Celje, 27.avgrusta 1969 — Številka 34 — Leto XXIII — Cena 50 par NOVI TEDNIK Naj se veje šibe pod snegom, naj sonce hudo pripeka - možje v plavih uniformah so vedno na svojem delovnem mestu, pod milim nebom izpostavljeni dežju in mrazu. Opravljajo trdo delo, neprestano so v stiku z železom in to poleti razbeljenim od vročine in pozimi strupeno mrzlim. Skrbijo za varnost ljudi - potnikov. Vsak med njimi se zaveda velike odgovornosti, saj vsaka kretnja mora biti točna in vnaprej planirana. Poklic premikača in sploh železničarja ni lahek in z leti vreze človeku globoke gube v obraz. Mnogi pa morajo ta poklic zapustiti zato, ker jih je le trenutek nepazljivosti med njihovim dvanajsturnim delovnim dnem za vedno onesposobil. Foto: H. Premzi ZASTARELOST - NAJVEČJI PROBLEM ŽELEZNICE ZA ENAK ZASLUŽEK MORA CELJSKI ŽELEZNIŠKI DELAVEC NAREDITI VEČ KOT DRUGI o problemih celjskega železniškega vozlišča je bilo že veliko napisanega, še več pa izgovorjenega, in to o neurejenosti, zastarelosti in kompliciranem poslovanju. Tovorna postaja v Čretu je tekom let postala le sanjska prispodoba, kljub zatrjevanju, da bo kmalu postavljena in ne glede na to, kako nujno bi jo celjsko železniško ob- močje potrebovalo, bi s tem bili rešeni največji problemi železnice, ki so v teh dneh v Celju dosegli vrhunec. Za- radi neurejenih pogojev dela zaposleni na celjski pro- metni akciji delajo več kot bi bilo potrebno, če bi bilo vozlišče modernizirano, istočasno pa dobivajo nizke oseb- ne dohodke, vsekakor neprimerne za delo in delno tudi nevarnost, ki je ob gostejšem prometu na »neurejenih ti- rih« vedno večja. NajihUijše vprašanje celjske jen tehnološki proces dela. železnice oziroma celjske Zakaj? prometme sekcije je neure- Celjsko žedezmiško voBlišče je sipričo nalog vozmega reda iin doilžaiosti do strank pri manipulaciji vozovnih po- šiljk v težkem položaju, saj ne morejo izdelati takš- nega tehnološikega procesa dela, da bi bil ekonomičen, varen ter zaidoivoljiv glede hitrosti. Ne morejo zato, ker se postaja ra23teza na treh kilometrih, kjer ni urejene- ga niti enega premikalnega območja, da bi bili lahiko vozovi tipa I in tipa n hi- tro obdelani. Vozovi tipa I so lokatod, ki jih natovarja- jc in iztovarjajo v Celju, vozovi tipa n pa so vagoni direktnih tovornih kompozi- ciu, ki jih v Celju dodajajo ali odvzemajo. SkratJca, zara- di premajhnih tirnih kapaci- tet, združenega potniškega in tovornega prometa morajo vozovi obeh tipov dvakrat in tudi večikrat prevažati z enega konca postaje na dru- gi, preden so dostavljeni in- dustriji. Ista pot J« od stranke do vključitve voza v kompozicijo. Vse to potv- aroča ogromno količino od- večnega dela. Zato je vsak voz predelan po petkrat, če- prav bi lahko bil samo dva- krat. Torej je potrebno na celjski železniški postaji za določeno opravilo več lju- di iffi večja količina dela kot drugod, kjer imajo ure- jeno vozlišče. Nadaljevanje na 6. strani (lelje je v splo- pem znano kot elo mesto, če- rav je na tej be- pi včasih najti še ovolj madežev - j nesnage ob intah za smeti ) umazanih oken. kna nekaterih jav- h zgradb že zelo )lgo, kot kaže, ni- » videla ne vode ne cunje. Ali je po- tem kaj čudno, če je izza teh oken na marsikakšnem se- stanku videti kak- šna perspektiva bolj meglena?r FRANČEK FRAKELJ Mejduš, vseh sort gnojil sem uporabil, toda »kadrovska politika« 5e naprej hira. Sreča, da ni to samo celjski problem. SLAVJE NA PLANINI v nedeljo so se na Plani- ni pri Sevnici zbrali borci kozjanskega odreda, nekda- nji partizanski učitelji in številni domačini ter Šent- jur čani. Proslavili so 25-let- nico osvoboditve Planine, dan, ki ga šentjurska občina praznu,)e kot svoj praznik. Med gosti sta bila tudi pred- sednik republiške skui;ščine Sergej Kraigher in podpred- sednik dr. Jože Brilej. Slavje je bilo za domačine še toliko bolj pomembno, saj je dr. Brilej položil te- meljni kamen za n»vo šolo. Tako bo Planina dobila no- vo šolsko z^fradbo. Doseda- nja šola je bila najslabša in najstarejša — 147 let — v vsej občini. Na predvečer proslave ob- letnice je pro.svetno društvo »Zarja« Tmovl,je uprizorilo na planinslcem gradu igro »Pod svobodnim soiic«'in. VREME OD 28. AVGUSTA DO 7. SEPTEMBRA Okrog 5. septembra padavine, v ostalem le- po vreme. Dr. V. M. AVTOMOBIL NA TRAVNIK Iz Celja je proti Vele- nju vozU s tovornim av- tomobilom ANTON DU- LER, 27, iz Dravograda, ko mu je pripeljal naspro- ti z osebnim avtomobi- lom BRANKO OREMOŽ, 35, iz Velenja. Pri sreča- nju v ovinku je voznik tovornjaka zaviral. Na mokri cesti je vozilo za- neslo v osebni avtomo- bil, ki se je zaradi trčenja obrnil za 180 stopinj in po nasipu zdrsnU na trav- nik. Voznik Oremož je dobil pretres možganov in rano na nogi. škode na vozilih je za 6.000 dinarjev. TRČIL V ZID LEKARNE s Kolodvorske ceste se je na Glarai trg v Sevnici pripeljal motorist ALOJZ KARLIC, 21, iz Sevnice s sopotnikom VLADIMIR- JEM PERCEM, 21, iz Bo- štamje.. Zaradi neprimerne hitrosti sta trčila v zid lekarne. Hudo poškodova- na so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je sopot- nik še isti dan podlegel. Karlič ni imel vozniš- kega dovoljenja. Kot je izjavil, se je umikal žen- ski z otroškim vozičkom. OZKA CESTA Voznik osebnega avto- mobila JOŽE HABOT, 35, iz Šmarja pri Jelšah je vozil iz Mestinja proti Sladki gori. Na desnem, slabo preglednem ovinku mu je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom IVAN BURICA, 50, iz Hrastja. Cestišče je na tem delu široko le 3,40 metra. Zaradi ozkega cestišča je Habot zaviral, zato ga je zaneslo v levo, kjer sta avtx>mobila trčila, škode je za R.OOO dinarjev. OTROK NA KOLESU Voznik osebnega avtomo. bila KARL LUBEJ, 39, iz Celja je vozil po Teharski cesti proti Storam ter do- hitel kolesarja, šestletne- ga SANDIJA GABROMA, ki je vozil sem ter tja. Med prehitevanjem je de- ček zavil pred avtomobil. Vozilo ga je zbilo na trav- nik. Dobil je težje telesne poškodbe. NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI STJEPAN MLINAREK je -voEii s tovornim avto- mobilom iz Celja proti Lašikemu. Na zoženem delu ceste na Polulah ni upoštevaj prometnega zjnaka »Prednost vo2iil iz nasprotne smeri« ter tr- čil v osebni a\'tomobil vmiE ŠTUBELJ iz Ce- lja, ki je pripeljala na- sproti. Pri nesreči so biLi Jaze poškodovani vomica ter sopotniki MARJAN BOŽie, JURE PEŠEC in iMETKA VIDMAR. Škodo na vozilih so ocenili na 6.000 dinarjev. MOPEDIST V AVTOMOBIL Na mopedu sta se pe- ljala voznik RAFAEL išTRAUS, 23, iz Zavrha in sopotnik BRANKO BRE- CELJ iz Brdc. Med vož- njo iz Hudičevega grabna proti Dobrni je štraus tiotel prehiteti drugega mopedista na nepregled- nem ovinku v trenutku, ko je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom FRANC NEKREP iz Polj- čan. Pri trčenju je dobil štraus težje telesne po- škodbe. PEŠEC POVZRO- ČIL NESREČO Mopedist ANTON PLEV- NIK, 25, iz Paridola se je peljal proti Šentjurju. iNa betonskem mostu je srečava! pešca VILIJA CERAJA, 41, iz Hruševca, iki je stopil predenj. Pri trčenjoi in padcu se je mopedist poškodoval. Od- peljali so ga v celjsko bolnišnico. OBSTAL NA KOLESIH Voznik osebnega avto- mobila \L\RJAN CAFU- TA, 21, iz Podkraja je vo- zli iz Slovenjega gradca proti Velen-.u. Na ovinku v Paki ga je zaneslo s cestišča v jarek, kjer se je dvakrat obrnil preko strehe in obstal na kole- sih. Vozaiik je bil laže poškodovan, škode na vozilu je za 10.000 dinar- jev. Avtomobil le ni tako čvrst, kot izgleda na prvi j pogled. Udarec ob veliki hitrosti ga popolno-; ma zmaliči. Ali ni bolje vojdti počasneje inl previdno? KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE POMOČENIH KOMAN- DIRJA POSTAJE PROMET- NE MILICE CELJE IVAN DRAŽNIK BREZ VOZNI- ŠKEGA IZPITA Pogosti so primeri ko po- vzročajo prometne nesreče vozniki motornih vozil, kate- ri še niso opravili vozniške- ga izpita. Le-ti niso vešči vožnje in hitrosti, ne prila- gajajo se stanju cest, vidlji- vosti, vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora, go- stoti prometa in drugim pro- metnim razmeram. O tem priča število prometnih ne- sreč, ki se ob poslabšanju vremenskih prilik (dež, sneg) poveča za 50 odstotkov. Tu pa imamo pogosto opravka prav z vozniki, ki nimajo vozniškega izpita, ali pa so tega opravili pred kratkim, kakor tudi s takimi vozniki, ki so izpit sicer že opravi- li pred več leti, vozili pa so le malo. 16. avgusta je peljal iz Celja proti Vojniku voznik osebnega avtomobila rjemške registracije UL-CU-9 Zvonko Svenšek, 29 iz Maribora, ki je 2iačasno zaposlen v Nem- čiji. Nasproti je pripeljal po kolesarski stezi Jože Re- gula, 24, iz Celja. Voznik osebnega avtomobila je pe- ljal prehitro, čeprav je bi- la cesta mokra in v bližini hudinjske šole ga je zače- lo zanašati. Zapeljal je na levo stran ceste na kolesar- sko stezo, kjer je z desni- mi vrati avtomobila zadel kolesarja in ga zbil po na- sipu. Izruval je obcestni smernik in nato obstal pri telefonskem drogu izven vo- zišča. Kolesar je bil pri nesreči teže poškodovan; škodo na avtomobilu in kolesu pa so ocenili na 4.200 dinarjev. Patrola milice je takoj ugotovila, da je bilo vozniš- ko dovoajenje ponarejeno. Pozneje je tudi sam pove- dal, da še nima vozniškega iapita in da je dovoljenje dobil v Nemčiji od prijate- lja; pred prihodom v do- movino pa ga je popra^/il, oziroma v njega vipisal sivo- je podatke. Terezija Pecnjak, 55, Ce- sta na grad, si je pri delu poškodovala levo zapestje; Anton Gobec, 27, iz Celja si je v službi poškodoval križ; Ivan Lepej, 23, iz štor 75, žeilezo mu je stisnilo desni gleženj; Ivan Štor, 16, iz Osence 4 pri Teharju, na glaževani se je vrezal v levo podlaht; Stanko Dosedla, 36, iz Kasaz 87, Petrovče, pod- pornik ga je stisnil v jami in mu poškodoval levo za- pestje in zlomil levo nogo; Milivoj Rotočki, 24, Koroš- ko 15, Velenje, premog mu je v jami poškodoval prsni koš; Ivan Blatnik, 32, Stop- nik 10, Vransko, pri delu si je poškodoval desno roko; Darkt) Dentič, 50, iz Vran- skega, pri delu si je poš- kodoval levo roko; Ivan La- pornik, 40, iz Kurentnega pri Laškem, v rudniku si je poškodoval levo stran pr- snega koša; Lipar Martin, 17, iz Kompol nad Štoramn, s pločevino se je porezal po desni podlahti, Anton Mazej, 39, iz Arje vasi 69, pri delu mu je železo poš- kodovalo levo nogo; Stane Kovač, 29, iz Jakoba 13, pri delu si je poškodoval desno roko; Jože Egeta, 29, iz Stentove ulice v Celju, pri delu si je prerezal levo ro- ko; Alojz Perklič, 49, iz Ce- lja, pri delu si je poškodo- val desni palec; Imia Ku- kovič, 11, iz Tmovelj 16 pri Celju, plošča ji je pri delu padla na desno nogo in ji poškodovala desni palec; Manja Robida, 55, iz Zgor- nje Hudinje, voziček je poš- kodoval levo stran prsne- ga koša; Franc Piki, 22, Zgornje Roje 3, Šempeter, prikolica mu je poškodova- la desno roko; Silvo Gorjup, 18, iz Ljubečne, po pločevi- ni si je poškodoval levo ro- ko; Alojz Podgoršek, 16, iz Velenja, na stružnici si je poškodoval desno roko; Jože Korže, 19, iz Celja, železo mu je poškodovalo desno zapestje; Jože Klemenčič, 40, iz Solčave 4, v sliižbi si je pK)škodoval levo ramo; Franc Skrbinšek, 55, iz Bre- zja pri Ločah, padel je pri delu in si poškodoval vratno hrbtenico; Redžo šlivar, 22, iz naselja Gradiš, Celje, že- lezo mu je poškodovalo le- vo roko; Nikola Markovič, 32, iz Celja, s kladivom si je poškodoval levo roko; Stane Praprotnik, 27, iz Mo- zirja, z žago si je poškodo- val levo roko; Marija Hace, 26, iz Tkaiske. Cel,je, pri de- lu ji je stroj poškodoval glavo; Franc Šolar, 62, iz Kersnikove, Celje, v jami mu je poškodovalo desno kračo; Stevo Vujinovič, 17, Samskega doma Hudinja, v službi si je i>oškodovail le- vo zapestje. ^ CELJE Košir Miroslav iz Trbo- velj in Lošdorfer Marija iz Sevnice; Boris Majer in Ana Končan oba iz Ljubljane. LA^KO MUan Cernec, pravnik iz Radeč in Justina Žuraj, go- spodinja; Ferštanj Franc, uslužbenec iz Trbovelj — Trg revolucije in Marija Laznik, učiteljica iz Zagor- ja; Štefan Sevšek, orodjar, iz Breznega in Kolenc Olua, trgovska pomočnica iz Ce- rovca; Vincenc Vogrinc, ru- dar, iz Trobnega doJa in Knez Marta, poljedeJka ia Sedraža. MOZIRJE Valentin Purnat, delavec iz Vologa in Antonija Prek, kmeoka delavka iz Florjana pri G. Gradcu. ŠMARJE PRI JELŠAH Franc Rebernik iz Pilštaj- na in Marija Lugarič iz ča- če vasi. ŽALEC Kranjc Vincenc iz Velenja in Komolec Ivica iz Brega pri Polzeli; Anton Breznikar iz Ločnice pri Žalcu in Je- senka Pešec iz Ločnice pri Žalcu; Antloga Štefa« iz Žalca in Štefanija Šalamon iz Žalca; Alojz Ramšak iz Polzele in Marija Završnik iz Brega pri Polzeli; Franc Jeromel iz Matk in Vilma Kočevar iz Ljubljane. RADEČE Medved Jožko, Praprotno in žabkar Majda, Krško. CELJE Rojenih je bilo 29 dečkov in 24 deklic; LAŠKO Rojem, je bila ena dekli- ca; ŠMARJE PRI JELŠAH Rojeni so bili dva dečka in ena deklica; ŠENTJUR PRI CELJU Rojena sta bila en deček in ena deklica. RADEČE 1 deček CELJE Zajoričnik Marija iz Za- bukovce 71; Rozalija žup- nik, iz Zvodnega 74, Brun- šek Marjana iz Proseniške- ga 11, Janez šemrov, iz Žal- ca 82; Godlar Franc iz Cme- reške gorce 29; Cvahte Kata- rina iz Vrha pri Dolskem 60; Tadina Zofija' iz Tekavčeve- ga 81; Ivana Nester iz Hru- ševca 73. LAŠKO Marija Kačič, 91, iz Laš- kega. * ŠMARJE PRI JELŠAH Vtič Vincenc, 70, iz Tlak; Ana Murko, 57, iz Rogatca- ŽALEC Dežnikar Jera, roj. Bele, 55, Dobro^nlje 1«; Marija Ga- beršck, 76, starostna upoko- jenka. Ulica 29. nov., Celje; Rančigaj Frančiška (Justi- na), roj. Jelen, kmetovalka, 71, iz Gomilskega. ŠENTJUR PRI CELJU lisjak Franc, kmetovalec iz Laziš, star 81 let; Naglic Franc, kmetovalec iz Nove vasi pod Rifnikom, star 56 let; Regoršek Terezija, upo- kojenka iz Zal teč, stara 69 let. RADEČE Teršek Viljem, upokoje-- nec, Obrežje. HDO JO POZNA? Dne 18. 8. 1969 ob 20. url je bUa v Petrovčah pri žaicu žrtev prometne nesreče, nje- ne identitete pa s poizv3do- ranj-em doslej niso uspeli ugotoviti. Stara je okoli od 50 do 6C let, srednje razvita, tem- no kostanjevih las, modrih oči, na levi roki ima pri prvem členku amputiran ka- zalec, oblečena je v sivj ob- leko, sivo volneno jopico, na glavi ima pisano ruto, obuta je v črne semiš čev- lje z gumijastimi podplati m vezalkami. S seboj je no- sila platneno košaro, v Ka- teri je imela 2 beli platneni vreči, od nj-ih je ena prire- jena v nahrbtnik, na njej pa je s kopirnim svinčnikom napisana oznaka R. J. B- 29. Kdor jo pozna naj sporoči njen naslov upravi Javne varnosti Celje. 12. 9. 1933 je mestno načelstvo v Celju sporo- čilo »Savezu gradova kra- ljevine Jugoslavije v Za- grebu« med drugim tudi: »mesto ima kanalizacijo. Glavna zbiralna kanala datirata iz rimske dobe. Zgrajena sta iz kamna. Očiščena sta bila v 17. stoletju ter se od tega ča- sa ponovno uporabljata. Ostala kanalizacija v no- tranjem mestu je zidana z opeko in je iz 1. okoli 1820. Kanalizacija iz be- tonskih cevi je bila iz- grajena od 19. stoletja pa do danes. Dolžina vseh kanalov znaša 6,9 km. Od objavljeno: tednikova plo- teh odpade na zidane ka- nale 2,8 km, 4,1 km pa na betonske kanale. Fekalije se zaradi pomanjkanja iz- piralnih kanalov iz hiš- nih greznic črpajo in od- važajo po okoliških po- ljedelcih na njihove njive in tra-vnike.« Mestni magistrat celj- ski je na okrožnico veli- kemu županu mariborske oblasti 14. marca 1929 po- ročal: »Ker mestna obči- na celjska nima lastne po- licije, ne potrebuje ni- kakega orožja, odnosno municije.« Ob priliki prevzema žu- panskih poslov od dose- danjega »gospoda gerenta mestne občine celjske vladnega svetnika dr. Leopolda žužek«, je 14. judija 1921. leta novoizvo- ljeni župan dr. Jure Hra- šovec prevzel blagajno z gotovino K 59.939,87, klju- če od trezorja, rezervat- no registraturo in ostalo občinsko premoženje ob- čine Celje. 2 27. avgust 1969 STRAM KOMORNI ZBOR: ZAHTEVEN DELOVNI NARCT KOMORNEGA MOŠKEGA ZB^^ MILAN BOŽIČ kratkih počitnicah, v kate- ^ so imeli tudi nekaj nastopov, L v Velenju in Žalcu, so se čla- pi celjskega komornega moškega ^ijora včeraj zbrali na prvi redni yaji na začetku novega delovnega obdobja. Stopili so v 21. leto dela, in ^ova so na pragu obdobja, ki jim prinaša in obeta več zanimi- in zahtevnih nastopov ter tekmovanj doma in v tujini. »Zanimivo,« je pripovedoval umetniški vodja zbora, prof. ggon Kunej, »lansko sezono jnio zaključili 9. oziroma 10. av- gusta letos z nastopoma v Žalcu ju Velenju. Naši nastopi v okviru funeljarskega praznika so postali že tradicionalni, nastop v Vele- nju, na pikniku udeležen- cev mednarodnega hmeljarskega kongresa, pa je bil zanimiv tudi zavoljo drobnega, a za nas po- membnega dogodka. Po koncer- tu je prišel k meni nemški gost, mi čestital za uspel nastop in hkrati povedal, da nas je poslu- pal že lani v Stuttgartu. Bil je torej eden med tistimi 700 poslu- šalci, ki so napolnili moderno urejeno in izredno akustično Mo- zartovo dvorano. Lahko si misli- te, da sem bil vesel tega sreča- nja in priznanja.« »In načrti za novo obdobje?« »Četudi program še nima konč- nih obrisov, so v njem že glavni datumi in nastopi. Prvo naj omenim redne vaje dvakrat na teden, ki bodo zahtevale veliko naporov in prostega časa. že v sredini tega meseca bomo peli gozdarjem, gostom celjskega gozdnega gospodarstva. Med nji- m bodo v glavnem ljudje iz Skandinavije, že naslednji dan, 19. septembra, pa bomo odpoto- vali, tokrat že tretjič, na medna- rodno pevsko tekmovanje v Go- rico. Ta bomo tri dni. Nastopili bomo v skupini polifone glasbe m narodnih pesmi. Kot rečeno, v Gorici nismo novinci. Doslej smo na dveh tekmovanjih pobra- li dve prvi in eno drugo mesto. To pa zahteva, da se izkažemo tudi letos. Račimam, da se bo- mo dobro izkazali, čeprav bo konkurenca izredno močna. Med- tem ko so se doslej ta tekmova- nja, ki jih prireja zbor Cesare Augusto Seghizzi, odvijala v sre- čanju zborov iz Italije, Avstrije in Slovenije, bodo letos nastopili tudi Bolgari in Čehi, razen tega pa tudi nekateri jugoslovanski zbori. Torej, povsem drugačno okolje. Takoj po tekmovanju v Gorici, bomo odpotovali v Trst in na tamkajšnji radijski postaji posneli na magnetofonski trak zahteven program sedemnajstih pesmi jugoslovanskih avtorjev.« »Uvod je torej zahteven, kaj pa nadaljevanje?« »Že 26. septembra bomo peli udeležencem mednarodnega sim- pozija zdravnikov v Dobrni, po- tem pa se bodo nadaljevale za- htevne vaje in ponovno trdo de- lo doma. Program je treba nam- reč dopolnjevati, izpopolnjevati in podobno. Kot lani, ko smo osvojili prvo mesto se bomo tu- di v tej sezoni udeležili tekmova- nja, ki ga prireja ljubljanska ra- dijska hiša. Razen tega nas čaka še tekmovanje slovenskih pev- skih zborov v Mariboru, ki ga prireja republiška zveza kultur- no-prosvetnih organizacij. Sicer pa je že zdaj zagotovljeno naše gostovanje, jeseni prihodnjega le- ta v Zvezni republiki Nemčiji. Tam bomo med drugim nastopili še v Bremenu in posneli pro- gram za radijsko postajo.« »K vsemu temu,« je dodal še predsednik zbora, Gustav Gro- belnik »pa sodi še naša obvez- nost doma. Tu gre tako za na- stope za člane delovnih kolekti- vov, za najrazličnejše proslave in podobno. Razen tega bomo v tem delovnem obdobju obiskali Kozjansko, poleg tega so koncer- ti predvideni v Murski Soboti, Ljutomeru in če bo ostalo še kaj časa tudi v Celovcu. Razen tega ne smemo pozabiti na Arezzo. Kot vse kaže bo že v kratkem prišlo do podpisa dokumenta o prijateljskem sodelovanju med našim Celjem in italijanskim Arezzom. To povezavo je spletel naš zbor, ki je v tem toskan- skem mestu že dvakrat uspešno nastopil. Zato imamo do gosto- vanja v tem mestu tudi moralno obveznost. Skratka dosti dela in veliko obveznosti!« »Na gostovanju v Bremenu bo- ste bržčas snemali tudi za lastno gramofonsko ploščo. Zakaj pa ne pride do takšnega snemanja doma?« »Očitno v tem programu doma prevladuje komercialni duh,« je poudaril prof. Kunej. »Tu je tudi vzrok, da takšni zbori, kot je naš, težko ali sploh ne pridejo do lastne domače gramofonske plošče. In prav zaradi tega bo- mo poskusili v tujini. To je sicer žalostna, toda resnična ugotovi- tev!« »Kako pa je z nastopi v dru- gih naših republikah?« »Mi smo zanje močno zaintere- sirani in želeli bi si, da bi čim- prej prišlo do gostovanja v Beo- gradu, zatem v pobratimskem mestu Cupriji in še kje!« Zbor je tako na pragu novega dela in obveznosti. Da bi tako kot doslej uspel tudi v tem ob- dobju! SLAVJE V BRATSKEM MESTU CEUANI V DOBOJU VELIKA LJUDSKA PROSLAVA V PRESLiCI MILAN SENIC.AR Ob izlivu reke Spreče v Bosno pod obronki planin Ozren in orj leži staro bosansko mestece Do- boj, bratsko mesto Celja. Najsta- rejši del Doboja je nastal že v prvem desetletju 14. stoletja s središčem veliko trdnjavo. Pri- čel se je razvijati v trgovsko in versko središče pokrajine, ki ga je kmalu priznala kot največji center. Tako kot je bil neopazen razvoj malega mesteca do I. sve- tovne vojne, tako hitro se je raz- vil po osvoboditvi, še posebej po izgradnji proge Banja Luka — Dobo j. Danes leži ob izlivu Spreče mo- derno mesto, zgrajeno na teme- ljih starega bosanskega naselja. To je mesto novih zgradb, širo- kih ulic, prekrasnega parka, skratka kulturni, gospodarski in politični center širšega območja. Izredno močan in hiter razvoj na vseh področjih družbenega življenja je popolnoma spreme- nil tudi socialno strukturo prebi- valstva. V 75 naseljih, kolikor jih združuje občina Doboj, živi pri- bližno 88.000 ljudi in precej teh je zaposlenih v industriji. Več in- dustrijskih obratov kot tovarna kompresorjev in pneumatskega orodja, kombinat Bosanka, rud- nik lignita in drugi zaposlujejo precejšen del prebivalstva, če- prav občina ni izrazito industrij- ska. V zadnjih dneh avgusta je ta kraj, ki je doživel tako močan na- predek v novi Jugoslaviji, obiska- la delegacija Celja ter se udele- žila velikega slavja na dan občin- skega praznika. Magda Kočar, poslanka republiške skupščine, Bojan Volk, sekretar občinske konference SZDL Celje in Franjo Kočar, predsednik medobčinske- ga odbora sindikata delavcev pro- meta in zvez, so preživeli v Do- boju tri dni. Kot vsako leto so tudi to pot celjske goste sprejeli izredno prisrčno in z veliko po- zornostjo. Veliko ljudsko slavje na Pres- lici je imelo republiški značaj. Udeležencem proslave je govoril Hamdija Pozderac, sekretar se- kretariata CK ZK Bosne in Her- cegovine, med gosti pa je bil tudi Djuro Pucar — Stari. Celjani so si ogledali mesto in obiskali tovarno sokov Bosanka. Navdušeni so bili nad proizvod- njo majhnega kolektiva, ki je v zadnjem času dosegel izredne uspehe, saj polovico proizvodnje sokov izvažajo na konvertibilno področje. Morda so bili zato toli- ko bij začudeni, da ni v Celju teh prvovrstnih sokov. Ob vsem kar je celjska delega- cija videla in slišala v bratskem mestu, ni čudno, če so začeli pre- mišljevati o tem, kako bi sode- lovanje med mestoma še poglo- bili, da ne bi to bilo omejeno sa- mo na uradne obiske delegacij temveč bi se razširilo tudi na druga področja družbenega živ- ljenja. Nedvomno bi kulturni pa tudi tesnejši gospodarski stiki dveh mest pripomogli k jačanju bratstva in enotnosti jugoslovan- skih narodov. BELEŽKE S POTOVANJA PO EVROPI NI RAVNO POLJE NAŠ REPORTER JANEZ SEirER JE LETOS PREPOTOVAL VEČ DRŽAV V EVROPI, V NEKL\J PRIHODNJIH ŠTEVILK BOMO OBJAVILI NJEGOVE BELEŽKE PREDVSEM O TEM, KAJ NAŠI LJUDJE ŽELE V ZAMEJSTVU VIDETI IN KAJ V RESNICI VIDIJO. Cim dlje živim, vse bolj sem prepričan, da je potovanje, me- rijsnje bivališč in krajev xojeno z mano. Nekdo bo rekel, da je to v zvezi z mojo poltjo, vendar lahko temu pod nos pomolim Svoj čistokrvni rodovnik za de- set pokolenj nazaj. Priznam pa, je tako moj oče Aleksander, '^ot njegov oče Franc gonil vsako Poletje v mladih letih koso po •njivah,v Bečki in Banatu, da sta se oba ustalila šele nekje pri tridesetih, ko ju je družica tako omrežila z otroki, da se je za ^sako hlačnico držal cel grozd. 1'o bodi povedano zato, ker tu- '^i sam rad in venomer mislim 'Naokrog. V radost svoje družice, me ob koncu vedno pričaka s potico in farovškd župo . .. Povem pa tudi zato, ker me Potovanja ne vznemirjajo, saj so del mene, tisti nujni del, ki ga z veseljem sprejemam in za kate- rega rad odrinem svojo dačo. Kljub vsemu pa vsaj dan pred odhodom le pregledam, če mi še torba ni razpadla ali če v njej ni ostalo kaj od zadnjega poto- vanja, zaradi česar bi moral pred cariniki zardevati. Nikoli namreč ne veš, kaj vse je za te može, ki so najpogosteje bolj pametni, kot tisti, ki zakone pi- šejo, zanimivo. Najraje imam takšna, skupinska potovanja, kjer skrbi eden za vse: za tvoje počutje, za širjenje tvojega ob- zorja, za tvoje bivanje in za tvo- je čustvene pretrese. Vsaj naj bi, ker je zato plačan. Na takš- nem potovanju lahko katerikoli trenutek vzameš v roke listek z maršruto in prebereš kje si in kam potuješ. Kje boš spal in kje boš videl to in to. To je važ- no, saj ne moreš priti v neko državo in neki kraj, se postaviti ob spomenik in vanj zijati kot tele v nova vrata in končno to ovekovečiti s fotoaparatom. majrajee: izletnikok To sicer ni popolnoma res, ker najraje potujem sam, saj se na takem potovanju za nekaj- krat zmanjšajo skrbi, vendar ima tako potovanje eno samo^ slabost: venomer se ne moreš sam sebi smejati. Zato kljub vsemu raje potu- jem z Izletnikom, iz Celja, ki s svojimi idejami o izletih dokaj preseneča, pa tudi cene so do- segljive. Poleg vsega pa te z vsa- kim izletom že na izletu samem preseneti in da toliko stvari v premislek, da je že to vredno polovico plačila. Vsaj polovico. Gremo v Pariz. Med drugim tudi v Pariz. To mesto pa ome- njam zato, ker je zadnje čase to zelo moderno. Ne moreš nam- reč reči: gremo v Pariz enako kot, gremo v Kozje. Lepo vas prosim. Odhod ob prvi minuti po polnoči izpred hotela Celeia. To je lahko zakon. Nekateri imajo raje kolodvorsko restavra- cijo, vendar to ni bistveno. Za izlet v tujino, ti Izletnik danes več ne da avtobusa, ki bi se med potjo toliko razmajal, da bi V primeru dežja moral nujno ku- piti zložljivo marelo. Jok. Vsto- piš v lep in nov avtobus, dobiš sedež praviloma nad kolesom, ker sta šofer in vodič že poskr- bela za nekaj tistih, ki jih po- znata. Ob tem sem vedno pre- pričan, da nekateri stoje prespi- jo tisti čakajoči del nekaj dni kar v avtobusu. »Smo vsi? Gremo!« Pa smo tam. Adijo Savinjska, adijo celjski grofi, nasvidenje drugi domači, ki ste raztreseni na oni strani meje. Prve ure je v takem avtobusu vedno mir. Ta traja praviloma do meje. Kaj- ti tistih pet starih tisočakov te tako v žepu pekli, da pred cari- niki vedno zardevaš. To pa zato, osebno ne vehi kako je to mo- goče, ker se tistih starih pet jur- jev na oni strani nenadoma kar samo od sebe v razumevanju raz- množi, dobi mlade v dinarjih, šilingih, markah, dolarjih in frankih. One, ki jih dobiš čaka- joč v vrsti na banki, tako v.sem moliš pod nos. Do danes še nisem izvedel, ka- ko izgleda tista vsakodnevna ko- lona vozil na meji, ker smo bili skoraj vedno z našim vozilom edini. Mogoče pa je to samo nad Dravogradom? »Dobro jutro dragi državljani.« »Dobro jutro,« in nato nekaj zaspanih odgovorov. To je po svoje zanimivo, ker smo malo predtem bili še skoraj vsi dokaj nezaspani. Toda mir in enako- merna vožnja sta verjetno po svoje k spancu doprinesli. »Izlet?« »Izlet. Ekskurzija ali tako ne- kaj .« »Imate kaj za cariniti?« »Kje pa, ah ne.« »Srečno vožnjo.« Bzk, pa se je dvignila zapor- nica. Na avstrijski strani sta nas pričakala dva uniformirana mla- deniča. V teh nočnih urah je bil, kot se je dalo videti, tukaj dolg- čas. Vodič je znova pograbil za- jeten šop potnih listov, ki sta jih avstrijca lastnoročno prine sla nazaj. »Dobro jutro, sama dobra punca.« Ta pa ta. Dobra punca. Ta pa ta. O, dobra punca ... Kaže. da sta na hitrico pregledala slike in »dobrim puncam« v splošno ža- lost ostalih lastnoročno izročila potne liste. »Ima šlivovič?« »Nimamo.« Kje pa, lepo vas prosim. Le nekaj kapljic za čaj. še voščilo za vožnjo in srečno. Niso se še dodobra zaprla vrata za prijetnima fantoma, ko se je avtobus prebudil. Prve zaporni- ce so se spustile za nami. To pa ni mačji kašelj. Vragsigavedi za- kaj smo postali nenadoma vsi tako razpoloženi, ko pa je domo- vina ostala vsak meter vse bolj za nami. Prihodnjič; IŠCEM SLUŽBO 3. september 1969 STRAN 7 TONE GORŠIČ TRENER ___________BK CEUE Po odstopu Zdravka Malica je ij-enerske posle po- novno prevzel Tone Goršič, ki bo tako skrbel za vse ekipe. Po njegovi prvi izjavi, bosta poleg njega za sestavo ekipe skrbela še kapetan ekipe Andrej TelLč in klubski zidravnik, absolvent me- dicine Silvo Krelj. PETERKA PREJEL IZPISNICO — Janez Pe- terka, ki je eno leto nastopal v ekipi Celja, je na lastno željo dobil izpisnico in bo igral za nov rokometni klub Polet v Murski Soboti. AN-DREJ PUCKO EDINA OKREPITEV — V novi sezoni, ki se je pričela v soboto, Celjani v glavnem nastopajo z istimi igralci, kot v prejšnji. Edina amanja okrepitev bo znani igralec Ormoža Andrej Pucko, ki je že pristopil k celjskemu li- gašu. Od mladincev bosta letos v ekipi stalno nastopala Janez Pevnik in Marjan Lubej. Prve tekme pa ne bo igral Bogdan Povalej zaradi štu- dijskih obveznosti. PORAZ Z MEDVESCAKOM — V Zagrebu je RK Celje odigral zadnjo prijateljsko srečanje pred pričetkom tekmovanja v zvezni ligi. Tokrat so nastopili proti odlični ekipi Medveščak in izgubili s 26:15 (13:9). Igra je bila živahna, Ce- ljani pa so nastopili brez poškodovanih Teliča in Krelja. Gole so dosegli: Koren 5, Levstik 3, Lubej, Mejavšek in Niko Markovič po dva in šafarič 1. V JESENI ŠEST TEKEM V CELJU — V je- senskem delu tekmovanja v zvezni ligi bodo celj- ski rokometaši doma odigrali šest tekem in sicer E Bosno (Sarajevo), železničarjem (Niš), Parti- Bancan (Bjelovar), Metalcem (Zagreb), Crveno Zveado (Beograd) in Zagrebom. ZAjCETTEK SLAB, KONEC . . . ? — V prvem koilu zveeine rokometne lige so C^eljani gi\ rov;:/! pcrotd močni eikipi Krivaji v Zavidovioih. Tokrat so odšli na pot z nekaterimi ix>škodovanimi igralci, ki tvorijo jedro ekipe, manjkala pa sta tudi Povalej in Peterka Kljub temu so proti domačinom zaigrali požrtvovalno, vendar niso zdržali hudega pritiska, predvsem s strani od- ličnega državnega reprezentanta Dragičeviča, ki je sam dosegel osem golov. Rezultat: 21:13. Največ golov za Celjane sta do.segla Levstik 4 in Koren 3. V soboto igrajo Celjami domala proti novin- cu v ligi Bosni iz Sarajeva. S kompletno ekipo, odlično igro in podporo gledalcev bi morali osvojiti prvi par točk v novem prvenstvu. REKORD KLADiVARJE- VE ŠTAFETE V Kranju je bilo VI. mednarodno atletsko tekmovanje, katerega se je udeležilo več kot sto atletov iz Avstrije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Vreme je žal motilo tekmovanje, kljub temu pa je Kladivarjevi moški štafeti 4 x 200 metrov uspe- lo v dežju izboljšati deset let stari slovenski re- kord za štiri desetinke sekunde (stari 1:29.8 — novi 1:29,4). Rekord so tekli Vravnik. Dvoržak, Obal in Kocuvan. Odlično je tekel budi mladi Obal, ki je v teku na 400 metrov dosegel osebni rekord: 49,6. Ža Bugrijem iz Sarajeva je dosege] drugo mesto. Kocuvan je v teku na 100 metrov na startu »za- spal« in bil drugi za Carlijem; oba sta progo pretekla v času 10,9. -er ZA ZAČETEK ZMAGA NAD MARIBOROM v tretjem kolu slovenske lige so košarkarji Celja doma premagali Maribor s 67:65. Za tesno zanago sta zlasti zaslužna brata Sagadina, ki sta igrala izredno. Tone Sgadin je sam dosegel 32 ko- šev, ostale pa so dali: Zmago Sagadin 9, Cepin 12, Tomašič 10, Leskovšek 3 in Novak 1. Sodila sta Camplin in Jera j. S to amago so se Celjani po- vzpeli s šestega na četrto mesto. ALENKA PERŠIČ REPU- BLIŠKA PRVAKJNJA Na republiškem prvenstvu starejših pionirjev v plavanju, ki je bilo pred dnevi v Ljubljani, so tekmovalci celjskega Neptvma dosegli lepe uspehe. Alenka Perčič je postala nova prvaki- nja na 100 metrov metuljček, v isti disciplini pa je bila Romana Leban druga. V skupni uvrstit- vi je ekipa Neptuna osvojila med 11 klubi 6. mesto, dekleta pa so bila v konkurenci pionirk celo tretja. Boljše uvrstitve so dosegli še Mimik (2tl0 m prsno: 3:15,2 — 3. mesto), štafeta 4x100 m me- šano 4. mesto (Lednik, Mimik, Lešek in Turk), Peroičeva četrta na 400 m crawl (6:11,3) in šta- feta 4 X100 m mešano tretje mesto s časom 6:16,1 (Dobrotinšek, Osterc, Leban in Egcčič), . Trening vratarjev. V vratih Srečko Audič, ki je letos postal tudi član mladinske državne reprezentance, pri ploščici — novi trener Jifi Vrba. HOKEJ NA BETONU Čeprav tudi letos ne bodo sodelovali v ligaškem tekmo- vanju, se celjski hokejisti pridno pripravljajo na sezo- no in na poznejše naloge. Sodelovanju v enotni dru- gi zvezni ligi so se odpove- dali, ker se jim zdi škoda denarja za draga potovanja v Skopje, dvakrat v Beograd, Subotico itd. Zaradi tega bo imela ta liga samo pet čla- nov: Vardar (Skopje), Crve- na zvezda in OHK Beograd, špartak (Subotica) ter Mla- dost (Zagreb). Sicer pa so prosili avstrijsko hokejsko zvezo, da jim dovoli udele- žbo v štajerski hokejski sku- pini, seveda izven konkuren- ce. Prvi, resda neuraden, od- govor je zadovoljiv, dokon- čne odločitve pa še ni. Ne glede na te okolnosti bo moštvo imelo več prija- teljskih tekem, kajti slej ko prej bo treba misliti na vključitev v domači preven- stveni boj. Temu namenu so bile namenjene že lanske pri- prave pod vodstvom češkega trenerja, in temu cilju je po- svečeno tudi letošnje delo. V avgustu so celjski hoke- jisti delali pod vodstvom no- vega trenerja, Jirija Vrbe. Do začetka zimske sezone bodo vadili sami, kajti tre- ner se bo vrnil v Celje brž- kone prve dni oktobra. Te- daj pa bo v parku že tudi led. Letos torej skoraj dva meseca prej kot lani in prej- šnja leta. V oktobru bodo sodelovali še na mednarod- nem turnirju mladih moštev v Brnu. Priprave so stekle več kot zadovoljivo, tudi udeležba na treningih je skoraj pol- noštevilna; mladih, ki so se ogreli za hokej pa je čedalje več. Priprave so potrdile, da se da hokej igrati tudi na suhi betonski plošči. M. B. PLAVANIE JE DEL ŽIVLJENJA Simpatični 26-letni pla- valec Ivan Tkavc je vzor vsem mladim plavalcem. Hanza, tako mu pravijo prijatelji in športjiiki, je pričel s plavanjem že pred desetimi leti. Spadal je v tisto generacijo, ko je Mile Iršič iz svojih fan- tov napravil skupino, ki je v Sloveniji nekaj po- menila. Med njimi so bili sedanji državni prvak v hrbtnem slogu Dani Vr- hovšek. Bruno Toplak, Hanza, Janez Goršič in Boris Orel. Izmed vseh je ostal sa- mo še Hanza. Kljub te- mu, da je med tem že ve- liko mladih tekmovalcev imelo več možnosti za tre- ning in napredovanje, je Hanza še vedno najhitrej- ši Celan. Njegovi naj- boljši rezultati; 100 m crawl: 1:02,5; 200 m: 2:20,8; 400 m 5:25,0. »Plavanje je del mojega življenja, še kakšnih 10 let bom plaval. Srečen sem, ko sem med plavalci in kopalci na bazenu. Takšnih pristašev Nep- tuna bi morali danes ime- ti več. J. KUZMA CELJSKI AEROKLUB ŠIRI VRSTE MED NOVIMI ČLANI - 41 ZLATARJEV Celjski aeroklub se je lotil akcije, ki zaradi namena za- služi največjo pozornost in podporo hkrati. Da bi povečali število ak- tivnih in podpornih članov, si s tem zagotovili boljšo materialno osnovo in sploh posredovali svojo dejavnost čim večjemu številu ljudi, so se odločili za zbiranje in vključevanje podpornih čla- nov. Prva akcija, ki so jo imeli v kolektivu celjske zla- tarne, je povsem uspela. 41 članov tega kolektiva je pod- pisalo pristopne izjave za a- eroklub in plačalo po 50 dinarjev članarine. Pot pa jih bo peljaJa še v dmge kolektive, v druge sindikalne organizacije. To pa ni samo pot, s katero bi se naj zfboljšal finančni .^po- ložaj kluba, marveč je to tudi prizadevanje, s katerim bi naj na delo aerokluba na- vezali čim več ljudi Prva vez med klubom in sindikalnimi organizacijami oziroma novimi člani v ko- lektivih bodo tako imeno\'-a- ni poverjeniki aerokluba. Na- daljnja bo prav gotovo v tem, ker imajo novi čiani, ki plačajo članarino, pravico do enega poleta z letalom. Zatem gre za možnost, da je lahko letališče oziroma določen prostor na njem tu- di prijetno zbirališče novih članov in drugih. Tu je o- bilo možnosti za prijetno preživljianje prostih uric. Nogomet in sploh igre z žo-j go, namizni tenis in druge so lahko za marsikoga pri- jetno in prepotrebno razTve- drilo. Tudi weekend na le- te.lišou ne bo odveč. Tako se bodo novi člani in drugI oblsikovalci letališča v Leiv- ou seznanjali z aktivnimi pri- vrženci letalskega športa m nkrati z delom te organiza- cije. Razen tega ima aero kluo vse pogoje, da pomaga tudi gospodarstvu. Zato lah- ko neposredni stiki članov aerokluba s predstaTOiki de- IciTiih organizacij veliko pri- p( morejo k skupnemu delu. Aeroklub v Celju se je odločni za akcijo, ki zasluži ja-.Tno podporo in pomoč v^eh! M.B. REPUBLIŠKO PRVENSTVO , V STRELJANJU MLADINCI KOVINARJA PRVI v Ljubljani je biio repub- liško pirvenstvo v streljanju, kjer pa Celjani niso dosegli tako dobrih rezultatov, kot na prejšnjih podobnih tek- movanjih. Najboljši je bil Jager, ^ je v posameznih disciplinah osvojil več tretjih in četrtih mest. Tokrat so presenetili mla- di strelci iz štor, ki so zma- gali kot ekipa z MK pušiko serijske izdelave (1. Kovinar 1344 krogov), med posamez- niki pa je bin Verber drugi (4fl7 krogov). Nimamo namena razpravljati o tem, kdo naj kje in kdaj dela. Prepričani smo, da je to stvar vsakega posameznika, da se odloči za sodelova- nje v določeni sredini. Povsem razumljivo Je, da te pravice nihče nikomu ne more kratiti in omejevati. Drugače pa je s primerom, ki se je zgodil v zadnjem času. Mlada in perspektivna ekipa NK Celje-Kladivar si je po nekaj letih krize to- liko opomogla, da je ponovno začela — res samo na prijateljskih tekmah — zbirati uspehe. Nekaj mladincev se je uvrstilo v republiško mladinsko reprezentanco in tudi tam doseglo uspeh. Prav ti zadnji uspehi pa so začeli ponovno privabljati na stadion vse tiste stare športne delavce, ki so klub sredi največje krize zapustili in ga prepu- stili peščici entuziastov. Poznamo preijovor, ki pravi, kdo najprej za- pusti potapljajočo barko. Isto se je zgodilo z nogometom. Ko so želi uspehe, so bili vsi poleg njih. Ko so se začele pojavljati krize, so začeli odhajati z izgovori, d» so prezaposleni, da ne morejo več delati, da so utrujeni itd. Nekaj po- sameznikov pa je ostalo In krmarilo skozi vse težave, ki niso bile majhne. Tako so uspeli z mladinci, ki so pokazali veliko volje in elana pa sposobnosti, narediti novo ekipo, ki počasi s svo- jo igro vrača gledalce na Glazijo. Vračati pa so se začeli tudi stari športni de- lavci in nekdanji odborniki. To je v redu in prav. Ni pa najbolj prav, da so morali prav mladi igralci s trenerjem prestati največjo krizo zaradi ljubezni do nogometa in s svojimi uspehi primorati športne delavce, da so se začeli vra- čati. Zdaj obljubljajo svojo pomoč in sodelova- nje. To je lepo. Še bolj lepo pa bi bilo, ko bi pomagali tudi sredi krize, kajti prav takrat .je najtežje. Nič lažjega ni, kot priti k pogrnjeni mizi in si vzeti nekaj, kar so z veliko volje in truda naredili drugi. Ekipi želimo uspeh, boji- mo pa se, kdaj bo, če bo prišlo do ponovne krize .. . TONE VRABL 4 27. avgust 1969 STRAN NJENIH ENAIN- DVAJSET OTROK IN TRIIN- DVAJSET UUBEZNI • Če bi se še enkrat rodila, bi želela biti ženska Ko bi mi bilo dano, bi še enkrat enaindvajsetkrat rodila, za vse bi enako trepetala, vse enako ljubila, pravi 61-letna Jožefa Suhovršnik, mati 21 otrok, doma iz Dola št. 9 nad Gornjim gradom. • Kako široko je lahko materino srce? Lahko pri 21 otrokih sprejme tudi ljubezen moža? Zakaj pa ne, pravi Jožefa, to še bolj, saj je del mene, tisti naj- večji del. Tisti nenadomestljivi, ki ga želiš in potre- buješ tako danes kot včeraj. • Današnja dekleta ne sprejemajo materinstva, kot najdražje poslanstvo temveč kot nujno bolečino. Zame pa je bilo materinstvo tisti del, ki mi je dal življenjski sok in smisel, radost in lepoto ljubezni ... Od tJU, z Dola, imaš občutek, kot da bi bila zadreška dolina na dlani. Tako blizu, da bi lah- ko z levo roko vrgel kamen na Menino. Spodaj pod tabo na de- sni, je Nova Štifta, na levi Gor- nji grad. In ti si tu zgoraj, kamor ne sega pajčevina cest, kjer megle ne objemajo rečnih voda, ker je vsenaokoli v hrib. Kot bi se zemlja nagibala za soncem. In ti z njo. Mogoče zato ostajajo ljudje tu gori ne- koliko upognjeni k njej, kot bi hodili venomer le in samo v hrib. Nad senožetjo, v objemu sad- nega drevja stoji več, za pre- proste pojme mogočnih poslo- pij. To je Suihovršnikored novim letom, ko so jih odipedja- li. Ustrelili so jih pol ure hoda od tu, v Tirošeku nad Novo Štifto. Ustrelili in pustili kar tam v grmovju. Nihče ni vedel. Tudi mojega Janeza in njegova dva brata. Miha, ki je bil tudi poleg, pa niso do smrti. Tak, ves krvav in ranjen se je pre- budil in se odvlekel do Laznika nad Novo Štifto. Ta ga je skril in zdravil. Mojega Janeza pa ni bilo nazaj.« — Ali ni "bil to vaš mož, ki je pravkar oišed iz hiše? »To je moj mož. Drugi mož. Brat prvega moža. Povila sem enaiijivajset obrok, da, tako je. Žal ne žive vsi, le štirinajst. Vse sem rodila z ljubeznijo, vse sem in imam enako rada, kajti moje ljubezni so enake, ker je ena sama.« Če bi bila... — Ne zamerite in vendarle ... »Poslušajte: če otroku ne mo- reš nuditi več, kot imaš sam, ga ne smeš roditi. To ne bi bilo pošteno do njega. Jaz mislim, da imajo moji otroci več, kot sem imela jaz. Trije so doma, 11 pa jih je po svetu. Veste, nekoč so mi ponudili neko stvar, ki so jo prinesli iz Nem- čije Tisto proti zanosit^a. Nak, to pa ne. Jaz tega že ne bom delala. Današnja dekleta ne sprejemajo materinstva. kot najdražje poslanstvo, temveč kot nujno bolečino. Zame pa je bilo materinstvo tisti del, ki mi je dal življenjski sok in smisel, radost in lepoto ljubezni,..« — In vendarle, če bi vam bi- lo dano, da bd bili še enkrat mladi? »Bi želela biti zopet ženska. Se bi enaindvajsetkrat rodila, za vse bi enako trepetala, vse enako Ijilbila.« — Kako sirotko je labtoo ma- terino srce? Lahko pri 21 otro- kih sprejme tudi ljubezen moža. »Bežita, bežite, zakaj pa ne. To še bolj, saj je del mene, ti- sti največji del. Tisti nenado- mestljivi, ki ga želiš in pol^re- buješ tako danes, kot včei-aj. Ljubezen do moža se razlikuje od ljubezni do otroik.« — In kako danes živite? »Umaknila sem se in prepusti- la prostor in nekaj dela snahi. Drugače pa pomagam, kajti de- lam rada in sem še bvalabogu pri moči. O, to pa.« — Torej vas porodi niso izr mučili tako, kot to nekatere mar mice pravijo? »Današnja mladina" je poaneih- kužem, navajena laMcega živ- ljenja. Seveda pa je porod od- visen tudi od pozornosti moža. Ne sam porod, temveč vse os- talo. Ce čutiš, da nekdo deli ali poskuša deliti tvojo bolečino ali trpljenje, ti ta zavest vse skupaj lajša. Jaz pa sem imela z moškimi srečo.« — Kako to mislit-e? »Tako. Prvi je bil tak, da mu ni para, tak pa je tudi drugi. Povem vam, da ga ni bilo na svetu moškega, za katerega bi samo za hijp zamenjala svoje- ga...« Janez Sever 27. avgust 1969 STRAN 5 ZASTARELOST - NAJVEČJI PROBLEM ŽELEZNICE MILAN SENICAR {Nadaljevanje s 1. strani) Prav zato je nova tovarna p>o- stala toliko bolj potrebna. Z no- vo lokacijo v Čretu, bi bila lcx- čena od potniških tirov, zmanj- šalo bi se prevažanje vozov; hi- trost in promet bi bila večja, ne- dvomno pa bi se povečal tudi osebni dohodek zaposlenih. Osebni dohodek je poleg var- nosti pri delu najhujši problem na celjski železniški postaji, še posebej je občutljiv za skladišč- ne delavce in premikače, ki so pred dnevi tudi zahtevali, naj vodstvo TP Maribora pojasni, za- kaj tako nizki prejemki, kjub iz- redno veliki količini dela. celotnem podjetju se formi- ra enotna vrednost točke, ki je odvisna od uspeha celotnega pod- jetja. Glede na usi>ehe v desetih sekcijah, kolikor jih ima TP Ma- ribor, se formira nova vrednost točke, ki ni enaka v različnih sekcijah. V celjski sekciji znova določijo vrednost točke glede na uspehe 18 obračunskih enot. To pameni, da je lahko delavec na celjski železniški postaji ustvaril velik promet, a je zaradi tega, ker točka v okviru celotnega pod- jetja ni bila visoka, ker so ustva- rili manj drugje, dobil manjši OD, kot mesec dni preje, ko je delal manj, pa je bil uspeh celot, nega podjetja večji. Le tako je moč razložiti trditve transport- nih delavcev, da dobijo za več dela manj plačila. Transportni delavci so v zelo težkem položa- ju zaradi zastarelosti skladiščnih naprav. Premajhen prostor povzroča, da blago ne morejo pravilno raz- vrščati. Zato pride do iskanja in nepotrebnega premetavanja ter s tem izgubljenega delovnega ča- sa. V Celju je še vedno potrebno ročno delo, ker ni mogoče uredi- ti skladišče tako, da bi uporab- ljali motorne viličarje. Premalo rirov še dopolnjuje vse nevšeč. nosti transportnih delavcev, saj odpade direktno natovarjanje iz skladišča v vagon in obratno — iztovarjanje. Hkrati s tem je do- ločen del skladišča stalno rezer- viran za carinske pošiljke in jim tako odvzema že tako dragocen prostor. Premikači imajo na železnici najnevarnejše delo, ker so stalno med tiri in vagoni, ne glede na letni čas in vreme. Dvanajst ur. dela in 24 ur počitka! Zaradi po- manjšanja ljudi v tej službi, mno- gi med njimi zberejo vsak mesec veliko število nadur, ki so plača- ne deset odstotkov več kot redne ure. Delovne nesreče niso red- kost, saj je potrebna le majhna neprevidnost ali utrujenost. Pra- vilnik o osebni varnosti je izred- no precizen, saj med drugim prepoveduje tudi to. da bi stopil premikač na tir. Razumljivo pa je, da človek po desetih urah službe ni tako pazljiv in previ- den, kot bi moral biti. Zaščitna sredstva, ki jih določa pravilnik imajo vsi, vendar je rok trajanja nerealen zaradi slabe kvalitete, saj doslej še ni bilo dežne oble. ke, ki ne bi prepuščala. Prav za- radi stalne nevarnosti, nadur, nočnega dela in zato, ker zaradi neurejenosti vozlišča morajo na- rediti več, kot je to potrebno tam, kjer je vozlišče urejeno, da dobijo enak osebni dohodek, so premikači prepričani, da je nji- hov osebni dohodek prenizek. Skupno z nadurami, dodatkom za nočno delo je približni preje- mek premikača 950 dinarjev me- sečno. Sklepna ugotovitev je, da je za- radi neurejenih pogojev dela, ki jih povzročajo zastarelost naprav in združena tovorni ter potniški promet, nezadovoljstvo med transportnimi delavci in premi- kači dokaj razumljivo. Zal pa bo te probleme težko rešiti, ker se tudi železnica bori z največjim problemom — pomanjkanjem de- Tiamih sredstev za modernizaci- jo. Dejstvo je, da železnica v Ce. lju ne gre vzporedno z gospodar- stvom, ampak močno zaostaja in tako le s težavo in skrajnimi na- pori zaposlenih zadovoljuje po- trebe strank. Slednje pomenijo promet in denar. Celjski indu- strijski kompleks nujno ix)trebu- je moderno tovorno postajo, kjer bo blago hitro odpotovalo in od koder ga bodo lahko hitro dobili. Žal pa tovarna postaja v čre- tu še vedno vprašanje časa, če- prav so ž« uredili komunalne probleme razen dovozne ceste in kanalizacije. Hkrati s tem, da so ljudje na /.eleznici nezadovoljni z osebnimi dohodki in obilico nepotrebnega dela, je za TP Maribor edina ekonomska rešitev odpraviti za- starelost, saj je na cestah vedno več kamionov, ki prevzemajo to- vore, katere je nekoč vozila sa- mo železnica in vedno več avto- busov, kajti potniki se zaradi stalnih zamud železnice raje od- ločijo z?, potovanje z avtobusi. SLEDNJIČ TOVARNA TITANOVEGA BELILA Na kompleksu med obra- tom organsikih barvil in no- vo tovarno žveplene kisline bodo slednjič začeli graditi doslej največjo tovarno v Celju — tovarno titanovega- belila. Veljala bo 300 mili- jonov din. S tem bo reali- zirana mednarodna pogodba o izgradnji tovarne med ce- ljsko Cinkarno, ki nosi 51 odstotkov investicijskih stroškov in koncernom V\T3 Laoke und Parben iz Vzhodne Nemčije, ki prispe- va k tej investiciji 49 od- stotkov stroškov (v glavnem za opremo). Po pogodbi bo V. Ne.mčija dobivala polovi- co proizvedenih količin ti- tanovega belila, to je 10.000 ton letno. Pogodbo za gradbena dela v prvi fazi je Cinkarna pred dnevi podpisala z Gradisom in Ingradom. Razen obeh podjetij bo sodelovala pri gradnji tovarne še Metalna iz Maribora in druga doma- ča podjetja. Tovarno titano- vega belila, tega najbolj ob- stojnega belega pigmenta, bodo gradili dve leti. Po po- godbi bi morala začeti po- sktisno obratovati konec 1971. leta. SADJE TREH PLANTAŽ POD SKUPNO STREHO FRANJO KRIVEC Letošnja sadna letina obeta lep pridelek in bo za sadjarje v družbenem sektorju, za plan- tažno sadjarstvo,'odločilna pre- lomnica. To pa ne le zategadelj, ker bodo sadne plantaže letos prvikrat dale znatne tržne vi- ške, pač pa "zavoljo skupnega nastopa na področju vskladišče- nja pridelanega sadja. Veliki pro- izvajalci iz treh občin so našli razumno skupno besedo in plod tega sodelovanja, dogovorov in vlaganja je skupna hladilnica, nekakšen konzorcij velikih pro- izvajalcev sadja na našem pod- ročju. Hladilnica za sadje, zimo- gljivosti 400 vagonov, stoji v Ce- lju in je tik pred dograditvijo. Pot do tega je bila več kot na- porna. Tri gospodarske organizacije — Kmetijski kombinat 2alec, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice in Kmetij.ski kombinat Šmarje pri Jelšah — so si kot glavni investitorji zagotovile skupno streho za svoj pridelek sadja z novih plantaž. In ne gre samo za sodobno hrambo, marveč tudi za nadaljni plas- man pridelka, ki utegne končni obračun za prodano sadje le ne koliko menjati. Proizvajalci so bili, kot znano, doslej izključ- no prepuščeni trenutnim razme- ram ponudbe in povpraševanja, ki je vladalo na tržišču je 5 mi v sezoni spravila sadja. Doslej so t>ili tem oscilacijam prepuščeni na milost in nemilost vsi pro- izvajalci kvalitetnega sadja. V osrednji Sloveniji so bili dislcj pač v večini zasebni prideloval- ci. Znašli so se samo nekateri, ki so imeli ustrezne kleti in po- zneje tudi možnost direktne prodaje sadja na tržnicah v ne- katerih jugoslovanskih mestih. Problem spravila sadja oi kaj- pada postal dosti hujši v obdob ju polne rodnosti novih plan- taž družbenega sektorja, ki bo- do dajale letno več sto vagonov pridelka. Toda, ob tem velja pri- staviti, da se z izgradnjo hladil- nice v Celju za 400 vagonov in druge v Posavju za 200 vagon'>v sadja ne rešuje samo problem družbenega sektorja. Odkup kvalitetnega sadja s strani kon- zorcija bo zagotovljen tudi za- sebnim proizvajalcem. To dej- stvo je še kako pomembno, če< upoštevamo, da se na štajer- skem lotevajo večjih obno-/ v sadjarstvu in to na sodobnih principih vzgoje, tudi številni zasebni kmetovalci. Najnapred- nejši so že storili praktične ko- rake, seveda pa bo za tržno pro- izvodnjo na tem področju še zla- sti zagotovljeno tedaj, če bo prišlo do sprejemljivejše politi- ke kreditiranja razvoja zasebne kmetijske proizvodnje. Specia- lizirane kmetijske institucije si za to že dlje časa pošteno pri- zadevajo. In če se povrnemo k hladil- nici in plantažam, .pač ne mo- remo mimo pričakovanega pri- delka letošnje sadne lerine. Plantaža Mirosan KK Žalec ra- čuna na pridelek kakšnih 800 ton kvalitetnih jabolk za trg. Od 145 hektarov nasadov jablan in hrušk letos rodi približno 60 odstotkov. V primeri z lanskim pridelkom bo letos kakih 300 ton sadja več. Nasadi so siari' 5 do 6 let in še torej niso v vsej svoji rodnosti. Z istih površin bo ob ugodnih pogojih v na- slednjem letu kajpada še več pridelka. S plantaž na šmarskem raču- najo na približno 600 ton ja- bolk. Tudi tu imajo rodnih ne- kaj več kot polovico plantaž, druga pa so mlajši nasadi. Spr- va je kazalo, da bo poletna su- ša ogrozila kakovost, sedaj, po tako obilnem deževju, pa vsaj te bojazni ni več. Kmetijska za- druga Slovenske Konjice bo na svojih plantažah, ki so večino- ma že v delni rodnosti, pridela- la to jesen 40 vagonov sadja. Skupno ima konjiška zadruga 115 hektarov sadnih plantaž, od tega so velika večina jablane ple- menitih sort. Področje nekdanjega celjskega okraja premore sedaj že približ- no 400 hektarov plantažnih sa- dovnjakov, ki so že začeli lepo roditi. V polni rodnosti naj bi pridelali na vsak hektar po dva vagona sadja. Za kvalitetno sort- no sadje torej v prihodnje nI skrbi. Porok za to je tudi hla- dilnica, ki jo bo moč pozneje še povečati. Ni naključje, če se je poslov- no združenje za trgovino v Ce- lju v zadnjem času lotilo pro- blema, ki je za Celje več kot značilen in preveč. Medtem ko zlaasti domači kolektivi trgo- vinskih podjetij pa tudi nekate- ri tisti, ki imajo sedež izven celjskega mesta, skrbijo za lu-e- ditev svojih prodajaln, za pri- merno notranjo opremo, za le- pe izložbe in podobno, so v me- stu tudi takšni poslovni prosto- ri, ki bi zaradi zunanje in no- tranje urejenosti ali neurejeno- sti semkaj ne sodili. Vtem ko nekateri veliko inve- stirajo ne samo z gradnjo no- vih trgovskih hiš, v ureditev obstoječih prostorov itd., se drugi zadovoljujejo z dejstvom, da imajo v mestu prostore in nio več. Povsem razumljivo je, daprihaja tako do velikih raz- lik in da eni kolektivi prispeva- jo k splošni urejenosti mesta, drugi pa prav nič. Seveda pa s takšnim odnosom kva.Tijo tudi lasten ugled in vprašanje, je, kako je z njihovim prometom. Gotovo je namreč dejstvo, da kupca privlači ne samo dobro in cenejše bla.go, marveč tudi okolje, v katerem kupuje, da ne govorimo o tistih, ki blago prodajajo in podobno. Urejene trgovine so prav go- tovo ponos v-sakega mesta, to- da tudi Celja. Zato so se ■ pri posloTOem združenju za trgovi- no lotili vprašanja, ki bo za marsikak kolektiv boleče. Kot vse kaže bo zdi-uženje zaenkrat le opozorilo in predlagalo, kaj bi v posamezr.-ih primerih mo- rali napraviti, da bo tudi vsaka poslovna enota šla v korak s splošnimi prizadevanji za lep- šo notranjo in zunanjo ureditev, za primerno ureditev izložb itd. V primerih pa, kjer bi ne uspe- li z lepimi besedami in pred- logi, bodo skušali drugače. Ra- zen tega bodo v takšnih sluča- jih še vprašali, ali je lahlio ne- urejen in zanemarjen trgovinski lokal v središču mesta, ali ne. Prepričani smo, da poslovno združenje v takih primerih ne bo osamljeno in da se bodo za- htevi po ureditvi lokalov pri- družili še drugi organi, kot ob- činska skupščina in ne nazad- nje potrošniki — kupci. Zato naj apel o urejenosti trgov velja zavse! -ar GLAVNIK Služiti grofu včasih ni bi- la majhna stvar. Ljudi, ki so služili in ki še danes ži- vijo, tudi ni več veliko. Med njimi pa je še Alojz Glavnik, 68, doma na Pol- zeli. Njegov dom je sramežljivo stisnjen pod velik park, kjer po Glavnikovih besedah ra- ste 48 vrst drevja s skoraj vsega sveta. Kljub starosti se še dob- ro spominja dni, ko so v stavbi, kjer zdaj prebivajo onemogli ljudje, živeli pre- možni grofje. »Sem so ho- dili ljudje na obisk iz Evro- pe in Amerike. Sami gro- fi ■..« je pripovedoval, ko smo hodili po parku, ki pa tega imena danes skoraj ne zasluži več. »Kljub temu, da je park zaščiten, pa zanj bolj malo skrbijo. Včasih je bil tu bazen v katerem so se lahko kopali samo tisti, ki so stanovali v hiši. Poti so bile urejene in posute s peskom. Danes tega ni.« Potem je pripovedoval, ka- ko je služil grofu Pehti, ki je 1945 leta odšel. Ponoči so vojaki z avtomobili od- važali dragocene stvari. Sa- mo preprog je bilo za cel tovornjak... Kjer je bila včasih kapela z dragocenim oltarjem je danes drvarni- ca. Hodili smo mimo turš- kih lip, ki so najstarejše v parku. »Spomnim se, koso pred več kot 50. leti sadili bore, ki so zdaj visoki po 30 do 40 metrov. Tu rastejo rožiči, gabri posebnih oblik, rdeča bukev iz Amerike, dve hajki iz Afrike, ameriški ja- vor itd. Danes ni več tako, kot je bilo. Zanemarjeno je. Vča- sih je več žensk skrbelo za red v parku. Težko mi je, ko gledam, kako vse pro- pada .. .« je zaključil Alojz Glavnik, mož, ki je služil grofu Pehti v parku, ki je nekoč slovel za najlepšega v Sloveniji. Ostali so samo Glavnikom spomini. . . T. VRABL 27. avgust 1969 STRAN CELJSKO GOSPODARSTVO V TREH LETIH DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE DO 1970. LETA MILAN BOŽIČ Odborniki celjske občinske skupščine so se 1966. leta odlo- gili za izvajanje družbenega pla- na razvoja občine do 1970. leta. Tako so potrdili program razvo ja občine, ki je pravzaprav zr- calo prizadevanj za izpolnjeva- nje družbene in gospodarske re forme. V izvrševanju tega načrta so potekla tri polna leta, da ne upoštevamo osmih mesecev le tošnjega obdobja, fi kažejo na znatno poživitev gospodarstva in industrijske proizvodnje. Tik pred nastopom tako ime- novanega počitniškega obdobja so na skupni seji članov obeh zborov skupščine občine Celje proučili izvrševanje petletnega družbenega plana v prvih treh letih. In kaj so ugotovili? Osnovna značilnost izvajanja družbenega plana razvoja obči- ne v prvih treh letUi je bila v uresničevanju temeljne usmerit- ve podrobnejša analiza pa je pokazala, da je bila dinamika raz- voja na področju družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohod- ka hitrejša od predvidene, da pa je bilo zaostajanje zabeleže no na področju industrijske proizvodnje, izvoza in zaposlo- vanja. Pri vsem tem pa je hva ležna ugotovitev, da je bil po rast družbenega proizvoda do sežen na osnovi povečane pro- duktivnosti dela, intenzivnejšega izkoriščanja proizvodnih zmoglji- vosti ter boljše organizacije de la ob uvajanju različnih oblik poslovnega sodelovanja. Značilna nadalje je razlika, ki je nastala med tistimi delovni- mi organizacijami, ki so se pri- lagodile zahtevam gospodarske reforme in onimi, ki se niso znašle v preusmeritvi na renta- bilnejšo proizvodnjo, na izbolj- šanje asortimenta in kvalitete. Ce smo omenili pozitivne re- zultate v izvrševanju petletnega družbenega plana razvoja celj ske občine, med katere sodijo še okrepljeni samoupravni od- nosi in ne nazadnje povečana stopnja življenjskega standarda, poglejmo na kratko še tista po- glavja, kjer rezultati niso takš- ni, da bi bili z njimi zadovolj ni. Težave v prilagajanju gospo- darstva zahtevnejšim pogojem na domačem in tujem tržišču so se pokazale v hitrem nara- ščanju zalog ter v nižjji stop- nji rasti proizvodnje. In posle- dica tega — poslabšanje likvid nosti gospodarstva. Zaradi inten- ziviranja gospodarjenja je tud število novo zaposlenih počasne je naraščalo kot je bilo prelivi deno v planu. Tu pa je še po datek, ki je več kot značilen za celjsko občino oziroma celjsko industrijo: gre namreč za po- sledice, ki nastajajo zaradi pre počasne modernizacije proizva jalnih sredstev. Ce bi v tej zvez: ocenili rezultate investicijske potrošnje, bi v skupnem meri lu dobili pozitivne rezultate, v podrobnejši sliki pa bi videli da je bilo investiranje večje v gradbene objekte, manjše pa v delovne priprave. Fjazen tega je šel lep delež investicijskih sred- stev tudi v obratna sredstva. Na počasno modernizacijo proizvodnje vplivajo tudi neka- teri subjektivni vzroki — pred-, vsem še pomanjkanje razvoj- nih programov gospodarskih or- ganizacij. Sicer pa se nam v tej zvezi kot negativna elementa ka- žeta še nezadostno razvito po- slovno sodelovanje in neustrez- na kvalifikacijska stniktura za- poslenih. Kot smo ugotovili so v ele- mentih družbenega plana razvo- ja zlasti tri postavke, v katenli smo zabeležili hitrejšo rast od predvidene. Za družbeni bru'o proizvod je plan predvideval po- vprečno letno rast v višini 9.3 odst., v resnici pa je bila ta stop- nja v povprečju za prva tn leta dosežena 12,8. V družbenem pro- izvodu se to razmerje med pla- niranim in doseženim giblje med 9,00 in 10,4 odst., v narod- nem dohodku pa med 8,5 in 8,7 odst. Delen porast je bil dose- žen tudi pri investicijah. Plan je predvideval vrednost investi- cij v povprečju za vsako leto 136,000.000 dinarjev, realizacija v prvih treh letih pa je v povpreč- ju na vsako leto 139,000.000. Manjši pokazatelji od predvi- denih pa so v industrijski pro- izvodnji (plan 6,5 — doseženo 4,4), izvozu (plan 8,0 — doseženo minus 2,8), zaposlenosti (plan 1,3 — doseženo minus 0,3) itd. Odborniki občinske skupščine pa se niso zadovoljili samo z ugotovitvami o izvrševanju družbenega plana razvoja obči- ne, marveč so na osnovi dejstev sprejeli tudi zaključke in pripo- ročila, ki veljajo v pr/i vrsti go- spodarskim delovnim organizaci- jam. ' : ..:.m im PRED VAŽNIMI ODLOČITVAMI V GLEDALIŠČU v času kislih kumaric, ko nas v Celju razgiba kvečjemu še kakšna hitra cesta, gredo v po- zabo mnoge težave in problemi, ki nam sicer med letom delajo večje ali manjše preglavice. Eden od takih problemov je na primer Slovensko ljudsko gle- dališče, ki ga poleti res nihče ne pogreša, ki pa bo postalo z bliž- njo sezono zopet nepogrešljivi del naše vsakdanjosti. In seve- da bržkone tudi predmet novih razprav. Zakaj? Preprosto zaradi tega, ker bodo z novo sezono prišli na plan vsi stari problemi, zla- sti njegov gmotni položaj in kar je pač z njim v zvezi. Pričako- vati je, da se bo nova sezona pričela tam, kjer se je zadnja nehala, s kakšno »interno pred- stavo« v obliki prizadevanj za sanacijo razmer. Ob koncu zad- nje sezone je bil namreč pri predsednici občinske skupščine O. Vrabičevi pogovor s pred- stavniki gledališče, ki bi ga ka- zalo, ker ni mogel prinesti kakš- ne rešitve, verjetno nadaljevati in zaključiti, kajti ustanova očit- no ne bo mogla še naprej delo- vati v položaju, v kakršnem je že več let. Ta položaj je dobil .svojo pravo podobo šele ob izi- du kataloga za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih repu- bliškega sindikata, še posebej, če primerjamo osebne dohod- ke, ki jih letos dobivajo gledali ških' delavci, s tistimi, ki bi jih naj prejemali po katalogu. Po- prečni mesečni osebni dohodki umetniškega osebja se namreč gibljejo v razponu od 850 do 1.495 din, ostalega osebja pa v razponu od 450 do 1.085 din. (Po katalogu od 1.300 do 2.925 oziroma od 650 do 1.930 din) Sedanji osebni dohodki dosega- jo le 51 odstotkov vrednosti, ki jo priznava katalog. Ce bi se ho- teli približati tem merilom, bi gledališče potrebovalo dodatnih 500 tisoC din. Ker tolikšne vsote ne bo mo- gla zagotoviti občina in ker tu- di druge občine celjske regije ne čutijo dolžnosti, da bi svoje pokrajinsko gledališče sofinanci- rale, bi morala biti jepublika ti- sta, ki bi v skrbi za ustrezno po- razdelitev kulturnih dobrin na svojem prostoru prevzela del finančnega bremena. Gledališče si je sicer prizadevalo to dose či, še zlasti, ker ne vidi možno sti, da bi osrednje slovenske kul turne ustanove laliko prevzele njegovo poslanstvo, oziroma ker sedanje financiranje ne od- seva pravega in pravičnega raz merja. Vprašanje je, ali je takšno re šitev realno pričakovati. Vpra sanje pa je tudi, kaj sicer stori ti. Občinska skupščina, kot smo lahko slišali, ni dolžna s svoji- mi prispevki podpirati drugih občin, zato se bo v skrajnem prim.eru zavzela za gledališče kakršnega Celje potrebuje in ga bo tudi sposobno vzdrževati. V tej zvezi gre v glavnem za dve varianti: ali naj ostanejo raz mere, kakršne so (v tem prime ru bo morala tudi največja po trpežljivost gledaliških delavce\ popustiti) ali pa se na i SLO spremeni v komorno gledališče z vsemi posledicami, ki bi jih takšna sprememba imela (še manjši ansambel in omejitev de lovanja na Celje oziroma celj sko občino). Gledališčniki, ki '^i vijo za svoje gledališče in širok krog občinstva, se seveda s taks no spremembo ne bi mogli spri jazniti, ker menijo, da ne more biti koristna za slovensko druž- bo. Dvojimo namreč, da bi tea- ter s 14 članskim ansamblom (zato, da bi imeli igralci in teh nično osebje za nekaj tisočakov večje dohodke) odigral kakšno večjo vlogo kot pritegnil redke izbrance. DRACtO HRIBAP LIST IZ BELEŽNICE Pregledali smo literaturo, ki zajema vsaj nekaj o tistih dneh, ko so padli Kajuh in tovariši. Zasledili smo podrobne in manj podrobne 7.apise o bojih, smrti, prevozu. Nikjer pa nismo zasle- dili poročila o pogrebu. O tem nam je pripovedovala upokojena učiteljica Angela Ročnik. Kakšno je bilo tisti dan vre-i me? ' »Tisti dan, ko je bil pogreb,' je bil izreden mraz in veliko ^ snega.« BILA SEM NA KAJUHOVEM POGREBU Angela Ročnik dobro pozna Zgodovino svojega kraja. Pogo- vor o Kajuhovem pogrebu je takole potekal. Koliko ljudi je bilo na po- grebu? »Samo šest, zraven tudi jaz.« Zakaj vas je bilo tako malo? »Mnogi so se bali. Situacija jilji J6 primorala v to.« \ Kako se prepeljali Kajuha in •tovariše v Zavodnjo? »Na garah. Brez krst. Položili ^ jih na travo ob cerkev v Za- vodnji.« Se morda spominjate, kdo je *^opal jamo? »Pokojni Anton Koritnik, po domače Tonek. On je takrat po- kopal in prekopal veliko ljudi.« Ste ob pogrebu opazili kakšno posebnost? »Priletela je nemška štorklja in pogrebci smo se skrili za obzid- je pokopališča.« Pogovarjali ste se tudi s po- kojnim župnikom Marjanom Roz- manom? »Da. Povedal mi je, da je ja- mo že pred pogrebom blagoslo- vil.« Kdaj je bil pogreb? »Osem dni po smrti ob 15. uri popoldan.« ANGELA ROČNIK Ste poznali Kajuhovo mamo?^ »Zelo dobro in Kajuha tudi. Bil je odličen fant.« ' Tako Angela Ročnik, ena iz-; med šestih, ki so biti na p>o-; grebu Kajuha in nejgovih tova-- rišev. ; NAMESTO KONCA v podlistku »Preprosti ljudje o Kajuhu« smo navedli spomine ljudi, ki živijo v okolici šentvi-. da, Zavodnje in Šoštanja in ki so pred 25. leti doživljali tiste trenutke, ki se jih danes s spo- štovanjem spominjamo. Naš edi- ni namen je bil in bo ostal, da s tem prispevkom pomagamo osvetliti še nekatere podatke, ki so neposredno ali posredno ve- zani na Kajuhovo življenje, smrt in pokop. Kajuhovo delo je predragoce- no, da bi lahko pa čeprav še ta- ko drobne podatke izpustili. j Vas Zavodnje, kamor so osem dni po smrti prepel,jali Kajuha in tovariše. 13. novembra so Kajuha prekopali. Zdaj je njegov grob v Šoštanju. 27. avgust 1969 STRAN ■J Navezadnje je vseeno, kako pišemo to ime, po naše ali po tuje. Tisti, ki ga nosi, se ne bo pritožil, ker ne zna ne govoriti ne pisati. Zato pa je toliko giasnojši te- daj, ko zalaja. Zdaj veste, da gre za psa, za volrjaka, ki se uo n.-vadi oglaša s strehe umetnega drsalLšea v celjskem mestnem parku. Ka- dar je na strehi in z višine opazuje oko- lico, je vidsti kot strašen čuvaj, toda, če bi ga videli tedaj, ko se je prvič srečal s psičko, bi mu rekli, da se obnaša kot majhen kuža, ki je komaj napravil prvo korake. '*rakrat je tako zavijal, da .^:lasovi, ki jih je spu.ščal, niso bili podobni ne laježu ne čemu drugemu. Pa navzlic temu je mali Andrejček ugotovil: »Naš Hari pa te dni samo pojel« ] In v resnici je pel tako, da so se po- slušalci držali za trebuhe in pokali od smeha: Kaj takega še ne! j Oni dan je tekal po parku. Ni prega- njal ljudi pa tudi otroke je puščal pri mi-j ru, č«prav mu ni.so najbolj všeč. Kar nai lepean je zagledal grlico. Stopicala je poj travi, sklanjala glavico, iskala morda črve,j odletela nekaj metrov naprej in se znova izgubila v visoki travi. Toda, Hari jo zagledal. Nekaj časa je stal kot pribit. Morda je koval bojni na- črt. Kdo ve? Potem se je na vsem lepem zagnal. Stekel .je za ptico. Vendar je bil njegov napad takšen, da je grlico sphišil. Razpela je krila in odletela. Izgubila se je med vejami in obme do lovske koče na Hudiče- vem grabnu, ki sta ga s sku- pnimi sredstvi zgradila Goz- Ino gospodarstvo Celje in Lov- ska družina Dobrna. V sobo- to zvečer so ob lovski koči prižgali taborni ogenj, v ne- 1'iiijo pa je bilo meddružin- sko tekmovanje. Popoldne so priredili veselico na prostem z lo^^skimi specialitetami. I. S. VOJNIK POPRAVLJEN MOST Most čez Hudinjo v Voj- niku je bil problem že od leta 1954, ko je pKDvodenj od- nesla železno konstrukcijo. Takrat so na hitro postavili lesen most z majhno nosil- nostjo in tako je ostalo. Zdaj pa so ta dotrajani most ob- novili in konstrukcijo ojačali E železnimi nosilci. Zdaj po lagajo mostnice in bodo dela v kratkem končana. Vendar tudi obnovljeni most še ni ustreena rešitev. I. S. STANOVANJSKI BLOKI NA IGRIŠČU Vojnik bo ostal vnaprej brez nogometnega igrišča. Na njem bodo zrasli stano- vanjski bloki in tako bo že itak šibka športna dejavnost v Vojniku popolnoma zamr- la. Prav zdaj so pričeli z ze- meljskimi deli za temelje no- vega stanovanjskega bloka, čeprav igrišče ni bilo ureje- no, je bilo vendarle potreb- no, ker so ga uporabljali tu- di učenci osnovne šole pri te- lesni vzgoji. I. S. ŽALEC KOKČNO NOVA ŠOLA Novo šolsko leto bodo u- čenci Griž začeli v novi in moderni šolski zgradbi, ki jo bodo izročili svojemu name- nu na slavnostni otvoritvi 31. avgusta, ob 9. uri dopoldne. Takoj po otvoritvi bo še aka^ demija s kulturnim progra- mom, istočasno pa bo v šol- skih prostorih otvoritev raz- stave. Slovesnosti se bodo nada- ljevale 2. in 3. septembra, ko bo v novih prostorih sreča- nje partizanskih pesnikov in pisateljev ter športna akade- mija. Nova šola, katero so zgradili s pomočjo samopri- spevka občanov, bo vsekakor velika pridobitev za dijake. V šoli je, razen učilnic, ka- binetov in telovadnice, tudi prostor za vzgojno-varstveno ustanovo. V naslednjem letu bodo uredili še okolico šole. Tu bo športni park in bota- nični vrt. SREČANJE HUMORISTOV 31. avgusta bo Občinska konferenca ZMS v Žalcu pri- pravila v letnem gledališču v Grižah srečanje mladih hu- moristov in satirikov z žal- skega področja. To bo prvo srečanje, prireditelj' pa želi z njim poživiti kulturno mr- tvilo v poletnih mesecih. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV V Kranju je bilo letošnje republiško tekmovanje trak- toristov na katerem je nasto- pila tudi močna ekipa iz KK Žalec. Kljub pomanjkljivemu treningu in močni konkuren- ci so Zalčani dosegli lep u- speh, saj so v ekipni konku- renci poklicnih traktoristov osvojili prvo mesto. Med po- samezniki je bil Ločičnik drugi, Režonja četrti in šmajs deveti. Med kmeti kooperanti je bil Vrbnjak drugi, Vanušek četrti in Simončič šesti. LOČIČNIK NA SVETOVNEM PRVENSTVU Prihodnji mesec bo pri Beogradu letošnje svetovno pn'-enstvo traktoristov. Na tem največjem tekmovanju bo nastopil tudi Ločičnik iz Žalca, ki je na lanskem tek- movanju postal državni pr- vak. Jugoslavijo bosta zasto- pala samo dva tekmovalca. LEPENKA NA VODNJAKU Rezervar s katerega se na- paja polzelski vodovod črpa vodo iz vodnjaka, ki pa je glede na svojo nalogo zelo slabo zaravarovan. Odprtina je pokrita le z deskami in strešno lepenko na kateri je nekaj opek, da jo ne bi od- nesel veter. Lahko se zgodi, da kak brezvestnež vrže vanj karkoli, kar bi vodo one- snažilo. Koristniki vodovoda želijo, da bi komunalno pod- jetje Žalec čimprej primer- no zavarovalo vodnjak. tt GOSTOVALI BODO člani Kulturr.o-prosvetnega društjva s Polzele bodo do 9. septembra gostovah na Doberdobu. Na željo tam- kajšnjih občanov se bodo predstavili s Finžgarjevo dra- mo Razvalina življenja v re- žiji Jaka Jeršiča. TT l^iliLI INTERVJU »MEHIKA« iSREDI VASI Vprašuje: Milan Božič Odgovarja: Rudi Kranjc Pred leti je bil zbiralec znamk, zdaj pa se že več kot tri leta ukvarja s kaktu- si, s tistimi čudovitimi rast- linami, ki so po večini doma v Srednji in Južni Ameriki pa so se tudi v naših krajih lepo aklimatizirale. Rudi Krajnc, upokojeni mehanični mojster, si je sre- di svojega vrta postavil ste- kleno hišico, v njej pa pri- čaral del »Mehike«, kot rad pove. »Vidite, zdaj so kaktusi ti- sti, ki mi jemljjeo ves pro- sti čas. Imam jih okoli 180 vrst, pa več kot 2000 koma- dov,« je povedal. In res, na lepo urejenih policah, v pesek so »posaje- ni« številni lončki, iz katerih bodejo nešteti kaktusi, naj- različnejših imen, oblik in velikosti. »Katerega imate najrajši?« »Ne delam razlik. Vsi so mi enako dragi. Vsak kaktus je svet zase, vsi so po svoje lepi in čudoviti. Najlepši pa so tedaj, ko se okrasijo s ču- dovitimi cvetovi. To je prava igra barv pa tudi igra časa, svetlobe. Nekateri cvetijo sa- mo čez dan, drugi spet sa- mo ponoči, kot na primer princesa noči itd. Nekateri se ponašajo z enim samim cvetom, drugi se razbohotijo v sto, dvesto ali celo več drobnih cvetnih glavic« »Po številkah, ki jih ima vsak kaktus, je očitno, da jih imate skrbno evidentirane?« »Da, vsak ima svojo števil- ko in vsak svoj evidenčni karton. Vanj si zapisujem ime, domovino, kdaj in kje sem ga kupil ali dobil, za- tem nego, cvetove in druge posebnosti. Pri tem delu sem imel in še imam precej te- žav z imeni. Naših je zelo malo, tu se srečujem samo z latinskimi imeni. Pri tem si pomagam tudi s tujo litera- turo.« Sredi Nove vasi, ob Ulici bratov Vošnjakov, je v re- snici majhen delček Mehike. Vredno si ga je ogledati! M. Božič NOVA ŠOLA NA POLZELI Na Polzeli bodo spomladi leta 1970 pričeli graditi no- vo šolo in obnavljati dom Svobode. Načrti so že goto- vi. Krajevna skupnost Polze- la že išče najboljšega po- nudnika za izgradnjo in adaptacijo navedenih zgradb. Vsa dela bodo stala okoli 3 milijone novih dinarjev. Sko- raj vsa sredstva so že zbra- 1L_^______....._______________.________tt PRIZADEVNi^'^ OBČANI Prebivalci Orlove v Polzeli so pred krat^J^ V čeli graditi kanal, ki^J'^ ^ je Ložnico in SaviiijJ^^Sn^ gradijo s pomočjo ^'.Sfi ^ skupnosti. Največ p^^^ I' prispevali sami ^^M^ v denarju, delu in ^MM alu. NOV STOLP 1 Prostovoljno ga^silsko^, ^ vo Polzela je pričelo ^ r nov razgledni stolp, ^ tem so imeli lesenega dar ga je lani J3 podrlo. Z deli name^ končati sredi septejjjj ^ Gradnja bo stala okolij ' din. ■J I) VEČ ZA ŠOLSTVO Na zadnji seji delavsw sveta Tovarne nogavic ( la so sprejeli skletp, ^ » do za šolstvo od slej ngJ t prispevali namesto 0,85 ''i sto tka, 1 odstotek. Ta J čitev je seveda dobro(io| i saj bodo na Polzeli ^" novo šolo. MOZIRJE NOVA BRIZGALNA Prostovoljno gasilsko štvo iz Grušovelj pri Moi je ta teden dobilo novo zgalno iz Avstrije. Skoraj denar, to je okoli 25.001 narjev so zbrali občani Okrog 4000 dinarjev pai prispevala Občinska gasilsi| zveza iz Mozirja. Novo ba|| galno bodo izročili svojefli namenu prihodnjo ned= Poleg tega pa so kupili več metrov cevi in pa ^ . no. i 900 OBIRALCE Tudi v Rečici ob S« že obirajo hmelj. Tako jo seda.j. okrog 900 obiri iz Slovenije in HrvatsE : Največ hmelja ima KmA ska zadruga iz Mozirja je približno 62 ha. a HRASTNIK 50 NOVIhI VAJENCEV Hrastniški delovni 1^"'^ vi so tudi letos poleti nili sprejeti večje š'^®^?^ vih vajencev za razne P^- ce. V Steklarni so sp^^ 17, v Splošnem trgo^^^ podjetju 10, v Tovaii^ mičnih izdelkov 6, benem podjetju 6, /M nalno-obrtnem podjetj^J drugod 5 vajencev. ^"M so podjetja sprejel*« okrog 50 novih vaje'**'^ GOSTOVANJjg( RUDARSKE GO;^ Pred kratkim je/^^ godba »Svobode i*! 51 * obisk svojim vrstm ..jc^ Oberdorfa na avsi'jj^ Zgornjem ŠtajerskeJ^-^ 4 niška rudarska M -vaj let prijateljsko t ^ „ tamkajšnjim pi- ni^rlcestrom, zato je ffi yo nedavno gosto- -ložnost za nadaljnje iP.i medsebojnih sti- grasniški godbeniki so ii pri svojih gostiteljih j. koncerte, prvega samo- drugega pa skupno jimi. Koncerta sta bila v jabachu pri Oberdorfu priliki njihovega rudar- ja praznika. Hrastnicači 5 svoji.ii, solidno priprav- programom, kamor so jtiii zanimive sladbe do- iih in tujih avtorjev, do- ■li velik aplavz in prizna- za njihovo izvajanje. Pri- jije leto bodo godbeniki Oberdorfa spet prišli na ■še gostovanje v Hrast- JTANOVITEV AKA- EMSKEGA KLUBA Ia pobudo večine hrastni- li študentov in občinskega idinskega vodstva, je bila J iniciativnega odbora za inovitev hrastniškega aka- nsicega kluba. Ob tej pri- Bosti so študentje spre- lorili o tem, kakšna naj bila vloga in aktivnost nji- Tega kluba in se odločili ipraviti ustanovni občni or. Le ta bo 4. oktobra v Mtorih »Svobode« I.« v fistniku. Vanj bodo vklju- S družbenopolitično, kul- tno in ostalo aktivnost fistniških študentov, bodi- okviru ljubljanske Uni- ali v domačem kraju. NAJVEČ O ELEMEN- TARNIH NESREČAH i skupni seji obeh zbo- skupščine občine Hrast- je bila včeraj, so naj- ^ razpravljali o informaci- '^ba za varstvo pred ele- ^tarnimi in drugimi hudi- T^esrečami, o storjenih za delno sanacijo plazov v Hrastniku ter Jieli sklep o delnem fi- jiiciranju sanacij iz rezer- sklada občine Hrast- .^^borniki so tudi razprav- J. o predlogu spremembe .'^>lnika o podeljevanju J^valnin borcem NOV, o ^f^u izbiranja delegatov v skupščino SR Slo- , J6 in o dajanju soglasja , «atutu sklada za štipen- ^ ' obč'ini. SENT.IUF ŠE VEDNO . CESTE ^ rečemo, 'Cf^^ste po teh nalivih ''Jurski občini iz dneva v dan slabše. Zato se mnogi avtomobilisti, ki radi čuvajo svoja vozila zgrozijo, če mo- rajo na pot v oddaljenejšo vasico. Tako cesti v Dramlje in na Ponikvo, kot tista do Planine, so polne lukenj, da resnično »padaš iz ene v dini- go«. Še teže je za avtobuse, ki vsak dan vozijo na teh progah. Kaže, da še precej časa ne bo toliko denarja, da bi ceste asfaltirali- Zara- di neurejenih cest šentjurska občina mnogo izgublja na tu- rizmu. Marsikdo bi rad od- šel v lepe vasce in na Pla- nino, a raje zavije tja, kjer je cesta asfaltirana. Nič čud- nega! BAZEN v juliju in avgustu, vsaj r tistih redkih vročih dneh, je šentjurski bazen zaslovel ne samo med domačini temveč tudi med gosti iz drugih ob- čin, ki jim nista všeč pre- napolnjena bazena v Celju in Rimskih Toplicah. Zato Je bilo moč videti v toplih dneh številne Celjane v Šentjurju ob bazenu. Nedvomno sta jih pritegnila tudi zelo sv^a vo- da in nizka vstopnina. POSLOVNI PROSTOR KK Nova trgovina, v kateri bi naj našli kmečki proizvajal- ci vse kar potrebujejo za svo. ja gospodarstva, je že odprta in sicer v novi zigradbi kmetij- skega kombinata Šentjur. Tu- 4ii nadstropja bodo kmalu gotova in tako, bo kombinat končno le dobil nove poslov- ne prostore. Dosedanji so bi- li v precej slabem stanju in prav gotovo niso pripomogli k veliki storilnosti. a(iN.!i(; ČAKAJO JIH NOVE NALOGE v začetku septembra se bo v Slov. Konjicah sestal svet zveze kulturno prosvetnih or- ganizacija konjiške občine. Obravnavali bodo tekoče na- loge, zlasti pa se bodo po- menili o delu za zimsko se- zono. Menijo, da bo treba dati poseben poudarek tudi splošnemu izobraževanju lju- di z raznimi pridavanji, film- skimi predstavami in druge načine. Na tem področju je bilo v konjiški občini že mnogo storjenega, še zlasti v oddaljenih vaseh kot so lič- nica, Polene in še nekatere druge. DOBER PRIDELEK HMELJA Na področju konjiške ob- čine je dovolj obriralcev hmelja. Hmelj obirajo zlasti ženske in mladina, ki bo de- nar porabila predvsem za nakup šolskih potrebščin. Na poročju konjiške obči- ne v gornjem delu Dravinj- ske doline med Zrečami in Ločami je kakih 24 ha hme- lja. Približno polovica je last kmetijske zadruge, ostale površine pa so last zasebnih kmetov. Strokovnjaki menijo, da je pridelek količinsko do- ber, kvaliteta pa nekoliko slabša. Skupaj bodo pridelali kakih 25 ton kmelja. Hmelj daje vsako leto dokaj za- nesljiv dohodek. Nasadi kme- tijske zadruge so mlajši, uredili so jih šele v zadnjih letih. ŠTEVILNI IZLETI Občani iz raznih krajev ko- njiške občine radi obiskujejo druge predele naše domovi- ne. To dobro vesta šoferja dveh avtobusov iz Loč in Zreč. Oba veliko vozita iz- letnike p>o Sloveniji. Večkrat pa tudi v Avstrijo in Italijo. Razumljivo je, da si ljudje želijo videti tudi druge kra- je kar je tudi zelo koristno in poučno. SPREJELI BODO NOVE ČLANE Lovska družina je te dni' pripravila več razgovorov in predavanj za vse tiste, ki se bodo na novo vključili v or- ganizacijo. Starejši člani so jih seznanili z nalogami, pra- vicami in dolžnostmi ter s pravili lovske organizacije. Na konjiškem območju je kakih 14 do 16 oseb, ki bi želeli postati lovci. Lovska dmžina jih bo sprejela že jeseni. ROG SLATINA MEDNARODNI PLESNI TURNIR V soboto je bil v zdravi- liški dvorani v Rogaški Sla- tini mednarodni plesni tur- nir. Organizator zanimive pri- reditve, ki je privabila veliko število gledalcev, je bilo kulturno umetniško dru- štvo »Jože Hermanko« iz Ma- ribora. Financiranje društev, predvsem pro- svetnih, in prav tako drugih, mednje sodijo zlasti športne in telesnovzgojne organizacije, je problem, ki je že dolga leta kamen spotike. Godrnjajo pač ti- sti, fci denar sprejemajo in pravijo, da ga imajo vedno premalo. Razumljivo. Težko je namreč vskiaditi delovni na- črt s finančno zmogljivostjo. Odeja je po navadi vedno prekratka, kot temu radi pravimo. Spričo tršega tega si amaterski de- lavci v takšnih aH drugačnih organiza- cijah prizadevajo, da dobijo dodatna sredstva še kje drugje, Fo navadi se v takih primerih obračajo na delovne or- ganizacije. Pred kratkim je delovna organizacija izven Celja pokazala dobro voljo, da prevzame patronat nad neko celjsko organizacijo s pogojem, da ta organi- zacija prevzame tudi njeno ime. šport in ekonomska propaganda sta se našla na skupni poti. Toda, doma so se takoj našli ljudje, ki So taki nameri nasprotovali, četudi niso vedeli, kako bi naj sicer rešili dru- štvo iz denarne zadrege. Zato: iščite »patrone« doma in ne podpirajte občinskih mej! Pa še res je ... MALA ANKETA ARAN2ERJI čeprav sem slutil, da ne bo lahko prodreti v bistvo problema, ki ga prepletajo številni osebni odnosi ali bolje rečeno tisto, kar ljudi loči, se je vendarle v »zaupnih« in odkritih razgovorih odprl svet, ki tava med obrtniško in umetniško žilico, pa se zaradi specifičnosti zavije v plašč trgovca. Dober aranžer mora biti budi dober trgovec! Naša mala anketa, v resnici mala, je veljala pokojnemu celjskemu klubu aranžerjev ter novemu akti\T4 aranžerjev pri poslovnem zdri^enju za trgovino v Celju. Ko smo brskali za vzroki o razpustu kluba aranžerjev, smo naleteli na prenekatere žalostne sličice človeških od- nosov, na voz, ki je imel veliko koles, ki pa so peljala po osebnih tirnicah in niso našla skupne poti. To je preteklost. In ker bi tudi mi radi, da bi bila pozabljena preteklost, na kateri se ne sme graditi seda- njost, simo ubrali drugo pot predvsem v želji, da bi novi aktiv polno zaživel in v celoti izpolnil naloge, ki jih je sprejel. V anketi so sodelovali: Aleksander Paunovič (Merx), Dane Kline (Tehnomercator), Zlatko Tome (Moda), Zdrav- ko Božičnik (Tkanina) in Risto Gajšek, direktor poslovne- ga združenja za trgovino. ALEKSANDER PAUNOVIČ: Bil sem zadnji predsednik kluba. Morda nisem bil »pra- vi«, toda navzlic vsemu lah- ko povem, da je težko biti predsednik v organizaciji, v kateri člani nismo našli skup- nega jezika. Menim pa, da ima novi aktiv vse pogoje za dobro delo, kajti skupnih na- log Je veliko in skrajni čas je, da se najdemo na složni poti. To terja od nas tudi vzgoja mladih aranžerjev. DANE KLINC: Kako naj bi govoril, da ne bi preveč >m^ daril« po nekaterih? Vpraša- nje je delikatno. Ce so vzro- ki az razpust kluba več aH manj 2!nani, bi rad, da bi no- vi aktiv našel trdnejšo pot, zlasti še, ker bo delal pod okriljem poslovnega združe- nja za trgovino. Tako se pri našem delu pojavlja nevtral- ni inioiator, in prav to je ti- sto, kar daje jamstvo za bolj- še delo. RISTO GAJŠEK: Pri po- slovnem združenju za trgovi- nosmo ustanovili aktiv aran- žerjev, ki ima svoj šestčlan- ski odbor. Vodi ga Zdravko Božičnik. V delovnem načrtu aktiva so ix)membne zlasti tri naloge: gre za organiza- cijo, v kateri bi se naj aran- žerji sestajali in se pogovo- rili o vseh problemih, zatem za skupne akcije aranžerjev in ne nazadnje za izobraže- vanje in strokovno izpopol- njevanje. Druga dva anketirana nista dovolila, da bi ju fotogra- firali. Zato objavljamo le njuni izjavi: ZLATKO TOMC: O ustanovitvi aktiva aranžerjev pri poslovnem združenju za trgovino ne vem ničesar. Res je tudi, da sem bil v zadnjem času bolan in da morda zaradi tega ne poznam nove organizacije. Navzlic temu pa bi rad povedal tole: če bo novi aktiv delal tako kot je klub, je bolje, da ga ni. Pravim pa, da je organizacija aranžerjev potrebna in da ima veliko nalog, ki jih mora rešiti! ZDRAVKO BOŽIČNIK: Bil sem edini, ki se nisem strinjal z razpustom kluba. Toda, kaj. ko smo bili tako neenotni! Strinjam pa se, da je potreba po skupnem, enot- nem delu več kot nujna. Kot predsednik aktiva še nisem prav zagrabil, z^to bi o tem težko govoril. Na vsak način pa menim, da bo v prihodnje bolje in da se bomo aranžer- ji našli tudi pri skupnih akcijah. Naj zaključimo našo nepopolno malo anketo: naj po- čiva klub aranžerjev v miru, naj živi novi aktiv aranžerjev pri poslovnem združenju za trgovino. Naj pa živijo tudi ideje in pobude, da se bo nova organizacija otresla vseh »predsodkov« in zaprla pot tistim, ki bi radi »delali« po starem. M. BOŽIČ SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETU^ UČBENIKI - NUJNA POMOČ NAŠEMU ŠOLARJU v družinah, kjer imajo šoloobvezne otroke, se izdatki pred začetkom šolskega leta hudo povečajo, šolske po- trebščine niso poceni zadeva, čeprav bi lahko sklepali drugače — če bi sodili le po ceni posameznega učbenika. Le redki so namreč dražji od 9 novih dinarjev. Sicer pa velja, da je strošek za šolske knjige toliko večji, v koli- kor višji razred otrok hodi. Zato .je nadvse razumljivo tudi dejstvo, ki so nam ga povedali v vseh celjskih knji- garnah in papirnicah, kjer prodajajo šolske knjige — namreč, da starši kupujejo v glavnem le učbenike, ne pa tudi knjig, ki so obvezne za obvezno čtivo. Ta seznam se namreč v višjih razredih — če upoštevamo samo denarno plat — zastrašujoče daljša. Vendar so knjige, obveznega čtiva poceni, saj izhajajo v zbirkah, ki niso razkošno opremljene in bi bile zato dostopne marsikateremu bral- cu, seveda ne zdaj, ko je dovolj stroškov z ostalimi šol- skimi potrebščinami. Da bi svojim bralcem olajšali kupovanje šolskih knjig za svoje mlade družinske člane, smo v naslednjem sestavku zbrali pregled učbenikov, ki jih bodo potrebo- vali učenci od 1. do 8. razreda osnovne šole. Zraven smo navedli tudi ceno — tako da boste lahko že pred odho- dom v trgovino iizračunali, koliko denarja je potrebno pzeti s seboj. I. razred: Završnik-Gerlanc -Ribičič: Prvo berilo (10 ND) in Prva računica avtorjev Završnik-Lebez (9,30 ND). H. razred: Cvetko-Gerlanc- Ribičič-šavli-Winkler: Drugo berilo (6 ND), Završnik-žab- kar: Druga računica (12 ND) in Zurman-Gorup: Sli- čice (2,80 ND). III. razred: Cvetko- Gelanc-Ribičič- šavli- Wink- ler: Tretje berilo (10 ND, Završnik-2abkar: Tretja ra- čunica (9 ND). IV. razred: Cvetko- Gerlanc-Ribičič-Šavli-Winkler: četrto berilo (7,60 ND, 7 Ma- rija Jelen: Spoznavajmo slo- venski -jezik: (19.00 ND), Završnik-2abkar: četrta ra- čtmica (7.00 ND), Janez Tom- šič: Spoznavanje narave (11 ND), Bogdan Binter: Spozna- vanje družbe (7.000 ND), Žurman-Gorup: Sličice za IV. razred (7,20 ND), Knol- Serpan: Otroci v prometu (12,50 ND), Zemljevid Slove- nije (1,60 ND). V. razred: Jarmar-Klopčič- šafar: Peto berilo (9,80 ND), Marija Jalen: Spoznavamo slovenski jezik (20.00 ND) v tem primeru je uporabna knjiga iz četrtega razreda — Jurij Zdovc: Nemška vadni- ca (9,80 ND), Kos-Pilgram: Angleška vadnica (10,60 ND), Jože Žabkar: Računstvo in geometrija (10,00 ND), Bog- dan Binter: Spoznavanje družbe (8.00 ND), Bogdan Uratarič: Spoznavanje nara- ve (v tisku). Zemljevid Ju- goslavije, Knol-Serpan: Ot- roci v prometu (velja knji- ga iz prejšnjega razreda). VI. razred: Stane Mihelič: Šesto berilo (v tisku), Mari- ja Jalen: Spoznavajmo slo- venski jezik, Janko Jurančič: Srbsko in hrvatsko berilo (24,00 ND), Mila Vlašič-Gvoz- dič: Srbohrvatska vadnica (6,50 ND), Zlatko Muhvič: Nemška vadnica (8.00 ND) Kos-Polgram: Angleška vad- nica (8,40 ND). Kompare- fCranjc-Zgornik: Zemljepis (18,00 ND), Antonija Metelko: Zgodovina (knjiga je v neka- terih prodajalnah razproda- na), Tatjana Brčan: Biologi- ja (11 ND), Jože Žabkar: Matematika, Tomaž Veber: Delovni zvezek iz zgodovine (2,00 ND), MaiTicij Zgonik: Vaje iz geografije (2,50 ND), Alfonzo Cvitanovič: Geograf- ska čitanka (v nekaterih pro- dajalnah je knjiga razproda- na), Stanko Prek: Teorija glasbe (v nekaterih prodajal- nah je knjiga razprodana), Jože Žabkar: Vaje in nalo- ge iz matematike 5,00 (tudi ta knjiga je ponekod raz- prodana), Knol: Serpan: Ot- roci v prometu (12,50 ND), Ljubič-Kreuzer-Mehora: Teh- nična vzgoja (8,00 ND). VII. razred: Stane Mihe- lič: Sedmo berilo (9,80 ND), Janko Jurančič: Srbsko in hrvatsko berilo za osnovne šole (24,00 ND), Zlatko Muh- vič: Nemška vadnica (13,00 ND), Kos-Pilgram: Angleška vadnica (v tisku), Krar.jc- Oblak-Zgornik: Zemljepis (18,00 ND), Ivan Grobeljnik: Zgodovina (9,00 ND), Kvater nik-štalec-Žabkar: Fizika (10,00 ND), Maks Prezelj: Ke- mija (10 ND). Vera Pire: Nauk o človeku (10,00 ND) Vera Pire: Nauk o človeku (12,50 ND), Jože Žabkar: Ma- tematika (8,50 ND), Mavricij Zgonik: Vaje iz geografije (2,50 ND), Ivan Grobelnik: Vaje iz zgodovine (2,00 ND), Knol-Serpan: Otroci v pro- metu (112,50 ND), Stanko Perk: Teorija glasbe (5,00 ND), Jože žabkar: Vaje in naloge iz matematike (5,00 ND), Leopold Zemljak: Teh- nična vzgoja (9,00 ND). VIII. razred: Stane Mihe- lič: Osmo berilo (10,60 ND), Stanko Bunc: Spoznavajmo slovenski jezik (11,00 ND), Janko Jurančič: Srbsko in hrvatsko berilo (24,00 ND), Zlatko Muhvič: Nemška vad- nica (9,80 ND), Anton Grad: Angleška vadnica (8,00 ND), France škerlj: Zgodovina (12,00 ND), Kranj c-Lah-Ob- lak; Zemljepis Jugoslavije (11,80 ND), Lovše-Vodnik: Vu- kelič: Biologija (v tisku), Maks Prezelj: Kemija (12,00 ND), Kvaternik- štalec-Zab- kar: Fizika (8,00 ND), Jože Žabkar:. Matematika, drugi ponatis, Mavricij Zgonik: Va- je iz geografije (delovni zve- zek), razprodano, Tomaž We- ber: Vaje iz zgodovine (v ti- sku), Alfonzo Cvitanovič: Ge- ografska čitanka za osmi raz- red (v nekaterih trgovinah razprodana, Magajna: Simon- čič-Verč: Tehnična vzgoja (v tistku), Jože žabkar; in naloge iz matematike ( nekaterih prodajalnah prodano), Mapa za tehnišij risanje (v tisku), Bresk-^ar. aršič: Vega (logaritmi ^ druge tabele) 9,50 ND. Pregled učbenikov, ki jjjj je v naših prodajalnah §g moč kupiti, je še kar ohra. brujoč. Za razliko od prejj. njih let so mnogi učbeniici izšli pravočasno. Res pa je da so nekatere knjige v ^ sameznih prodajalah že po. šle in da se bo treba prg. cej potruditi, če bomo hote. li otroka opremiti tudi j njimi. Naš šolar pa bo tudi leto« pospravil iz predala precej učbenikov, ki jih je potrebo- val v minulem šolskem ig. tu. V Celju se je občinska zveza prijateljev mladine od- ločila za knjižni sejem, na katerem naj bi otroci izime- njali oziroma prodali tiste šolske potrebščine, ki so jih že prerasli. Za tako obliko pomoči staršem in smotrne uporabe slehernega učbenika pa bi se lahko odločili tudi na vsaki šoli. S tem bi - ne nazadnje — otroke tudi navadili, da bi s svojimi šol- skimi potrebščinami razu- mnenje ravnali. I. B. TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA Z LOČITEV, KI TO NI Začetek novega šolskega leta je obdobje, ki je za slehernega mladega človeka ki nadaljuje svoje šolanje, obdobje, ki je polno novih spoznanj. Napredovanje v višji razred je lepa spodbu- da, pa tudi dejanje, ki nav- daja otroka s pričakovanjem, zadovoljstvom, radovednostjo in morda tudi s kančkom strahu. Ponavljanje razreda je gotovo težje, saj je pri- ča otrokovemu neuspehu in mu je zato potrebno tem- bolj pomagati. Toda vsi bi vzroki posebnih občutkov so malenkostni, če jih primer- jamo s težavami abiturienta gimnazije ali kakšne druge srednje šole, ko se odprav Ija od doma — na ur.iverzo ali višjo šolo. Ne glede na to, da takim otrokom pripi- sujemo zrelost in da so mnogi med njimi »odleteli« iz domačega gnezda že prej, pa je začetek študija zanje vendarle velika prelomnica. Niso redki primeri, ko so se starši in otroci odločili, da ostanejo otroci po konča ni srednji šoli doma, samo zaradi tega, da ne bi bilo treba v Ljubljano, kjer jih čaka kdo ve kaj. Zato smo v današnji temi za starše zbrali nekaj dilem, ki se od- pirajo pred starši, ko niha- jo pri svoji odločitvi, kam z otrokom po končani sred- nji šoli. Nekateri mladi ljudje se odhoda v tuji kraj, kjer bo- do nadaljevali svoje izpopol- njevanje, veselijo. Za nje je to »rešitev« pred skrbno ma- mo, priložnost za samostoj- no življenje, polno skrivno- stnega pričakovanja. V takih primerih ločitev torej ne bo »problem«. Le-ti se bodo ver- jetro porodili kasneje. Drugače pa je s tistimi — to so predvsem dekleta — ki bodo odhod od doma pri- čakovali s težkim srcem. Za- dovoljstvo staršem bo morda kalila bojazen, da mogoče le niso ubrali prave vzgojne poti in so svojega otroka preveč priklenili nase — ta- ko, da se zunaj domačega ognjišča ne bo dobro znašel. Zanimivo je, da se te skrbi pojavljajo ponavadi pri do- brih starših. Dvomi pa so povsem razumljivi, kajti pred vrati je do.godek, ki bo močno spremenil doseda- nje družinsko življenje. Prav tako kot starše pa bo pri- zadela ločitev tudi otroke. Vendar — dosedanje izkuš- nje kažejo, da odhod na študij le ni trenutek, ko se za vselej razbijejo družin- ske vezi. Nasprotno — dom ni študentu nič manj drag, kot mu je bil takrat, ko je še za vsak odhod v mesto ali na sprehod o tem poro- čal svojim roditeljem. Ceje dom res tak kot bi moral biti, potem tudi študent naj- de v njem vse to, kar mu je pomagalo nekoč — nam- reč tisti kraj, kjer pozabi na bolečine, kjer najde ra- zumevanje, toploto in ljube- zen. Navezanost na dom je dobra lastnost in ni se tre- ba bati, da se zaradi nje mlad človek v svojem nada- ljnjem življenju ne bo zna- šel. Pristno čustvovati in do- življati zna le tisti človek, ki mu je okolje dajalo do- volj čustvene hrane že ta- krat, ko je bil še čisto maj- hen. Zgodi se, da so starši zaskrbljeni tudi zato, ker ima na primer njihova do- raščajoča deklica premalo prijateljic. Toda morda jih ne išče prav zato, ker naj- de prijateljstvo doma? ! Otrokovo samostojnost je seveda potrebno razvijati ves čas njegovega življenja v družinskem krogu. Če mu bomo ob njegovih vsakda- njih dolžnostih dopuščali, da se bo pri opravilih, ki so primerna njegovi starosti, sam znašel in mu pri tem samo neprisiljeno svetovali, mu bomo veliko pomagali. Prav tako mora otrok po- leg pravic, izvirajočih iz družinskega življenja, prevze- ti tudi nekaj njegovih obvez- nosti. Mora si ustvariti svoj duševni svet, v katerega naj se starši ne vmešavajo po vsej sili. Ne bi ga smeli za- pirati samo v družinski krog in prav tako ne egoi- stično vezati le nase in na svoje »edino pravilno« pre- pričanje. Pride namreč čas, ko pt'* ček zapusti gnezdo in ta- krat je prav, da ve. kakšno je življenje. Mnogi starši bi se najra- je kar z otrokom vred pr^ selili v kraj, kjer bo nada- ljeval' šolanje, vendar ot^^o- kova preselitev ne bi smela biti edini razlog, ki jih ^ temu sili. če vsi ostali Po- goji zagotavljajo mirno lepo življenje tudi dru.sii^ članom družine, potem ^ misel seveda ni nespametna- Toda najprej se je potre^ no vprašati — ali naš otro* pri 19 letih res mora ini^*' nekoga, ki bi mislil nam^ sto njega? Samostojnosti ^ čustvene navezanosti ne istovetiti. n. avgust 1969 STRAN T A P R A VI INU TAZIELI Colemone-Shegen. PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: ZGODOVINA ČAROVNIŠTVA jjjna se je namesto daj se zacelila, vedno bolj ši- j in gnojila. Ko si je ne-1 jega dne ravnokar na novo j ^vezal nogo, je stopila v so- j jg neznana ženska srednjih ^ ■ft. »Dober dan, očka!« Po- dala mu je roko in bila zelo prijazna, kakor bi bila že sSara znanka, čeravno je so- sed ni še nikoli videl. »No, ^a, kako je kaj z vami? Ste ie pri zdravju?« »Slabo, sla- 30 sem pri zdravju,« pravi josed. Povedal je, da ga jdeluje noga, da komaj še hodi. »Noga? Pokažite, morda ram lahko kaj svetujem ali pomagam!« Sosed je razob- rezal nogo in pokazal, kje ja boli. »Aha, to je pa ena tistih bolečin, ki vam jo Kkdo nalašč povzroča. Vi aiate enega sovražnika.« So- sed pravi, da ga nima. »Imate ga! Le verjemite, da ?a imate. Sicer pa lahko to iakoj vidimo. Vam bom ne- iaj pokazala. Ali imate pet kovačev?« (To je bilo takrat toliko, kakor je danes pet tisočakov). Sosed je pogle- dal in našel samo tri, žen- ska pravi, da bo tudi do- volj, bo pač bolj poceni, saj vidi, da je ubogi. Mož ji je dal denar, ona pa takoj v žep. Obrnila se je k sosedovi ženi, ki je bila poleg in re- kla: »Vi, mam'ca pa prinesi- te enajst jajc, pa sveža mo- rajo biti.« Soseda je mislila, da ji bo ženska jajca plača- la, pa jih ni. Deset jih je da- la v svojo malho, enajstega pa ubila v majhno skodelico, pridala neko zelišče in zače- la mešati in žvrkljati. Kmalu je postalo tisto jajce popol- noma črno, kakor saje. »Ali zdaj vidite, očka? Ce bi bilo jajce ostalo naravne barve, ne bi imeli sovražnika, ker pa je popolnoma počrnelo, imate pa hudega sovražnika, ki vam s svojo copernijo po- vzroča, da se vam noga ne zaceli.« Sosed misli, kdo ne- ki bi to bil. »Kar dobro pre- mislite, morda ste se kdaj s kom sprli?« Nadaljevanje prihodnjič Meščana groza strese. »Zaupal sem vam mnogo, a zanašam se, da nikomur, "'ti enemu človeku o tem ne govorite,« pravi grof. »Jaz nisem ničesar čul, nečem ničesar vedeti ... Bog varuj!« šepeta Paumgarter. In ker mu tu ni bilo dobro pri srcu, poslovi se. Iz Ta- '^nbahove hiše gredoč ozre se na pragu gori in doli po "••cah, ali ga kak osebni sovražnik ne vidi, da od Tatenbaha '"■'haja. Zavije se potem v plašč in s trdnim sklepom, da ^ bo odslej bolj varoval, ničesar vpraševal, ničesar govo- temveč čakal, kako se bodo stvari same in brez njega '*^vile, koraka brzo domov. •■ETNAJSTO POGLAVJE Kak on hitro v hišo stopi, Ona mrtva že leži. Narodna pesem ^.Nekoliko dni prej nahajamo mladega popotnika na svojega pota, pred gradom P(»dčetrtkom. Bil .je to "^^ttazar Ribelj. , Kako se je izpremenil v tem času. Videl se .je za več .starejši, cela postava je bila nekako bolj sloka, lice upa- vsa zunanjost zanemarjena. A ni čuda, da je bilo tako. Zadnje mesece je doživel več, nego mu je ljubo bilo, duševno in telesno prestal to- liko, da se je tudi na vnanje izraževati moralo. Vsied strahu, katerega sta Tatenbah in Rudolfi imela pred Pavlom Ahacem, prišel je bil Rudolfi nemudoma k Riblju v ječo. Prigovarjal mu je, da, ako hoče prost biti, naj priseže, da bo prvič nasproti vsem in vsakemu mol- čal o tem, kar ve glede Tatenbaha, drugič pa da bo precej iz dežele odšel. Zato poslednje mu je ponujal znamenito vsoto denarja. Pač je v samotnem zaporu Riblju razkipelo sovraštvo do svojega dosedanjega gospodarja po vseh žilah. Mašče- vati se nad onim. ki mu je s smelo, kruto roko potrgal vse lepe podobe o prihodnji sreči na tla ter jih tem hladnokrvno poteptal, to je bila njegova vroča želja. A kako jo izvesti! Oni, kateremu sovraštvo velja, je visoko zgoraj. Sto in sto rok mu je postrežnih. On pa, Ribelj, bil je zdaj v njegovih rokah, zaprt, sam, razorožen, brez po- moči in prijatelja. In poznal je dobro .svoj čas, vedel, da se ne šteje niti ne premišlja dolgo za eno človeško življe- nje. Kako lehko ga puste do smrti v tej ječi ali kako lehko dobi .jetničar njegov ukaz, natihoma v kraj spraviti ga. Taki grozni preudarki so počasi zlomili Ribljev vzklo- njeni duh in — ko je bil Rudolfi s svojo ponudbo prišel, poprijel se je je Ribelj brž kakor v strahu, da mu ne bi ta rešilna vrv zopet odte.gnjena bila. Prisegel je najsvetejše prisege, kakor mu je Rudolif nalagal. Namenjen je bil na Nemško. Pa sam? Kam? To so bila vprašanja. In zopet je vstajala slika iz megle spominov, po- doba one deklice, na katero ga je prva in edina srčna vez vezala. Ni mogel na pot, da je ne bi bil še enkrat videl. \ ipak ni tudi k njej mogel. Kaj je ž njo, o tem ni vedel niče- sar, ni imel nobenega človeka, s katerim bi mu bilo mo- goče o tej zadevi govoriti. Prišla mu je večkrat misel, da deklica ni kriva, da ves položaj ni tak, kakor ga je on v prvem hipu videl, da se je prenaglil. Z nekim zadoščenjem se je te misli oklepal in vedno bolj se mu je nemogoče zdelo, da bi se mu bilo moglo ono prej tako srčno vdano bitje izneveriti. Po drugi strani mu je srce govorilo, da more morda njej odpustiti mnogo, vse, vse. ž njim naj deklica pojde daleč v širni svet, kjer bo mogryc preteklosti pozabili, kjer ni brezvestnih zapeljivcev, kjer je mogoče začeti novo živ- l.jen.je. Tih in skrit .je živel Ribelj nekaj časa v Celju, odla.gal ,ie od dne do dne izpolnitev svoje prisege, pa tudi pot v Podčetrtek. Nazadnje se ,je odločil za poslednje in najdemo ga tam. Ko stopi na dvorišče, prileti mu veliki Gornikov pes naproti, a neče več v njem poznati starega hišnega pri- jalelja, katerega je prej pozdravljal. Sovražno laja nanj in mu zastavlja pot. »Cesa iščeš tod?« vpraša ga osorno Gornik, kateremu so te mesece, kar ga ni bilo tukaj, lasje vidno osiveli. »Kaj je z Marijanico?« vpraša Ribelj. (Jornik trpko namežikne, obrne se proč in pravi: »Le pojdi, odkoder si prišel, tukaj nimaš več česa iskati. Bolj- še bi bilo, da bi ne bil nikoli pod streho prišel, kjer sem jaz spal.« Rekši mu hrbet obrne in odhaja. Ribljevo klicanje je bilo zastonj. Na dvorišču je ob- stal sam. Od raznih voglov so ga posli sumljivo in kakor boječe gledali in glave stikali. A tako on ni hotel oditi. Stopi čez prag, da bi v grad šel sam pogledat. V veži najde staro deklo Mreto. Starka zavpije na ves glas, zagledavši ga in stegne svojo velo roko po njem. »Prekesno ste prišli, prekesno!« govori in solze se ji polije po nagubanem obrazu. »Kje je Marijanica?« ponavlja Ribelj svoje vprašanje in v strahu, ki je mladega moža zdaj obšel, videčega vse izpremenjeno, pozabljena je bila celo preteklost, živo je bilo v njem samo hrepenenje, deklico zopet videti. »O, zakaj niste prišli, gospod Baltazar!« tarna starka. »Kako vas je klicala po imenu, zmerom, po dnevi in po noči. Baltazar, je rekla, pridi k meni, odpusti meni, je rekala. Lepa je bila, ko se ji je v glavi mešalo od vro- činske bolezni, rdeča ko roža in bela kakor mleko, pa .je molila k Bogu za vas tako lepo. In ko so prišli du- hovni gospod k njej, je tudi lepo molila in pri Bogu ji je odpuščeno, gotovo je v nebesih za angela. O, zakaj ni- ste prišli prej, kako bi jo bili obveselili in še ozdravela bi bila, tako vas je želela.« »Mrtva!« Bled ko zid, na katerem je Ribelj naslonjen bil, globoko vdahne. Starka pripoveduje na drobno in gostobesedno, kaj je deklica govorila, kako nikogar ni bilo blizu, le ona sama je trpela in bdela pri njej cele noči. »O, gospoda ni bilo več od tistega dne, kar je z vami tako grdo ravnal. Precej potlej je Marijanica zboilela; po- tem ji je bilo bolje, a vesela ni bila nikoli več; in potem je zopet zbolela. Grof, da! Ona ni mogla slišati o njem. Mene je bilo groza imenovati ga, ker se je ubožica kar tresla, kadar je slišala kaj o njem. Jaz sem že prej rekla, da to ne bo prav, ko se je on začel sladkati okoli nje. Pa je res tako prišlo; Bog me varuj, da bi o gospodu grofu kaj hudega govorila, ali nesreča je k nam prišla ž njim. O, da bi bili ostali v vinogradu v Visoljah, a ne šli v grad. Kako je bilo tam gori lepo, dokler ni grof prišel.« Nadal.ievanje prihodnjič 27. avgust 1969 SIRAN II tedenski mozaik Mestni komite KPČ za Pra- go je s temi izrazi označil osebe, ki so ob obletnici oku- pacije ČSSR demonstrirale na ulicah: »kontrarevolucio- narni. protisocialistični, kri- minalni, huliganski in faši- stični elementi«. Ali niso še kaj pozabili?. . . Kitajci pa so dejali, da je sedanji režim v ČSSR čista vojaška oku- pacija, da je grobo teptanje češkoslovaške suverenosti in neodvisnosti in da je ta oku- pacija doslej veljala češko- slovaško 20 milijard kron. Kdo ima prav?. . . Večina li- banonskih funkcionarjev in voditeljev arabskih diplomat- skih predstavništev v Bejru- tu ni prišla na sprejem, ki ga je priredil romunski ve- leposlanik ob 25. obletnici osvoboditve Romunije. Kaj so se Romuni zamerili Arab- cem? Povišali so svoje diplo- matsko predstavništvo v Iz- raelu na stopnjo veleposlani- štva. .. . Voditelji zahodno- nemških socialnih demokra- tov so na sovjetsko povabilo obiskali Moskvo. Vodja dele- gacije Schmidt je dejal, da bi šel v Moskvo, četudi bi imel grah v čevljih. No, Rusi ga niso povabili zaradi gra- ha, ampak zaradi parlamen- tarnih volitev, ki bodo v ZR Nemčiji 28. septembra letos. .. . Po novem ZDA ne bodo več vdirale v posamezne dr- žave v Aziji, da bi jim poma- gale, če bi jim grozila kaka nevarnost (kakor so to sto- rile v Vietnamu). To načelo je obveljalo po Nixonovi poti v Aziji. Zdaj pa je slišati po- ročila, da je Nixon posebej obljubil zaščito Južni Koreji, posebej Tajski in komu še? Tajski zunanji minister je odločno zanikal te govorice in dejal, da tuji vojaki ne morejo prav nič pomagati, če se dežela sama noče bojeva- ti. Kai potem dela 50.000 ameriških vojakov v Tajski? .. . Indonezijski predsednik Suharto je ponosno izjavil, da je zdaj ?)sa Indonezija zdr^ižena in da so prebivalci Zahodnega Irijana jasno po- kazali, da želijo biti v Indo- neziji Resnici na ljubo so se Papuanci upirali, ker niso ho- teli ostati v Indoneziji, toda takih malenkosti ne gre ome- njati v slovesnem govoru ob obletnici neodvisne Indone- zije . . Pridelki malih kmetov Ali znamo gospodariti? - Preveč tarnanja, pre- malo resnega dela - Česen in čebula prinašata dokaze - Kaj pa paradižnik in druge vrtnine? Na območju kmetijskega kombinata Gornja Radgona so letos kmetje posadili če- sen na 23 ha svojih zemljišč. Seveda v sodelovanju s kom- binatom, ki jim je zajamčil najnižjo odkupno ceno 4 din za kg pridelka. Pridelovanje čebule na Ptujskem polju se sicer ne more razmahniti ta- ko hitro, čeprav ima tradici- jo, in se kmetijski kombinat Ptuj tudi že dve leti. širi se pa le. Ali ne bi mogli pri- delati še več česna, čebule in druge povrtnine lahko pri- naj bi jih pridelovali? Česen, čebulo, paradižnik in druge povrtnine lahko pri- delujejo na večjih zemljiščih — večjih le za naše navade, ker ne bodo presegle enega hektara — le manjši kmet- je, ki imajo več za delo spo- sobnih ljudi. Za pridelovanje povrtnin je namreč potreb- no veliko delati. Izkupiček za pridelek pa tako delo dobro poplača. V Vojvodini, kjer je tudi veliko malih kmetov, so to ugotovili že pred leti. Pri nas pa lahko dokazujemo z lastnimi izkušnjami šele zdaj. Menimo se o malih kmetih. Zato ne bomo ugotavljali pri- delkov in dohodkov na hek- tar zemljišča, temveč na 10 arov, torej le na deseti- no hektara. Na takem zem- ljišču je pridelalo največ kmetov (od 160), ki so v rad- gonski občini sklenili pogod- be s kmetijskim kombinatom, po GOO do 800 kg česna. Za kilogram pridelka bodo dobi- li najmanj 4 din. če bo cena česna na trgu visoka — le- tošnjo pomlad je dosegla ce- lo 30 din — pa dobijo še do- plačilo- Ko odštejemo česen za seme, dobi pridelovalec 2000 do 280G din. Toliko brez doplačila. Za 10 arov ni bilo treba veliko gnojil in ne za- ščitnih sredste\'. Dohodek je torej plačilo za delo. Kdor posadi pol hektara česna, za- služi z delom pri njem toliko kot kvalificiran delavec v in- dustriji vse leto. Nekateri boljši prideloval- ci čebule na Rujskem po- lju—v »Ivikariji« — so letos pridelali na 10 arih po 1500 do 2000 kg. Za pridelek do- bijo po odkupni ceni okrog 2000 din, na trgu pa celo dvakrat toliko. Plačilo za de- lo je le malo manjše kot pri česnu, če bo čebula draga — letošnjo pomlad j« bila tudi po 8 din — in če vse razlike ne bodo pobrali trgovci, pa nič manj. Na mariborskem trgu je zdaj paradižnik po 3 din kg. Boljši, ki ga pripeljejo okoli- ški vrtičkarji, je celo po 4 din. Poizkusi na obratu v Staršah, ki .>e le 14 km odda- ljen od Maribora, pa so po- kazali, da je na 10 arih mo- či pridelati 4000 do 5000 kg paradižnika, če bi ga pridelo- valec prodal po poprečni ce- ni le 2 din za kg, bi dobil 8000 do 10.000 din. Za pride- lek z 10 arov, ne z enega hek- tara! Lep paradižnik pa v Mariboru že nekaj let ni bil cenejši. Mali kmetje in vrtičkarji imajo torej velike možnosti za preživljanje. Žal pa jih zna^o bolje uporabiti vrtič- karji kot kmetje. Pri nas namreč ni takih organiza- torjev kot v Vojvodini. Zato dovažamo v Slovenijo para- dižnik, čebulo, česen, celo korenje, rdečo peso, petr- šilj in dmgo iz drugih kra- jev. Hkrati pa tamamo, kako naši kmetje težko živi- jo. Tarnamo, za iaboljša- nje razmer, storimo pa ze- lo malo. Namreč tisti, ki naj bi pomagali kmetom in po- rabnikom živil. JOŽE PETEK Simpozij o narodni obrambi v državnem sekretariatu za narodno obrambo so se za- čele priprave za simpozij »te- ritorialna obramba v siste- mu splošne narodne obram- be«. Na simpozijumu, ki bo v začetku 1970, bo sodelovala vrsta znanstvenih ins"titucij, javnih ter družbenih delav- cev. Namen srečanja in prou- čevanja teh vprašanj je po- magati praktičnemu uresniče- vanju zakona o narodni obrambi. EDEN NAJHUJŠIH ORKANOV V ZGODOVINI ZDA — Nihče m pričakoval, da bo orkan »Camille« s tolikšno silo treščil v južne dele ZDA in v Mehiko. Ljudje na obalah niso pričakovali, da jih bodo preplavili šest metrov visoki valovi, Škoda sega v milijone dolarjev, mrtvih pa je nad tisoč. Na sliki je ribiško in letoviško mestece Gulfport aU kar je od njega ostalo po orkanu Camille. Nobena hiš.i ni ostala nepoškodovana, številne domove pa je orkan dobesedno zmlel. Telefoto: UPi tedenski zunanjepolitični pregled Zatišje Na Severnem Irskem vla- da zda.i za*"je. V deželo so prišli britanski vojaki, bari- kade so izginile, toda požga- ne hiše še vedno slepo str- mijo v nebo in pričajo ne samo o tistem, kar je bilo, ampak so tudi grozljivo zna- menje za prihodnost. Zakaj niliče se ne slepi, da so s prihodom britanskih vojakov v to deželo šestih okrožij, ki jo imenujejo tudi Ulster, umrle tudi strasti, sovraštvo in nezaupanje, ki se je kopi- čilo skoraj tri stoletja. Severna Irska je del irske- ga otoka, ki se po prvi sve- tovni vojni ni priključil na novo ustanovljeni republiki Irski. Ostal je del Združene- ga kraljestva oziroma Velike Brita.n'je, toda s svojo lastno vlado in parlamentom (Stor- montom). Kar zadeva kra- jevno samoupravo, je Ulster popolnoma neodvisen. Le ob- ramba, gospodarstvo in zu- nanja politika so v rokah londonskega parlamenta v Westminstru. Severna Irska ,je bila že davno — pred dobrimi tri- sto leti — angleška koloni- ja, kakor je b!la kolonija vsa Irska. Toda medtem ko so se na Irskem naseljevali vojaki, uradniki in velepo- sestniki, da bi držali kato- liško deželo v pokorščin', so s? na Severno Irsko tru- moma naseljevali tudi kmoi- je, obrtniki in trgsivci iz An- glije in Škotske. Vsi ti so bili protestanti. Sedanje sovraštvo med protrst^nti in katoličani na Sevprnem Irskem izvira še iz k-mca sedenmjjslega sto- letja, ko je katoliški kralj Jakob II., ki so ga pregnali iz Londona, z vojsko prišel na Irsko in poskušal tam premagati združene prote- stant?. Ko bi bil zmagal, bi mu bila pnt v Anglijo odpr- ta. Toda Jakob II. je bil po- ražen in protestantizem je slavil zmagoslavje. Še danes se protestanti vsako leto spominjajo zma- ge nad katoliškimi silami — to je tako, kakor če bi se Cehi in Avstrijci sovražili zaradi tridesetletne vojne —. Prrt/s anti se priduša,io, da ne bodo nikoli dovolili, da bi jih »zasužnjil Rim«. No- čejo združit\e s katoliško re- publiko Irsko in v katoliš- kem prebivalstvu v Ulstru vidijo tistega trojanskega ko- nja, ki bo uničil njihovo ob- last. v resnici pa je tako, da se trlčetrt milijona prote- stanttv na Severnem Irskem boji čedalje številnejšega ka- toliškega prebivalstva — ka- toiške družine imajo več otrok od protestantskih — predvsem pa se bojijo, da bodo ti katoličani čedalje odločneje in silneje zahtevali enakopravnost, ker so za- postavljeni na vsakem ko- raku. Eni se bojijo drugega, toda vera ima s tem malo opraviti. Eni hočejo ostati gopodarji, drugi pa nožejo večno biti hlapci. V tem je bistvo nedavnih neredov v Ulstru. Zato ni pričakovati tam tako kmalu miru. Obl tnica 21. avgusta, ko so lani čete varšavske pete- rice okupirale CHSR, je po* tekla žalostno. Drugače ni mogo biti, saj je ČSSR v pravem pomenu okupirana država in ljudstvo se s tem dejstvom še ni povsem spri- .jaznilo. Sprijaznilo se nikoli ne bo, pač pa je že izgubilo sleher- no upanje, da bi okupacij- ske čete v doglednem časU izginile iz dežele. Kljub te- mu ,je prišlo do številnih spopadov po mestih in je bi- lo nekaj mrtvih. Skoraj bolj pomembno je dejstvo, da se je skoraj vsa CSSR odzvala pozivu na petminutno sploš- no stavko opoldne 21. av?u; sta, da se delavci in drug« prebvalci tistega dne niso vozili z avtobusi, da niso na^ kupovali v trgovinah in Pružina je zadovoljna in Srečna, avtomat.ska regulaci- ja dela brezhibno m meni- mo, da je zelo ekonomična.« Adolf Mavčič iz Rogatca 190 sporoča: »Delovanje peči je brez- hibno, mi razumemo peč in ona razume nas Zaenkrat ji gretje uravnavamo (roč- no), žena pa misli v krat- kem zaupati tudi to peči sa- mi (regulator). Podjetju se zahvaljujem za ta odličen iz- delek, ki je praktičen, estet- ski in ekonomičen.« Ema Plaveč iz Zagreba se je oglasila z dolgim pis- mom, v katerem podrobno navaja svoje izkušnje s kur- jenjem in tudi svetuje kako kuriti, da bi peč gorela ne- pretrgoma tudi vso zimo. Polffg opisa, kako čisti in prazni peč KAMIN EMO 5 pa piše še to: »Prepričana sem, da bo peč v prihodnje privabila še več kupcev in pri vas mora- te poudarjati, kako prepro- sto kurjenje je to, saj gospo- dinjam prihrani precej, časa in nesnažnega dela.« Tako potrošniki, ki so KA- MIN EMO 5 že postavili v svoje domove in ob njegovi prijetni sveži toploti užili prvo zimo. »Na pragu nove sezone,« pravijo v tovarni, želimo povedati, kaj so o našem KAMINU povedali le nekateri kupci. »Ta pisma so za naše delo najlepše pri- 2inanje.« zatrjuj jo v tovarni.. 27. avgust 1969 STRAN 13 Rozalija in Franc šerbec, doma iz Lipnega dola, sta pred dnevi po petdesetih letih skupnega življenja v zakonu pred matičarjem v Jurkloštu znova rekla »da«. Posnetek sicer ne prikazuje tega svečanega trenutka, kajti objektiv ju je ovekovečil v vsakda- njem, neprazničnem življenju, ko sta se predajala soncu in vnukom doma pred svojo leseno bajtico. Foto: J. Sever Novi otroški vrtec na Dolgem polju, dolgo pričakovana varstvena institucija v tej soseski, bo kmalu nared. U-reditev vnanjosti in notranjosti gre h kraju. Tu^ okolica, kjer bo ob lepem vremenu našlo dovolj možnosti za igre približno 120 otrok, bo skladno urejena. Nekateri rekviziti za igre na prostem že stojljnlj Foto: p.r Nova trasa Dečkove ceste mimo IV. osnovne šole je že vidna. Kanalizacijo so položili v vsej dolžini tja do Ceste na Dobrovo. Dela nadaljujejo pod Golov- cem, vendar delavce pri tem precej ovira deževno vreme. Foto: F.K.| Koga čaka sreča na vogalu pri prodajalcu srečk? Vse kaže, da so mnogi prepri- čani v svojo srečo. Stopijo k prodajalcu in čakajo, kupijo srečko z mislijo na dobitek, če pride nato razočaranje, nič zato. Bo pa drugič bolje. In spet gredo k prodajalcu. Tako iz dneva v dan. Foto: Brecl, PREVARANTI NA DELU Kaže, da lahicuvernost še dolgo ne bo izumrla, kajti v zadnjem obdobju posel tistih, ki se na ra- čun nje okoriščajo, neverjetno cvete. Na ulici človeka na primer ustavi nekdo, ki vam je pripravljen najti stanovanje, če mu na roko od. štejete na primer 300 novih dinarjev. Ali — na vratih stanovanja, kjer so doma samo otroci, potrka prijazna ženska, ki pove, da je mami- ca naročila, naj ji otroci izročijo nekaj starih tiso- čakov, ker da jih nujno potrebuje V zadnjem obdobju pa se je že večkrat primeri- lo, da je moral telefonist komunalnega zavoda za socialno zavarovanje zaman dopovedovati strankam na drugi strani žice, da pri njih m nikogar, kt bi se tako in tako imenoval in ki bi ftm lahko zvišal po- kojnino. Neznanec, ki je izkoristil ttpanje nekaterih upokojencev na upravičeno zvišanje pokojnine, ima namreč poseben postopek. Toda v primeru, ki ga opisujemo, se mu je ponesrečil. Ko je zaprla za sabo vezna in vrtna vrata, se je pred njo znašel moški srednjih let. »Dober dan, gospa,« ji je ljubeznivo dejal. »Opro- stite, kako se že vi pišete?« Nekoliko začudena mu je povedala svoje ime. »O, saj res!« je pohitel z opravičevanjem, »člo- vek pri tolikih imenih hitro pozabi katerega. Saj dobivate pokojnino, kajne? In manjša je, kot bi morala biti. Veste, v službi sem na socialnem zava- rovanju, če mi date 5,60 ND za koleke, boste odloč- bo, ki je že prispela, dobili v roku, da boste še ta mesec lahko zahtevali tisto zvišanje pokojnine!« ■.. Preizkušeni sistem pa je tokrat odpovedal. Upo- kojenka se ni zmedla. Da nima nič denarja pri sebi, je dejala, da pa je pripravljena priti k njemu v pi- sarno. Prosila je še, naj ji pove ime. Možakar je nekaj zamomljal in pristal, da ga prihodnji dan obi- šče na njegovem delovnem mestu. Na zavodu seveda ni bilo človeka s takim ime. nom, pa tudi odločbe za zvišanje pokojnine niso do- bili. Le to je zvedela, da je bilo takih žrtev že več . . . Kaže, da je ta »sistem« zanesljivejši od onega, ki ga ubira druga vrsta iznajdljivežev — le-ti namreč trkajo na srca usmiljenih ljudi. Dinar za željo, ne- kaj stotakov za vlak v rodni kraj, miloščina zaradi telesne hibe, to so prošnje, ki jih je človek deležen tudi po večkrat tedensko. Včasih reagiramo z da- rom, še večkrat z zavrnitvijo. Beračenje na tak ali drugačen način, pa je kot kaže, postal eden iz- med modernih poklicev! Besedo ima: TONI HERCFELER Ljudje se ga napijejo ob najrazličnejših prili- kah; eni imajo za to raz- log, drugi pa ga srkajo kar brez razloga. Da bi se nekdo vdal pijači za- radi vremena, na primer letošnjega avgusta, še ni- sem slišal. Toda imel sem priložnost videti, ka- ko nekateri kar naprej služijo na račun tistih, ki jim je alkohol nepogreš- ljiv »vir življenja«. Na re- laciji samopostrežna Ga- berje in bife samopo- strežne »komunicira« mo- žakar in se ga napije do onemoglosti. Še »sreča«, da mu samopostrežna za uslugo nudi trdno oslom- bo — zidano ograjo, kjer se' možakar za silo »po- pravi« in nato spet zleze k enemu obeh šankov. Tako iz dneva v dan, ko- njak za konjakom, pa še pelinkovec vmes. Verje- mite, da bi se mi obrnilo, če bi na račim tako alko- holno prizadetih moral služiti hruha zase in za podjetje. O, pa samopo- strežna ni edina takšne sorte! • Ob stran alko-teme. Okrog nas je še kaj dru- gega, npr. skrbi za jesen- sko obutev. Ste že pogle- dali kaj v trgovine? Ne?! Verjemite, po dopustu vas bodo krepko po glavi nove cene »ekskluzivnih« modelov moških čevljev. Lete se že bližajo 200 di- narjem. Vsaj po cenah kmalu ne bo več neek- siduzivnih modelov. Hm, to ti je napredek. Kar pogreje te pri srcu ob misli, da se utegnejo še druge cene »stabilizirati« navzgor, razen, kajpada cene hladilnikov. Presne- to, tako vroči pa tudi ni- smo bili, da bi moral se- daj vsak zase glavo tišča- ti v svoj hladilnik. Ne rečem, da tu in tam, ne glede na nivoje, ne bi bi- lo treba kakšnih možga- nov malce ohladiti, seve- da po ustreznem ključu. Oni dan je k sosedu prišel znanec s pismom svojega znanca iz druge- ga mesta. Slednji mu je k svojemu naslovu pripi- sal nekaj številk npr ... Južničeva ul. 2 (501-622-8- 4513). »Duš, tega pa ne razumem«, je pihal, »kaj neki to pomeni?«. Razlo- žili smo mu, da je svoje- mu znancu gotovo kaj dolžan, zakaj številke ob naslovu, so številke nje- govega žiro računa. »A ta- ko, ti pTe..A 34 NOVI rEUMft - Ureo aištvo in uprava Celjt (Gregorčičeva 5, po.štiu pre dal 161 Urejuje uredniški odbor Glavni urednil* BERNARD SIKMCNIK Odgovorni orednlh lURt KRASOVEC NOVI TED NIK izhaja od decembra 1968 kot naslednik CEU SKEGA TEDNIKA, In je a hajal cd 1355 leta NOVI TEDNIK izliaja vsako sre- do. Izdaja CGP .DELO« — enota informaci,jf pi« pagandna Celje risb lcli.šeji CfiP »DEU)« Ko kopisoi ot tračamo Ce 08 posameznr ^teviJkf *** par (60 SD) tstna naroč nina »O oovlb dir (SfHH SD) polletna 15 novU' din (1.5(Ni SD> Za cujiiK" enaša naročnina 8(1 aovi^ dlD (6.000 SD) rekoči r» čun 507-1-1280 rELEFt> M: uredništvo 23-69 m»*' ogrtasi in naročnine, eko aomstca nmpaeanda 'I-"''