b4
Listek,
dal slovenske paralelke, ki so se ne samo vzdržale, ampak tudi razširile in pomnožile in da je s svojim bratom Hermenegildom izdal leta 1864. knjigo »Geschichte der siid-vischen Literatur« (Slowenische Literatur pg 1. —149). To knjigo je spisal, kakor je znano, M. Cop, a rokopis je po Kopitarji prišel v roke Safafiku, iz čegar ostaline ga je objavil Safafikov zet Jos. Jireček.
Slaven skladatelj je bil leta 1805. v Ljubljani porojeni Josip Miheuz (Mihelec). Do 1842. leta je bival na Dunaji, ter se od tam preselil 1845. leta v Pariz. Od tistega časa je izginil z obzorja. Nobeden nemški strokovnjaški list Mihelca ne omenja, objavil je pa 1850. leta kratke črtice o življenji slavnega rojaka našega nekov Maurer v »Nouvelle Biograpliie generale puhlice" par M. M. Firmin Dilot freres, sous le direction de Mile Dr. Lloefer (Pariš 850 et sex 8°), zvezek XXXV. na str. 43.
Kdo ve kaj več  o tem rojaku našem ?                                        Fridolin Kavčič.
Vabilo na naročbo. Pred leti imeli smo »Slovenci« zajedno troje rmmorističnih listov, sedaj pa, ko s koncem leta preneha še »Rogač«, ne imeli bi nobenega več. Ker bi to vsekakor bil nedostatek v našem javnem življenji, ker se v šaljivi obliki more marsikaj povedati, kar sicer ni možno, ker je še vedno mnogo predmetov za šale in dovtipe, mnogo pa tudi takih, ki si novega tacega lista žele", sklenili smo izdajati z novim letom »BRUS« političen in šaljiv list, ki bode izhajal 1. in 15. dne" vsacega meseca. — »BRUS« bode z odločno besedo, s satiro in humorjem razpravljal dnevna vprašanja, pisal bode, kolikor razmere dopuščajo, svobodno ter skrbel čitateljem svojim za pouk in prijetno zabavo. V ta namen bode prinašal poleg raznega in šaljivega gradiva vsakovrstnih izvirnih ilustracij, vmes pa tudi lepo zdelane podobe naših velmož. V prvi številki pride na vrsto prvi naš humorist,  nepozabni Levstik, potem Preširen in dr
Rodoljube po vsem Slovenskem uljudno vabimo, da nas dušno in gmotno blagovoljno podpirajo pri tem podjetji. Čim večji bode sotrudnikov in čitateljev krog, tem raznovrstnejši bode list. »BRUS« stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld , za četrt leta 1 gld. Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo, naročnina pa na upravništvo »BRUS«-ovo v »Narodni Tiskarni«, kjer se vzprejemajo tudi inserati, katerim se cena določa po dogovoiu.                                                          Uredništvo  in upravništvo   t>BRUSn.a.
Listnica. Za leto 1888. so plačali preveč naročnine ti gg.: Janko Kremenšek v Celovci 1 gld. 40 kr.; Anton Odar v Leadvillu v A. 3 gld. 26 kr.; Jožef Zalokar v Trnovem 1 gld. 40 kr.; Ivan Hafner v Logatci I gld. 15 kr. ; Jos. Sattler pri Sv. Križi 1 gld. 40 kr.; Fr. Maselj v Dolenji vTuzli 1 gld.; Sittig Melanija v Smledniku I gld. 15 kr.; bralno društvo v Zagorji pri Št. Petru I gld. Prosimo jih, da si te zneske letos zaračunijo. — G. J. V—t v Celji: Se 1 gld. — G. Ivan Z—a v Idriji: Cena posameznim letnikom, kolikor jih še imamo, naznanjena je na platnicah. Letnika 1884. imamo samo 1 vezan izvod ¦— Gg. V. Oblak, Gorazd, L—j., —n, Radinski. Presrčna hvala za poslane spise, toda oprostite, danes ni bilo prostora! Prihodnjič gotovo. — G. R. Ponavljamo še jeden pot. da imate lep pripovedni talent, katerega pa očitno zlorabite, Lenau-Heinejeva sentimentalnost, hogotajstvo in napdsled cvankali — dvajsetletnega junaka povesti Vaše nobenemu pametnemu človeku ne morejo prikupiti. Take stvari niso za nas. Priporočamo Vam Cimpermanove sonete v denašnjem listu, zlasti 4. sonet!
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po  4 jDole   obsežen v veliki osmerki  po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld.  30., četrt leta 1 gld.   15 kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani,, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska  »Narodna Tiskarna«  v Ljubljani.