu izredno pomembna, zato ju velja denarno še bolj podpreti." A. A* kp ila t ! sprejema ..športnikov 70“ pri predsedniku skupščine ot>J ing. Slavku Korbarju. (Članek na str. 7). Od leve: Peter Gj^j-Ivan Šekoranja, Vladimir Plantan, ing. Korbar, Božo Linhart,",^ jan Prelovšek. J Delo in program športnega društva Krim Novo nogometno igrišče na Krimu je bilo živo, bil je lep dan za trening; fantje so se podili za žogo, tov. Alojz Koprivec, tajnik športnega društva, pa je spremljal igro in žogo le z očmi ob robu igrišča. V pisarni ŠD je tov. Koprivec poskušal ustreči moji radovednosti. Najprej je spregovoril o posameznih sekcijah, potem pa še o uspehih, ki so že za njimi, o težavah, ki so bile že od samega začetka in so še trd oreh športnemu društvu, in na koncu še nekaj o njihovih načrtih. V društvu delujejo tri sekcije: strelska, smučarska in nogometna, vse tri z dokajšnjim uspehom. Največ uspeha do sedaj je imela strelska sekcija, saj so bili letos slovenski prvaki z malokalibrsko puško, na državnem prvenstvu pa so kot edini slovenski predstavnik ekipno zasedli 17. mesto, med člani pa 7. Smučarji so - kot vsako leto - priredili tradicionalni Rakovniški smuk in društveno prvenstvo v Mojstrani. Zdaj pa že trenirajo za bližajočo se zimsko sezono. Nogometaši so lani dosegli 2. mesto v prvem razredu N. P. L. V rekordnem času je bilo urejeno novo nogometno igrišče, na katerem so že redni treningi in so odigrali že nekaj tekem pionirskega, mladinskega in članskega moštva. Nekaj Časa so gojili tudi namizni tenis, mize, loparji, prostor, vse jim je bilo na razpolago, vendar funkcionarja, ki jim je bil najbolj potreben, ni bilo. Toliko o delu in uspehih športnega kluba, vse to je že več ali manj za njimi. Težave, kijih spremljajo že od vsega začetka, pa še niso odstranjene. Največ težav imajo okoli financ oziroma dotacij, potem pa so tukaj še kadrovske težave. Na koncu še o načrtih: „0 teh je težko govoriti, ko pa ni denarja," je dejal tov. Koprivec. ,,No, ja, plan že imamo, samo ne vem, v kolikšni meri ga bomo lahko realizirali," je še dodal. P. S. - Zaradi prenapolnjenosti vseh prispelih člankov nismo mogli uvrstiti v to številko. Objavili jih bomo v naslednji. Avtorjem se opravičujemo. Za uvod v novo kulturno sezono Po končani sezoni 1970/71 in vročih, a zatišnih poletnih mesecih, bo delo v kulturno prosvetnih organizacijah zdaj zdaj zaživelo. Pričakujemo lahko celo nekaj bolj zgodnjih startov kot prejšnja leta in tudi večji obseg kulturne dejavnosti. Na področju gledališke dejavnosti je najprej zastavilo kulturno umetniško društvo Rob, ki bi želelo postaviti svojo premiero na oder že za dan republike. Program imajo že v KUD ,J'ranče Prešeren" v Trnovem, v KUD Lavrica in v KUD ..Dolomiti" na Dobrovi. Nič ne dvomimo, da se bodo v kratkem zgibali še gledališčniki v Hotjulu, na Igu, na Brju in na Šentjoštu, brez katerih si že skoraj ne moremo predstavljati nove gledališke sezone. Prav veseli bi bili seveda tudi sodelovanja mladih igralcev iz Notranjih goric in iz Podpeči, ki so se nekaj sezon hrabro borili s težavami in niso odrekli svoje zvestobe igralskemu amaterizmu. Kot izgubljenega sina pa bi pozdravili ponovno oživitev gledališke dejavnosti v Svobodah Brdo, v Skofljjci in Velikih Laščah ter v KUD Polhov Gradec, kjer so že bili svojčas vneti igralci. Občinski svet Zveze se bo potrudil, da se bo vsem igralskim skupinam kar najbolj pomagalo pri izboru najprimernejših del in za kar najbolj kvalitetno izvedbo. Vokalna glasba, ki se je prav v pretekli sezoni močno razmahnila, obeta doseči v tej sezoni kvaliteten vzpon. Poleg večjih in manjših pevskih kolektivov v Podpeči, na Igu, na Škofljici, v Velikih Laščah in pri društvu »Karel Jeraj" je v začetku leta začel ponovno delovati pevski zbor v Horjulu, ki ima vse pogoje, da v kratkem doseže kvaliteto, s katero se bo lahko uveljavil tudi preko občinskih meja. Občinski svet Zveze namerava ob prvem ugodnem terminu prikazati naši javnosti dosežke vseh pevskih zborov na posebni prireditvi. Nekatere ljudske knjižnice so v pretekli bralni sezoni lepo napredovale, knjižnica na Brezovici, kjer sicer sploh ni kulturno prosvetnega društva, pa je doživela neke vrste renesanso. Tega bi si v tej sezoni želeli tudi od knjižnic v Velikih Laščah in v Polhovem Gradcu, ki kljub primernim prostorom in lepi, strokovno urejeni zalogi, a brez primernega knjižničarja, že drugo leto mirujeta. Značilno pa je, da je v pretekli sezoni začela delovati nova knjižnica v Robu pri Velikih Laščah, torej v majhnem kraju, brez primernega prostora in skoraj brez knjig, vendar pa z zavzetim knjižničarjem. Občinski svet Zveze naj bi skušal v tej sezoni storiti vse, da bi ponovno zaživeli knjižnici v Velikih Laščah in v Polhovem Gradcu. Kinematografija je v naši občini v resnem upadanju. Nenehno se krči število gledalcev, zato tudi število predstav in število predvajanih filmov. Tega procesa bržkone ne bo moč zaustaviti (saj tudi ni samo v naši občini!), ker bi vsak nasproten poskus terjal velika sredstva za modernizacijo opreme in dvoran ter za nabavo novejših , zato dražjih filmov. In še je vpra-šanje, če bi se v sedanjih, od vojne sem močno spremenjenih razmerah, takšna investicija obrestovala. V novi sezoni pa bi lahko razširili dejavnost občinske Zveze in tudi posameznih kulturnih organizacij na doslej v naši občini malo upoštevano področje likovne umetnosti. Seveda bi morali najprej zbrati primerne organizacijske in strokovne sodelavce, kar verjetno ne bi bilo nemogoče, sama dejavnost pa tudi ne bi terjala pomembnejših denarnih vlaganj. Bil bi pa vsekakor že čas, da omogočimo tudi tej dejavnosti, da se razmahne v širše dimenzije kot doslej. Posebno skrb bo posvetila občinska zveza v (ej sezoni organiziranju prireditev v posameznih krajih naše občine in organiziranju gostovanj naših kulturnih skupin. Slednje velja še prav posebno za folklorno skupino z Dobrove, ki je že dosegla primerno kvaliteto, vendar pa nima veliko priložnosti, da bi se predstavila v okviru občine. Mogoče bo treba v prihodnje še kaj več storiti za popularizacijo naših amaterskih kulturnikov, o katerih se v širšem ljubljanskem in slovenskem proštom ve malo ah nič. B. MAKOVEC Smučarji imajo v planu obe skakalnici. Pri bajerju P° " e- u žico na Rakovniški vrh, seV^J, bodo finančna sredstva. K°* . f leto, bodo tudi letos prirt^Li kovniški smuk. Strelci so ‘ tiče kvalitete - res na zele11^ manjka jim pa denaija za nab3 vega orožja. , -d Na velik odziv je naletel3 JJ metna sekcija. Vsa tri moštva, nastopajo v ljubljanski Poc* jLjS načrtu je dokončna ureditev £ , potrebno je še 450 m zendj^, sejati morajo travo, seveda P3, j(| to realizirano le, če se bo vsa) poboljšal finančni položaj. ^ Naši kajakaši in kanui5 tošnje poletje prepotoV‘y j šen kos evropske celiflf'-h ( skih majicah in v n,o7rlflf0 čilih so na velikih niedl1‘, J preizkušnjah dostojno p ^ Ijali barve med svetovi' „ vodaško elito. Naj samo nekaj največjih l*|' vrsta odličnih «virSI Tacnu, pet naslovov prvakov, šesto mesto ^e\ Prelovška (na sliki) na nem prvenstvu v Meran 'krnjen razvoj telesne vzgoje v Trnovem fasnozgojni dom Partizana no smo zgradili pred 35 Objekt, letna telovadišča in ^ mo zgradili na popol-u neurejenih površinah v še neurbaniziranega 0vega. Nesporno lahko ugo-1° vsi Trnovčani, da se tete stanje okolice doma do ?s ni prav nič spremenilo, 0 le vedno vse poti in ulice neposredne okolice doma bana ravno takšne, kot so Ped 35 leti. ^sprotno - nesluten razvoj 'Mobilizma in močno pove-obiska telovadnega 'n k prinesel dodatne raz-,e' higienske in prometne te-■tuPravljavcem doma. Vadi netlakovanih ulic, 'hi hodnikov neposredne je doma je stanje vzdolž in domu vsako leto slabše, za-Pjeno, neregulirano itd. ^Posredno ob domu so traj-npi raznega gradbenega ma-cestnega gramoza, smeti ^Padkov. Prekopane Borse-ulice vzdolž doma sploh j* ne ureja in ravna, vozišče tdno višje itd. Vse to je * mano, vse to smo še in še kovali občinskim orga-jPa vedno zaman. občini imajo že 12 let ^ Projekt za tlakovanje Borsetove ulice vzdolž Pa nikakor ne pridemo nto. Vedno nam dokazu-hn je vse drugo v Trnovem tiše. ktnem telovadišču doma ^jnoglo podjetje Filmservis f° v provizoriju 12 strank, ^ie pa še podjetje IGO ku-taraže in skladišča likvidi- to ranega podjetja, ki so bila zgrajena na površinah že pred vojno urejenega letnega telovadišča in športnih igriščih Partizana. Tudi IGO je že naselil še eno stranko v svoje prostore. Vsi smo pričakovali, da nam bo družba šla bolj na roko, da bo bolj prisluhnila našim potrebam, doživljamo pa ravno nasprotno, da se nam še to, kar smo že imeli, jemlje, da nas omejujejo na dejavnosti, da nam onemogočajo razvoj, ki bi ga zahtevalo področje, kjer delamo in vzgajamo mladino. In vse to v času, ko ugotavljamo vsi pristojni forumi, kako nujno bi bilo, da bi nudili možnost vključevanja v telesno vzgojo vsem ljudem. Tudi sicer smo razočarani, ko vidimo kako je sedaj že peti načrt za urbanizacijo starega Trnovega naš dom in letno telovadišče popolnoma obrezal in to do takšne mere, da nam popolnoma onemogoča vsak nadaljnji razvoj in obnovo starih igrišč, ki nam jih je porušila vojna in filmska industrija. Tik, oziroma celo na staro letno telovadišče so zarisane zelenice in atrijske hiše. Ob eni strani letnega telovadišča se predvideva lokacija za gradnjo nove varstvene ustanove in to v zelo tesne površine, tako za nas, kot za varstvo otrok. Igrišča za žogo ne spadajo v bližino otročičkov! Zelo se čudimo naročnikom in izdelovalcem urbanistične dokumentacije, da te načrte že večkrat izvaja, ne da bi nas pred tem sploh kdo kaj vprašal, kakšen je naš razvoj. Kako gledamo Program dela ŠŠD . Občinska zveza za telesno kulturo je izdelala skupaj z aktivom m! .^snovzgojnih predavateljev program dela za prvo polovico šol-"iU*®8a leta 1971/72. Glavni namen programa je, da se dokončno I _ "anovijo SŠD in prirejajo občinska tekmovanja, usklajena s pro-•‘artiom mestnega centra ŠSD. S Program za prvo polovico šol. leta 1971/71 je naslednji: J. " Tekmovanje med dvema ognjema bo 24. septembra na J],?0vni šoli Vrhovci. Na tej šoli bodo v kratkem končali z novim "|l jjpnretnim in košarkarskim igriščem, zato bo ob tej priložnosti u. majhna svečanost. S temi prepotrebnimi novimi objekti bo ifji* ”snr'— w ■ — ■ ■ ■ - — 10vna šola Vrhovci mnogo pridobila. ~ Tekmovanje v krosu bo na Dobrovi 14. 9. v malem nogo-e,u pa 28. 9. na igrišču športnega parka Svoboda. , ~ S 5. oktobrom se bo začela redna košarkarska liga, ki bo ^deljena v tri skupine. Končno bo na sporedu še streljanje z ^oo puJko, ki je predvideno za konec novembra. Kakor je razvidno, je program dela ObZTK Vič-Rudnik s SSD °^se^en- Upajmo, da bo tako kakor vsa prejšnja leta, tudi v ^ Niškem letu uspešno izpeljan. „ „ NIKO ŠOŠTARIČ 5 * C * 5 * I« S 5 S I ,1 [trelci Krima — !0ubliški prvaki ji?* družina Krim je bila ustanovljena pred tremi leti. V začetku je 8 Štirideset članov, danes pa se strelskih veščin uči 66 članov, med ^ Prevladujejo mladi. Da pa so mlajši strelci tudi uspešni, ne pa samo ilyn*n* potrjujejo rezultati z nedavnega republiškega oziroma držav- 'nstva v streljanju. mi na telesno vzgojne potrebe v novem Trnovem, ko bo imelo 6 in več tisoč prebivalce^ itd. Kje bomo imeli mi nadaljnja igrišča za toliko prebivalcev, kje naj bi bilo dovolj prostora za pokrito igrišče, kegljišče, strelišče, balinišče, tekališče, mali pokriti bazen itd. Vsi res ne bomo hodili v športni park Tivoli! Vprašujemo, ali so urbanistični delavci vse te vidno perspektivno nakazane telesno vzgojne objekte prezrli, ali smatrajo, da niso potrebni? Saj celotna okolica tja do Tivolija in Tabora nima nobenega povsem namenskega objekta tako za sedanjo kot za bodočo telesno vzgojo in rekreacijo. Vrednotenje našega doma in izgradnja igrišč prerašča občinske meje v mestni problem. Tako naj bi se ga tudi obravnavalo. Najnovejši urbanistični načrt je preveč izrabil površine za stanovanjske bloke in pustil premalo površin za smiselni razvoj telesne vzgoje. Nov načrt nas je v prometnem oziru popolnoma blokiral, saj smo navezani na mestno cestno mrežo le preko nove stanovanjske ulice iz Trnovskega pristana. Dom Partizana in igrišča pa služijo celotnemu južnemu področju mesta. Najnovejši programi občine, ki tudi letos ne predvidevajo ureditve Borsetove ulice in gradnje nove Švabičeve ulice, so nas popolnoma razočarali. Vsi vemo, da se staro Trnovo še vrsto let ne bo rušilo, da bomo po stari Svabičevi ulici vsi Trnovčani in mi še vedno vozili in hodili Zato je res nerazumljiv odnos občine in krajevne skupnosti Trnovo do našega doma in naše dejavnosti, ko se je brez resne utemeljitve zopet sklenilo, da pri nas tudi letos ne bo tlakovana obljubljena komunikacija - Borsetova ulica. Predstavnikom našega društva so voljeni organi občine in krajevne skupnosti ob lanskem protestu, ko so namesto nove ali stare Švabičeve ulice tlakovali ulico na Mivki, obljubili, da bo letos prva na vrsti nova Šva-bičeva ulica in del Borsetove ulice. Vse to je letos znova odloženo z ugovorom na nove urbanistične načrte in druge trnovske potrebe. Pri tem pa žal ugotavljamo, da so tlakovali tudi del stare Staretove ulice in Ceste na Loko, kar bomo v nekaj letih porušili Zato bi prav tako lahko tlakovali začasno del stare Švabičeve ulice in vsaj Borsetovo ulico, ki je v vseh regulacijah dokončna. Smatramo, da odnosi družbe do naše dejavnosti niso pravilni in da se nas absolutno premalo upošteva. Naše delo prerašča občinske meje. Za naš nadaljnji razvoj bi se morala zavzeti vsaj okvirno tudi mestrta skupščina. UPRAVA PARTIZANA UUBLJANA-TRNO VO IOVO GRAMOZNE ULICE Na Koleziji vrsta novih slovenskih prvakov Pred začetkom plavalne sezone smo zapisali, da jo lahko pričakujemo s polnim optimizmom. In verjetno se nismo zmotili v naši napovedi. Morda bi fantom s Kolezije lahko očitali edino en sam velik spodrsljaj v letošnji sezoni, ko so z nepremišljeno predajo štafete v zadnji disciplini ekipnega prvenstva Slovenije v Kranju po vodstvu pred zadnjim nastopom prepustili prvo mesto domačemu Triglavu. Poročevalci se niso veliko zmotili, ko so po presentljivem koncu v kranjskem bazenu zapisali, da so Triglavu v prid pomagali prav največji tekmeci - Ljubljančani! Tretja štafeta Ljubljane je za komaj štiri desetinke sekunde (!) izgubila osmo mesto in dragocene točke so odšle. Zadovoljiti so se morali z drugim mestom, ki je pripadlo Ljubljani za kranjskim Triglavom tudi v letošnjem tekmovanju za pokal plavalne zveze Slovenije. Tolažbo smo doživeli šele po vrsti uspehov v posamični konkurenci, v kateri so Linhart, Kostanjšek, De-reani, Daneu in štafeta 4x200 metrov kravl; osvojili kar devet naslovov letošnjih slovenskih prvakov. Najuspešnejša predstavnika Ljub- Slaba sezona VK »Savica« Bliža se konec tekmovalne sezone za vodne športe. Zato vsak klub pregleduje rezultate svojih tekmovalcev, jih primerja z drugimi in dela načrte, kako bi se kar najbolje pripravil za naslednjo sezono. Drugače pa je letos z VK Savico. Komaj se je klub po večletnem premoru spet postavil na noge, že so nastale težave, ne le finančne, pač pa tudi v slabih odnosih in nerazumevanju med samimi člani in nezainteresirano upravo. Zato so se veslači udeležili letos samo dveh tekmovanj na Bledu, torej le prvo- marja) celo 5. mesto v državi. Res škoda, da je kmalu zatem klub propadel in se nadaijeni veslači niso mogli udeležiti ostalih tekem, niti republiškega prvenstva v Mariboru. Kdo je temu kriv? Največjo odgovornost nosi seveda slaba uprava, ki je v glavnem obstajala le na papirju, nikoli pa se ni z dušo in srcem zavzela za izboljšanje razmer v klubu. Veslači, ki so še vsi mladi, potrebujejo vodstvo, ki bi jih usmerjalo in jim svetovalo, saj imajo sami dovolj volje. Dosegli so, da se je konec avgusta zbrala spet stara uprava, ki je delovala pred enim letom na čelu z ing. Hočevarjem. Sedaj, ko se bo začelo spet vse od začetka, upamo, da se bo VK Savica končno postavil na trdne noge, tako da bodo veslači že v prihodnji sezoni pokazali svoje ične kvalitete. resnič Peta v državi (dvojec brez krmarja): Milan Grašič in Miran Plantan. w?ubl*škem prvenstvu, Ki je y J* v Ljubljani, je mladinska , tl p ***tavi Ratko I 'lli"" 8a !>or 5; ,um najboljše mesto slovensKe ODLIČEN START SLOVENSKEGA PRVAKA w w — m.mm mmwm mm . P™0 mest0 v streljanju tgj ■brsko puško. Naslov repu-fionf,ryaka Pa si j« priborila 0rhai £ eklPa v postavi Mar- VSestavi Ratko"’ Djordjevič, U^mažič in Janez Mrkun do-sto v >. Na ii je , v po P? °*aj in v olimpijskem »lija ,, Javnega prvenstva, ki je Kti-/ Skopju, pa se je vrnila » jl!;* z odličnim desetim me-"PPi razvrstitvi (to je bilo ekipe). StreL.__ . danes tudi s precejšnjimi trelsko društvo pa se spopada -- A~-“--------težavami, ki so predvsem materialnega značaja. Kot vsaka strelska ekipa, bi tudi „krimovci“ morali zamenjati puške, zračne so že zelo stare in z njimi na tekmovanjih boljših rezultatov ni moč dosegati, potrebne so tudi obleke za tekmovalce itd. Sedaj jim po svojih močeh pomaga krajevna skupnost Krim Rudnik, (vsako zimo jim omogoči trening v dvorani skupnosti), z ustanovitvijo strelske zveze v občini pa si obetajo strelci iz Krima boljše čase in pogoje, ki pa jih mladi fantje že ob sedanjih izred nih uspehih vsekakor zaslužijo. J. DOMITROVlC Mercator vil. zvezni ligi Vič postaja v letošnjih jesenskih dneh ljubljansko nogometno ..predmestje". Prodor k elitnemu nogometnemu vrhu v naši prestolnici, ki sta ga doslej tvorila Olimpija in Ljubljana, je uspel enajstorici Mercatoija, ki se je po osvojitvi naslova slovenskega prvaka pridružila naposled družbi drugoligašev. °ljSh strelcev Krima: Marjan Tomažič Pred letošnjim drugoligaškim krstom nogometašev z Viča je na mestu, da se vsaj za trenutek vrnemo v leta, ko se je ob Gerbičevi ulici rojeval danes drugi ljubljanski predstavnik v II. zvezni ligi. Moštvo, ki je tiste čase nastopalo pod imenom Svoboda, je bolj ali manj vsa leta životarilo v repjbliški ligi in se nemalokrat krčevito borilo za obstanek v družbi najboljših slovenskih nogometnih ekip. Sele, ko je prevzel krmilo viške enajsterice nekdanji odlični igralec Olimpije Vladan Mladenovič, je za prizadevni kolektiv iz Gerbičeve ulice nastopila „druga pomlad". Razgovore o repu prvenstvene lestvice so zamenjali ,.bojni načrti", ki naj bi pripeljali takratno Svobodo — od lanske jeseni pa Mercatorja — na vrh slovenskega klubskega nogometa. Potem, ko je trenerja Mladenoviča zamenjal Janez Pišek, je bilo jasno, da bodo prizadevanja domala vseh trenerjev Mercatorja rodila bogate sadove dela. Moštvo je spomladi z 12 zmgami, 8 remiji in samo z 2 porazoma v 22 prvenstvenih srečanjih uspelo osvojiti naslov prvaka Slovenije. S tem so se jim na stežaj odprla vrata v zahodno skupino II. zvezne lige. Uspeh, ki ga umljivo niso pričakovali niti največji optimisti. Izreden start med drugoligaši je presegel vsa pričakovanja. Čeprav je Mercator izgubil svoje prvo srečanje na Krimeji z domačim Orijentom (0:3), je svoj spodrslaj nadoknadil v 2. in 3. kolu z dvema pomembnima zmagama. Najprej so varovanci novega trenerja Andjela Žiko-viča z golom Zavrla na Viču porazili enajsterico Zagrebških Ijane na kranjski reviji slovenskega plavanja, sta bila Božo Linhart in Aleksander Kostanjšek; ki sta zmagala na 100, 200 in 400 metrov kravl ter na 100 metrov delfin, 400 metrov mešano in 200 metrov mešano! Zlati medalji sta osvojila tudi Daneu za zmago na 200 metrov hrbtno in Dereani za prvo mesto na 200 metrov prsno. Kostanjšek in Dereani sta v družbi z Daneuom in Kitom dobila še po eno zlato medaljo, potem ko je ljubljanska četverica zabeležila najboljši čas v štafeti 4x200 metrov kravl. Pri pregledu dosežkov na letošnjem republiškem prvenstvu v Kranju ne smemo prezreti tudi deleža predstavnic nežnega spola, ko so imele v Markovičevi svojo najboljšo moč. Komaj enajstletna šolarka je z novim državnim in republiškim rekordom za starejše in. mlajše pionirke v disciplini 100 metrov prsno, dosegla v kranjskem bazenu svoj doslej največji uspeh. Vse kaže, da bomo v simpatični Jani dobili na Koleziji naposled le dostojno naslednico Zlate Trtnik, nekdanje večkratne državne prvakinje, ki je še do danes ostala pojem med žensko vrsto Ljubljane. Letošnja sezona je bila za naše plavalke in plavalce zares izredno bogata. Fante in dekleta s Kolezije smo srečevali namreč povsod tam, kjer so merili moči najboljši jugoslovanski plavalci. Veliko čast sta doživela Linhart in Kostanjšek, ki sta nastopila v državni reprezentanci na dvoboju z izbrano angleško plavalno vrsto v Ljubljani, na četveroboju Slovenija-Furlanija-Julijska krajina-Koroška pa sta na vevškem kopališču kar trikrat segla po najviqih odličjih - na 100 metrov kravl, 100 metrov delfin in v štafeti 4x200 metrov kravl. K celi vrsti uspehov moramo pridati tudi podvig pionirjev, ki so zmagali na ekipnem republiškem prvenstvu, nekaj odličnih uvrstitev na mladinskem prvenstvu Slovenije in zlasti izreden dosežek Jane Markovič, ki je na slovenski reviji naših plavalnih upov popravila tri leta star republiški rekord Svoje klubske tovarišice Rusove na 200 metrov kravl. Jana pa je v Vevčah poleg novega rekorda osvojila povrhu vsega še tri naslove republiške prvakinje, kar je brez dvoma izjemen uspeh obetajoče plavalke Ljubljane. ObširnejS komentar o letošnji plavalni sezoni s posebnim poudarkom na uspehih in spodrsljajih naših plavalcev, bomo spričo omejenega prostora objavili v prihodnji številki našega lista. I.V. plavih, nakar so v slovenskem dmgoligaškem derbiju z 1:0 premagali v Šiški moštvo Ljubljane. Po tretjem kolu so nogometaši Mercatorja nahajajo na odličnem 8. mestu prvenstvene lestvice zahodne skupine II. zvezne lige. Septembra in oktobra jih čaka kljub presenetljivi uvrstitvi še vrsta težkih preizkušenj. Potem ko bodtr doma gostili Kozaro, odhajajo na težko gostovanje v Pulo, da bi se konec meseca pomerili na Viču z vodilnim Zagrebom. Naslednji mesec bodo najprej gostovali v Šibeniku, igrali doma z Muro, se spet podali na pot v Maribor in naposled na Viču sprejeli enajsterico Reke. Nogometnih užitkov na kvalitetni ravni bo torej ,do pozne •jeseni v izobilju. I.V. MERCATOR GRE V PULJ V 4. kolu II. zvezne nogometne lige sta se na igrišču Mercatorja na Viču, novinca - Mercator in Kozara iz Bosanske Gradiške razšla z neodločenim rezultatom 3:3 (1:2). Rezultat popolnoma ustreza dogodkom na igrišču, čeprav so bili domačini nekoliko bliže zmagi. Gole za Mercator so dosegli: M. Hacler, Jančigaj in Klemenčič. V naslednjem, 5. kolu igrajo Vičani v Pulju z Istro. N. ŠOŠTARIČ NAŠA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, ing. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Sergij Pelhan in Sandi Sitar (glavni in odgovorni urednik). Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/1., tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. STRAN 8 Bralci »Naši komuni« UPOKOJENCI V N. GORICAH Poleg vseh množičnih organizacij na vasi so se upokojenci v Notranjih Goricah odločili, da ustanovijo samostojno društvo upokojencev. Tako je bil dne 14. februarja 1971 ustanovni občni zbor. Upravni odbor si je zadal nalogo, da v letu 1971 nabavi svoj društveni prapor. S pomočjo članstva in nekaterih podjetij nam je bila nabava prapora omogočena. Društvo upokojencev je priredilo 8. avgusta 1971 veliko vrtno zabavo z razvitjem društvenega prapora. Te slovesnosti so se udeležili predstavniki republiškega odbora društva upokojencev, dalje zastopniki društva upokojencev občine Ljubljana-Vič-Rudnik ter predstavniki množičnih organizacij vasi Notranje Gorice-Plcšivica. Vse navzoče je v krajšem nagovoru pozdravil tajnik društva upokojencev Notranje .Gonce-Plešivica. Pokro- vitelj na tej prireditvi je bila SZDL Notranje Gorice-Plešivica. Predsednik omenjene organizacije je v svojem govom obrazložil pomen novoustanovljenega društva in poudaril, da bodo nasveti tega društva mnogo doprinesli k še bolj razgibanemu društvenemu življenju na vasi. Kajti današnji upokojenci vasi Notranje Gorice-Plešivica so mnogo doprinesli za lepše življenje vseh vaščanov sedanjega in bodočega pokolenja.^ Tovariš Cotič, predstavnik Republiškega odbora društva upokojencev in zastopnik društva upokojencev občine Ljubljana-Vič-Rudnik, pa je v svojem nagovoru poudaril, kaj pomeni društvo za samo članstvo, skupnost in povezavo z ostalimi društvi na vasi in okolici. Ob koncu svojega govora je dal novoustanovljenemu društvu upokojencev v Notranjih Goricah vse priznanje za njegovo dosedanje delo, z željo da ostane tudi v bodoče tako delavno in naj bo za zgled vsem ostalim okoliškim društvom. Sama prireditev je uspela v popolno zadovoljstvo članstva in vseh navzočih. Ob tej priliki se društvo upokojencev Notranje Go-rice-Plešivica iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so omogočili, da seje naša želja uresničila v tako kratkem času, da smo si nabavili društveni prapor. Zahvala vsem govornikom in zastopnikom okoliških društev, ki so prisostvovali na naši prireditvi. V upanju, da se bomo še srečali na podobnih prireditvah, vas lepo pozdravljamo. Odbor društva upokojencev Notranje Gorice-Plešivica RUDNIK, ZA KATEREGA MNOGI ŠE NE VESTE V Klemu pri Lavrici je zapuščen rudnik, v katerem so včasih kopali črni premog. Po pripovedovanju rudarja, ki je bil tu-zaposlen, je to petsto metrski rov. Naravnost speljani stometrski rov se razcepi v dva razhajajoča se rova. Rov je vklesan v skalo, strop pa podpirajo še vedno močni leseni stebri. Rudnik je za sedaj se dobro ohranjen. Kadar je deževje, voda preplavi tla rudnika in naraste tudi do pol metra. Pred približno dvajsetimi leti so rudnik še uporabljali. Za njegov namen so zgradili tudi transformator, ki pa še danes stoji poleg rudnika in zmanjšuje električno energijo dane napetosti za vas Sela. V rudniku so rabili električno energijo za razsvetljavo, najbrže takrat še niso poznali modernih električnih strojev, kakršne danes uporabljajo. Preihog so tovorili z vagončki do vhoda, nato pa je prevzela tovor konjska vprega. Ta premog so uporabljali za kurjavo tam, kjer so pridobivali razna olja in pogonska sredstva. In kakšen je videti rudnik od zunaj? Kdor se mu približa, si ne more misliti, da je tu rudnik, ko je vse tako zaraščeno. Lep pozdrav JELKA DEBEVEC toplih sobah mirno gledajoč televizijo. Prepričan pa sem, da to ni namen vseh teh ljudi, ki se živo zanimajo za kulturo. Verjetno na prvi pogled ni rešitve in se to zdi začarani krog. Zdi se mi pa, če bi se stvari začele urejevati sistematično in to celo pod pritiskom občinske skupščine,’da bo stvar le stekla z mrtve točke. Nujno bo prenesti upravljanje kulturnih domov na KS in jih seveda v zvezi s tem tudi denarno podpreti. Verjetno ne bo odveč, če se bo v našem glasilu prebral še kakšen podoben članek iz drugih krajev. Ravno tako bi bilo zanimivo prebrati kakšen konkreten predlog občinske skupščine, kako začeti z urejanjem kulturnih domov v občini Vič-Rudnik. FRANCI KONČAN NEPRIMERNO POČETJE TURISTOV KAJ NAMERAVAJO STORITI LJUBLJANSKE OPEKARNE? Odkritje spomenika žrtvam fašizma v iSfl (4. julija). Spomenik je odkril poslanec JI Japelj. Glede na članek „Nasilneživ Iškivasf, želim pojasniti oceno turizma v Polhovem Gradcu. Imel sem primer pred nekaj leti: izletniki so mi obrali vsa jabolka, polomili veje itd. Na osnovi izjav očividcev številke avtomobila je miličnik napisal ovadbo. Čakal sem rešitve, toda zaman. Po enem mesecu sem se pozanimal na Notranji upravi v Mačkovi, kjer so mi povedali, da so ugotovili -lastnika z javljeno MCI sv-* mi o----- ’— • . • •• i registrsko številko. Do odškodnine pa naj bi prišel s . w. m M • .-1 . J _ 1_____ ~r\ Ktiro lišjču ty t *1 tožbo. Mislil sem, da bom obveščen o bivališču tatu, saj bi šel v tem primeru lahko do njega in bi uredil zadevo na miren način. Toda naslova mi niso povedali, in tako je vse propadlo. To sadno drevje je oddaljeno od vasi cca 2 km. Prijetna senca pod drevesi in potok v bližini sta zelo vabljiva za turiste, ki smatrajo, da imajo tam pravico parkirati avtomobile, kuriti ogenj, loviti ribe in podobno. Ko pa zapustijo ta kraj, ostane za njimi razna navlaka in nesnaga. Ko sem nekoč naletel na take turiste, sem jih mirno posvaril, toda kaj zadovoljen sem bil, da sem odnesel zdravo kožo. Sem mejaš turističnega doma. Tam imam nekaj njive, košenino in sadno drevje. Za kar jaz delam celo leto, mi turisti uničijo v nekaj dneh. Na jesen namreč mi ta gospoda obere fižol, če sc jim ponesreči, polomi nekaj palic, odnese tudi zeljnate glave, čebulo in sploh vse, kar jim pride prav v gospodinjstvu. Da pa ne govorim o škodi, ki jo delajo otroci teh ljudi. To ni samo moj primer, teh je več. Ne bi bilo napačno, če bi se kdaj osebno pogovorili z novinarjem časopisa Naša komuna. Davčni upravi sem dolžan plačati za to malo posestvo N din 88,40, moji letošnji dohodki pa znašajo N din 220,00. Od tega izdam za oranje in gnoj N din 120,00; drva moram kupiti, ker je gozd nedostopen. Poleg vsega pa mi voda odnaša zemljo. Sedaj pa ocenite moj položaj. Moja želja, kakor tudi želja mnogih drugih ljudi v podobnem položaju, je, naj bi opozarjali turiste na To se sprašujemo rjajbližji sosedje te znane in poslovno uspešne ljubljanske tovarne. Ali bodo ustrezno uredile kanalizacijo v svojem obratu na Cesti na Vrhovce. To vprašanje tudi javno upravičeno postavljamo, saj smo že drugič zavoljo neurejenih komunalnih naprav v tej tovarni precej oškodovani. Bralec naj se seznani s tem našim problemom v kratkem. Že drugič nam je ob močnem nalivu voda zalila vse spodnje prostore, vrtove in ulico. Ko je nato le počasi izginjala, pa je pustila za seboj plast mastne gline. Kalna, z ilovico pomešana voda je pridrla iz jam, kjer je opekama kopala svojo surovino in kot hudournik pridrla na glavno DELAJO Ml ŠKODO cesto, potem pa v prvo stransko, ki leži nekoliko nižje. Voda je totalno zalila kanalizacijo, ki je začela bruhati iz vseh jaškov in odprtin v hišah. Da je tej grozoti kriva res voda iz opekarniškili jam, potrjuje podatek,.da je temu bilo tako le v naši ulici, drugje po Vrhovcih škode niso imeli. ' Ne verjamemo, da bi nam kdo škodo povrnil, ampak ponovno zahtevamo, da Ljubljanske opekarne uredijo svojo kanalizacijo. Ta naša zahteva naj ne izzveni le kot skromna prošnja. Prepričani smo, da so člani samoupravnih organov te organizacije tudi srečni lastniki svojih težko prigaranih hišic ter nas bodo zaradi tega le lahko razumeli. ANA CIUHA Ljubljana, Cesta na Vrhovce 11 V „NASI KOMUNI" za julij - avgust 1971 sel«1 o nasilnostih v Iški vasi. Tam tudi pišete, če so * take razmere, da naj se Vam sporoči. Odločil sem se, da Vam pišem in pojasnim težave in teror kopalcev s Ceste dveh Cesarjev, j Imam travnik z nekaj sadnega drevja in nekaj katere obdelujem, da si pridobim nekaj zelenja1 svoje potrebe. Sem upokojenec z majhno pokojnino, star 75 , član ZB. Ker meji moj travnik na Mali graben, a' lajo kopalci vsako leto več škode. , Pustim jim, da se lahko kopljejo in kos travnijj*j tudi pustim, da ležijo in celo igrajo nogomet, broto mi pobere tisti majhen del pridelka kroi kolerabic in korenja, kolikor moreva z ženo ot Jabolka mi že zelena oberejo in mečejo vse-r* samo da mi delajo škodo. Kradejo mi drva in kil njimi, čeprav sva sijih z ženo težko pripravila, bova imela za čez zimo. Delajo mi tak teror, ® velikokrat ne upam blizu. Če jih opozarjam, da m ^ delajo manj škode, dobim za odgovor „na got)? udar" in me obmetavajo z jabolki. P Z MALO DOBRE VOLJE 6. julija so mi podrli steber pri brajdi, 17. julija so mi ves peteršilj potrosili z gipsoni, 24. julija so mi,od omare potrgali vrata, ,1 31. julija so prevrnili kos čebeljnaka, last tov. ■“j |r ta, ki ga ima tam postavljenega in vse razmetali- ^ UUUUU1IV1I1 , JV, ----J-- tako neprimerno početje. Kar sem ntmtsal, je resnica, mnogo več pa bi še lahko povedal. Želim, da se vse S ceste v Rožno dolino se odcepi v podvozu Oraž-nova ulica. Vendar je na tem predelu izredno neprimeren zrak za vse okoliške prebivalce. V podvozu samem, kjer premnogi državljani puščajo, kar tja ne sodi, se meša slab vonj po amonijaku. Kot močan dodatek tej aromi pa je še neprijeten vonj po tobaku, ki je ne daleč od tod tudi vskladiščen. Na dovozu na moj travnik imam rampo, d**J , pot za vozila. Neštetokrat mi je bila rampa ooW V 111 ■ i i' — ------- a potrebno objavi v Naši komuni. JOŽE LOMOREC Polhov Gradec 24 ZAPUŠČEN DOM KULTURE Mislim, da ne bom ne prvi in ne zadnji v Horjulu, ki bom sprožil problem okoli kulturnega doma v Horjulu. Problem, ki se že vleče dolga leta in se ne premakne z mrtve točke. __ . Dom, ki je bil zgrajen leta 1938 m v povojnih letih delno adaptiran, je danes v tako slabem stanju, da v bistvu ne more več služiti svojemu namenu. Prosvetno društvo, kije tudi uporabnik tega doma, je pred dejstvom, da preneha z vsako dejavnostjo. Dom je potreben krepke renovacije in to od strehe, stranišč, ogrevanja in elektrike. Sprašujem se, kdo naj bi bil dolžan poskrbeti za vsa ta popravila. Kaj res samo Prosvetno društvo? Kaj ni namen društva nekje drugje? Skrbeti za kulturni program, za gostovanja kulturnih skupin ne pa za prekrivanje streh in drugo. Minili so časi, ko so tisti, ki so imeli veselje do petja, igranja, morali Zato tudi udarniško delati. Res je, da to gre nekaj časa, leto ali dve, ne more pa biti to dvajset let ali pa še več. Kje je ostal predlog, da bodo oskrbo toda krivca nisem mogel dobiti. Dne 2. avgusta jj. uri sem dobil tov. Grojzdka, ko so se po celeij1 V; niku pripeljali z fičkom brez registracije, in ki)c lir po kratko malo odtrgal. Glavni vodja je Anton Grojzdek s Ceste d_vel’ L jev in on navaja mladince, da mi delajo tako ško4,. IVAN MA S L Jadran«1'1' !p: 'tb k RUMENA RUTICA — je VARNOST OTROKA NA CESt' Da bi otroke prvošolčke zavarovali pred Pron/v t nezgodami, je bila uvedena rumena rutica. )f > _i----------—».. trikotno rumeno ruto ko-jj nosijo okrog vratu inkumu luincuu iuiu > opozorilni znak, da naj bodo vozniki motornd1 > na cesti do njih še posebno obzirni in previdni. Pobudo za uvedbo rumene rute za P1 .rvoš* otroke je dala občinska komisija za vzgojo in vatj J cestnem prometu Kranj, ki je že leta 1968 uvl kot novost v šolah. To novost so na priporočil0 ... liške komisije povzele tudi ljubljanske koih*^ ^ naslednje leto, med njimi tudi naša, ki je prc“ (li letoma preskrbela vsem šolam potrebno števil0^ ^ nih rut, kolikor sojih naročile. Večina šol je <0’ ] , z zadovoljstvom sprejela. Je pa tudi nekaj jj menijo, da njihovi otroci ne hodijo po pr° 5 cestah. 1 kulturnih domov prevzele krajevne skupnosti! To mislim zato, da bo KS vsaj pri tem udeležena, kar se id roč je 1II IM lili s-*14 * ‘•'“J T_ _ v ' dogaja na kulturnem področju v vasi, če se ze ne za-nima za pravo kulturno gibanje. Verjamem igralcem, ki trepečejo od mraza med predvajanjem predstave. Ko človek pogleda po dvorani, ima občutek, da se vozi na odprtem kamionu skozi Sibirijo. Ljudje gledajo predstave v zimskih plaščih in z rokavicami. Skratka razmere, ki niso več ogledalo današnjega dne in prav nič čudno ne bo, ko bodo ljudje raje obsedeli doma v Prebivalci, ki že dalj časa prebivajo v tem predelu občine Ljubljana ViC-RUDNIK, so se že dokaj privadili neprimernemu zraku. Mimoidočega pa takšno šolsk$ otroku pokažejo najkrajšo in najbolj varno p0’j pj ] ki jo naj stalno uporablja. Otroci naj čim Staršem priporočamo, da ob začetku Soo^^ ( stanje resnično moti. Z MALO DOBRE VOLJE bi lahko odpravili neprijeten vonj ter okoličanom pripomogli, v lično urejeni soseski k uživanju zdravega zraka pod Rožnikom. Verjetno bodo pristojni organi vsem v dobro uredili ta nedostatek, ki moti marsikoga. BOŠTJAN NOVSAK IVI ju naj iJVttUlV V w».—j --- j kajo cesto, vselej na označenem prehodu za P v| prehodu, označenem s semafori ali tam, kjer 0? >•1 * mu 1 --j , jy * j službo miličniki - prometniki. Na cestah, kje* $ iiiicriiKi — pruiiiuuuK.i. nikov za pešce, morajo hoditi ob levi strani ^ Otroka je dobro večkrat nadzorovati, kako se na cesti, in ga na napake opozarjati. ANTON S« LIST IZ ČRNE KRONIKE — NAMESTO' AGATHE CHRISTIE PIŠE TOKRAT MILOVAN DIMITRIČ — KRIMINALKA NA RAKITNI - IVAN SUSMAN JE S SEKIRO NAPADEL OČETA IN SINA SUHADOLNIK IN JU POŠKODOVAL je ponovno zagledal in me še enkrat napadel. Ušel sem in se nato grmovju in travi, da sem prišel do avta. Tam sem čakal, da je zalopu d- ___T...... Im d-utnulinl l>r.»i ct% <1r7nil niVtimnr ker S Obračun z nedolžnimi _______ Ko sem dospel tja, sem posvetil z lučjo, tako da sem dal naš stari dogovorjeni signal. Odziva ni bilo, ničesar ni bilo videti, zato sem se odpravil jezeru. grmovju in travi, da sem prišel ao avta. 1 am sem caKai, ua je ePi s1 svojega avtomobila in odpeljal. Prej se nisem drznil nikamor, ker ^11 Takoj nato sem odšel domov, kamor je medtem že prispel pomočjo moj težko ranjeni oče. Se malo sem ga povil in nato nat vozil sem v Ljubljano kot še nikoli. V 20 minutah sem bil gf0)Pl milice v Ljubljani, kjer sem vso zadevo prijavil, oddal revolver in jjj‘ Skoraj polna luna je pošiljala skozi gosto vejevje svoje mrzle žarke in osvetljevala bitko senc, ki so se borile za obstoj. Dve senci sta stali skupaj, tretja silhueta se je približevala. V roki se vidi blesk sekire, ki jo osvetljuje mesec. Gibčnejša od obeh senc skoči, se izmakne, vendar jo sekira oplazi in senca pade. Silhueti s sekiro še ni dovolj, temveč se požene še proti drugi senci. Sekira spet zraste nad glavo obeh in pade. Hip za tem, ko udari sekira v roko, s katero se senca skuša vsaj malo ubraniti, se sliši krik. Tedaj se senca požene v nemočen beg. Opazno je, da lastnik sence ni več najmlajši, da se opoteka, ko beži med drevjem, štori... Beg se očitno spet približuje koncu, kajti sekira se približuje bežečemu. Skoraj ga ujame, vendar udarec spet ne-zadene v polno, spet roka že iznemoglcga ubrani glavo udarca sekire. Tedaj se približa spet druga senca in obe se umikata pred sekiro. Zrak in morečo tišino tedaj prekine strel. Zubelj iz revolverja šine proti nebu in zveni kot opozorilo. Silhueta s sekiro se ne ustraši, temveč se ponovno požene v preteči lov. Poči drugi opozorilni strel. Sekira pa se že blešči tik pred gibčnejšo senco. Tedaj pretrga tišino že tretji strel in za njim krik. Sekira omahne, silhueta se zvije. Ta trenutek izkoristira senci in bežita, bežita .,. Gibčnejša pomaga okornejši in beg se nadaljuje. Opisani dogodek ni povzetek iz kriminalnega filma iz serije Nepremagljivi ali iz kake srhljive zgodbice izpod peresa Agathc Christie, temveč se je dejansko dogajal in to v naši neposredni bližini - pri jezercu na Rakitni. 4a kaj je pravzaprav šlo, kako se je začelo in odvijalo dalje? O tem nam bo pripovedoval udeleženec ANDREJ SUHADOLNIK z Rakitne, ki je po poklicu šofer, dela pa pri mladinskem okrevališču Rakitna. Andrej Suhadolnik je znan ne le sovaščanom in sodelavcem kot marljiv in vesten, temveč tudi daleč naokoli. Andrej je nosilec mnogih odgovornih UUgUVUIJCIlI MglUll. lil L/Iiu, ... *—'-**>--- . r,.xX naprej po cesti proti vikendu dr. Otrina. Tam sem našel v starem skrivališču žabe, ki sta jih nalovila oče in mati in jih tam pustila. Zložil sem jih v fička še enkrat dal dogovorjeni svetlobni signal proti jezeru. Spet nič. Tedaj pa, sem se obrnil, je iz teme pred mano zrasel neznanec in začel vpiti nad lilice v Ljubljani, kjer sem vso zadevo prijavil, oddal revolver uj 1 nato hitro odpeljal ranjenega očeta v bolnišnico. Hitra interveri nikov je rešila očeta, ki je medtem izgubil že precej krvi. Me0‘„iiit • « t _ __A., j: mm* mJ 1,: .. . Ir,»lnm -.-jfll in ko __ _ _ pred mano zrasel neznanec m začet vpiti nad menoj: JKaj me zalezuješ? !? f Kaj me zalezuješ!!" Nisem še utegnil odpreti ust, da bi odgovoril, že sem se opotekel pod udarcem neznanca. Prvemu udarcu sta sledila še dva in kasneje rezumljivo krepke podplutbe. Skočil sem proti avtomobilu in potegnil ven torbo, v kateri sem imel revolver. Tedaj je bil že drugič pri meni in me je ponovno zagrabil. Tokrat mu je bil cilj moj vrat. Ko me je nehal daviti, me je napodil s: ..Kurba, zgini!" Hitro sem šel v avto in se odpeljal. Se vedno mi ni bilo jasno, čemu sem doživel tak vljuden" sprejem. Že po prvem udarcu sem zavrgel misel o lastniku vikenda, ki se je izgubil in me bo pač povprašal za pot. Ni mi šlo vse v račun, saj neznanca nisem še nikoli videl. Med vožnjo sem pa za vsak primer le pripravil revolver, če bi doživel še kak sprejem, podoben prejšnjemu. Ko sem prišel domov, staršev še vedno ni bilo doma. Sedaj sem se že ustrašil, kaj je z njimi. Biti monyo nekje v bližini nasilnega neznanca. Oče je že star, mati tudi, le kaj je z njima? Je tudi njiju napadel? Sta sploh še živa? Take misli so mi rojile po glavi in sklenil sem iti nazaj iskat starše. nneov je resna occiu, m je ineuieui izguun ze yieecj -is* prispel v bolnišnico tudi neznani napadalec, ki sem ga s stre|om,-spij ne bi bilo tega strela, verjetno tudi nikoli ne bi zvedeli identitete isker bi enostavno izginil. Napadalec je bil IVAN SUSMAN iz VrblaJ0 / že več let v ZR Nemčiji. Med dopustom v domovini, pa si je privo* napad. Sele po nekaj dneh sem končno izvedel, kaj naj bi zakrivil- ^ napadel. Susman je trdil, da sem ga zasledoval, zalezoval njeg0 .^oli skratka, da mu sploh nisem dal mira, čeprav ga do tedaj še ^ ^ j videl, vsaj da bi jaz vedel, ne. O končnem izidu vse zadeve, ^ posledico, da sem bil jaz krepko pretepen, oče pa še sedaj ne mo odločalo sodišče." de< Ko sem se vrnil k jezeru, sem zagledal neznan avto, kasneje sem izvedel da je bil opel. Komaj sem se približal, je bil nasilni neznanec že spet pred menoj. Tokrat sem sklenil, da le ne tam žrtvena ovčka in tako se je po njegovem napadu vnel pretep. Udaril sem ga z baterijo, za hip je prenehal in spet napadel. Valjala sva se sem in tja, brcal je vendar je bilo sedaj, ko sem se ______nriti»Li»l lin moStU kier SVa SC Sosedje vedo povedati, da je bil omenjenega dne Susman z jezeru, da je bil menda kar krepko vinjen, jezen na dekle itn. D« njr> teh verzijah tudi golo skakalo okoli dogodkov, skratka razplel * 1 jjia, ki so morda osnovane ali pa tudi ne. Da bi bila zadeva še bolj nnvedati. da ie bilo Susmanovo dekle M. K., zaposlena v mtom^ jpi povedati, da je bilo Susmanovo dekle M. K., zaposlena v vališču Rakitna kot snažilka skupaj s Suhadolnikom. službi- odpustiti, se je prav Suhadolnik zavzel zanjo, da je ostala v sluzu • že v pravljici o volku in Rdeči kapici bila izrečena misel, 0 sirota. nupauci. v aijuia ava c*.iu 11* iju, uivm* j«- ..mm. j*. . „ . vrnil, stanje precej drugačno kot prej. ledaj je pritekel do mesta, kjer sva se , moj oce in začel spraševati, kaj je. Zavpil sem, da sem napaden, nakar od*i tepla, moj ww ui .,—jj--------—■----------. je neznanec skočil pokonci in stekel proti avtu, da bo vzel revolver, kot je dejal. Skočil sem za njim in ga držal. Tako v kabino avtomobila ni uspel O zadevi bo dokončno odločalo sodišče, vendar dajejo ‘ ij bi bilo, če ne bi bil Suhadolnik tako preudaren in mbOiJ^jjaJ tako preudaren temveč bi ob prvem napadu, ki je bil zanj smrtno nevaren, ■ branu in Susmana ubil? Verjetno bi mu moral biti Susman krep _ uranu in ausinana umi: verjcinu ui mu muiui um da Suhadolnik ni storil, ker potem Susman ne bi več t™ D/-.UL. III ----;v----. situacijo? Andrej Suhadolnik nam je razložil: , Ze ves čas po vojni pa tudi pred njo, je bila navada pri nas dtfma, da smo lovili žabe. Jaz sem se začel teh lovov intenzivneje udeleževati šele po vojni in tako smo vsako leto pred postom in veliko nočjo, ko je sezona za tovrsten in tako smo vsako leto pred postom m vetiKo nočjo, ku je se^uuu ca lov, lovili žabe pri jezeru in potoku. Oče in mati sta kljub svoji starosti tudi rada odšla na tak lov in tako je bilo tudi tistega usodnega dne, 8. aprila letos. . . .. x....1.. xu: 1« m'it« c o m n rvl n:» Žiihii IfW meni auui iiiviii iiwrvM»n — ----- - » nafo očeta, bežala sva, očetu je presekal obe kosti na roki, oba sva dobila poškodbe, ki sodijo med težje (natančno so dogodki opisani na začetku, op. pisca). Nisem ga hotel ustreliti, ker če bi to želel, biga zlahka. Kljub smrtni nevarnosti, ki je pretila meni in očetu, nisem hotel streljati. Tudi zadnji strel, ga je oplazil po glavi in ga za nekaj trenutkov zadržal od nadaljnjega Uil auuuuuinnv lil MUHI, N vi immuiii ^UMiiau IIV • ,r , najrazličnejših čenč v škodo Suhadolnika, kot to počne sco, J• s tudi, če se bo človek, ki je pri zdravi pameti, trezen veriv človeka, zato ker je ta posvetil v noč. Motenje privatne po* h V|V'TVIV1I, JV ■. W I. J * T • j ~ » V»IVU*V~" če človek na državni poti, ob jezeru posveli /. baterijo. I f00'. vrt>d vsaj ni znano, da bi Susman kupil zemljo okoli jezera s P0"sp|0li s" rw £,m jx. j- -- I--x*— f" zasledovanja, ni bil tako merjen. Ker sem bil še v službi, st se oče in mati sama odpravila na žabji lov meni pa pustila obvestilo na listku, kam sta odšla. Odpravil sem se za njima k Ko sva se z očetom le rešila, sem ga povezal, da sem mu vsaj malo ustavil kri in šel nato nazaj po avto. Medtem je prišla k očetu že mati. Neznanec me zasebne potrebe. Med ljudmi se da razreševati spore, če , ra..._ verjetno na malce drugačen način, kot pa je napad s ‘*:kir0jl,vo P0^'] povrhu vsega človek, Suhadolnikov oče, ki ni imel / vso mu ' nobene zveze, razen tega, da si je „drznil“ liviti žabe v ms „randija“ in daje pritekel pogledat, kaj je s sinom. J