PODLISTEK. Blisk mu je rešil življenje. (Iz hrvatskega prevel — g.—). OL Boj z Buri je končan. Glasovi so dohajali že prej, da nastane kmalu mir. In mir je nastal. Tako je bila ta vojska za pravico brez koristi, zastonj se je prelila kri toliko starcev in mladeničev! Ni čuda, ako je bilo ogorCeno vsako bursko sroe napram 'Angležem. DaleB na deželi, 12 ur hoda od Pretorije, je stal lep, burski dom. Za Sasa vojske je bil ta dom zapušfcen, a sedaj, ko je boj nehal, je prišel zopet njegov posestnik s svojo ženo in dvema sinovoma, da zopet postavi razdrto domovanje in obdela opustošeno polje, Nekega večera sedita o6e in mati pri večerji. Manjkal je starejši sin Tomo. Odšel je s puško na polie. Iz daljine se je valila nevihta in se naglo premikala ter jela besneti krog njegovega doma. Blisk je Švignil za bliskom, grom je bobnel, vihar šumel. ,,O6e", vpraša Fred, mlajši sin, ,,o6e, čital sem v časnikih, da je neki 'Anglež fotograliral blisk. Kako se more to zgoditi? Saj se ne ve, kdaj se bo zabliskalo in ne traja tako dolgo, da bi bila slika gotova?" f ,,Blisk se fotografira sam, moj dečko," odvrne stari Bur, ,,Ti samo nastaviš ploščo, lečo pustiš odprto in jo nastaviš proti nebu. Prvi blisk bo že deloval na njo." ,,Ce je tako," refie Fred, ,,hočem takoj s svojim aparatom poskušati. In Vi mi bodete pomagali, kaj ne, oče?" « 1 I l^ ,,Prav rad, samo priredi dobro aparat in pripravi vefi plošč, da napravimo več slik." Fred se požuri. Komaj je preteklo pet minut, je priletel v sobo in zaklical: ,,Pojdite hitro, oee, yse sem že pripravil, Z okna moie spalnice dobimo najlepše slike." Nato je odšel Fred v spalnico in pripravil več fotografskib. plošč. Grom je bobnel, bliski Šo švigali, Fred je deval ploščo za ploščo v aparat ter trdno upal, da se bodo posrečile. Ko je dal zadnjo, reče: ,,To pa nastavim na ono poljano, tam-le." Komaj je nastavil aparat na tisto stran, se zabliska, in zasveti ves kraj, a nato strašno zagrmi. ,,Hvala Bogu, dokončala sva," reče Fred, a njegov glas se je komaj čul v tuljenju viharja. — Drugikrat bi ne hotel več stati v taki no6i pri oknu." ,,Sedaj pa k počitku," reče oče, ,,in jutri pregledamo plošfie. Lahko no6!" II. Drugi dan je prebudilp Burovo obitelj glasno trkanje na vrata. Ko jih stari Bur odpre, vidi pred seboj angleške vojake, ki so ga motrili z mrlcimi pogle- di. koj ,,Kje je VaŠ sin Tomo?" vpraša vodjafiete, ,,Tanaj vstane in pojde z nami." Za malo časa stopi mlad mož pred angleške vo- jake. ,,Kaj želite od mene?" — vpraša jezno. ,,Najprej pojdite z nami, potem Vam povemo, kaj želimo," odvrne vodja in potegne mladeniča seboj. ,,A vi" — se obrne k očetu, ,,p_ojdite tudi z nami, ker ste potrebni za pričo," Težkim srcem sta šla, o6e, in sin z Angleži, in komaj sta brzdala svojo jezo. Kako pravico imajo, da tako postopajo z njima? Nekako sto korakov nižje doma obstoje. Tu je ležal na vlažni travi angleSki častnik. Brada in obleka mu je bila vsa premočena od prošle noči. Bil je lep, mlad človek, k"i je delj časa hodil za lepim burskim dekletom, Marijo Thorwald. — Bil je mrtov. Ne daleč od trupla je ložal lovski nož, s katerim je bil častnik umorjen. Na ročaju noža je bilo vrezano ime ,,Tomo Waltera. „0 Bog!" zavpije mladenič preplašen. — ,,Moj nož, kako je prišel moj nož sem?" Mesto odgovora pokaže vodja, mrtvega fiastnika. uCe bi umorjenec znal govoriti," spregovori ostro, j,bi Vas označil kot ubijalca; ali mesto njega govori dovolj jasno ta nož, i in Vi ne morete, tajiti ničesar. Znano je, da ste Vi sovražili tega človeka, ker je rad imel deklico, katero i Vi liubite,. No, niS Vam ne more pomagati. V imenu kralja Vas viamem radi zavratnega umora angleškega Castnika. Z menoj!" Dasi je Tomo dokazoval svojo, nedolžnost, so ga vendar-le uklenili in odpeljali pred sodbo y. Pretorijo. IIL Bile so sicer težke priče proti Tomu, a on je vendar zatrjeval svojo, nedolžnost, Ni tajil, da ljubi deklino in da jo misli poročiti, a odlofino je tajil, da bi imel kedaj namen, umoriti angleškega častnika. Da se je našel tam njegov nož, ni moglo priti drugače, kakor da mu ga je kedo ukradel. V oni nevihti je bežal kar je mogel, da bi prišel čim prej domov. Pri tem se je spodtaknil, padel in udaril tako hudo z glavo ob tla, da se je onesvestil. Ko je prišel k sebi, je že deževalo, Opazil je, da leži na hrbtu, dasi je padel na obraz. O tem seveda ni dalje razmigljal, bežal je domov in se ni ve6 brigal za, padec. Ko je ležal brez zavesti, mu je moral nekdo vzeti nož, katerega je nosil za pasom in ž njim umoril 8astnika. Na to okolnost je opozarjal branitelj mladega Bura, a temu so se vsi posmebovali. Po zaslišanju ve6 drugih prič je bil Tomo Walter obsojen na smrt. . . Žalost je zavladala v liiši ubofih starišev, Vest, da je Tomo obsojen na smrt in da bo v kratkem usmrčen, je starega Bura potrla. Jokal je, kakor, dete. Za nekaj dni se spomni Fred svojih plošč, na katere je bil lotografiral bliski in ki so ležale pozabljene v aparatu. Odšel je, da jih pregleda. Prva ni usgela, tudi druga ne. A tretja je kazala 5udno sliko bliska, ki je gvignil po temnem nebu in razsvetlil ves kraj. Začne pozorneje premotrivati plošfio \— predmeti na nji so bili Jasni in zagledal je tudi neke človeške podobe. ,,Oče", vzklikne ,Tomo, ,,poglejte, kako lepo se ]e nosrefiila ta slika. Pa ge nekateri ljudje se vidijo na plošči." • III *#) Stari vzame ploŠČo in jo drži proti lufti in gleda, - -i •'. iviJ ,,Nebeški Bog," vzklikne hipoma,, ,,to je nmor angleškega častnika!" tn tako je bilo v resnici. Slika je bila spopolnjena in v najusodnejšem trenotku se je videl morilec,. kako je zasadil nož y angleškega fiastnika. Obraz se je razlo&no poznal. Morilec ni bjl Tomo, ampak nek mali človek s polno brado, oblefien v obleko angleškega vojaka. Zraven je ležal drug Človek kakor mrtev in lice mu je bilo obrnjeno proti nebu. _ ,,Veliki Bog!" dahne stari Bur, ,,moj sin je vendar-le nedolžen! Kako čudovito zamore pokazati ta slika njegovo nedolžnost! Jutri grem v Pretorijo in jo pokažem na sodniji." ,,Jutri?" — vpraša za bip sam sebe. ,,Ali ko bi bilo že prepozno jutri? Ne, danes, takoj sedaj grem in vso noč hočem jahati." Takoj odide v blev, si osedla iskrega konja in odjezdi v mrko no6. Ni se zbal najvefijega napora, da le reši sina. In baš o pravem fiasu je priSel. Smrtna obsodba se je že potrdila in drugi dan bi moral biti Tomo ustreljen. Stari Bur je bil takoj pripuščsen pred sodnika, kateretau je vse povedal, a njegovi dokazi so se čuvali kot največja tajnost. Ono iotografjjo so povečali, pomnožili jn razposlali na vse vojaške oddelke. Deset dni za tem so našli pravega morilca. Priznal je svoj zločin, da je umoril častnika iz maščevanja, ker ga^ie brez potrebe v službi grajal. Nož je z drugimi vrednostmi vred vzel iz pasa Tome Walterja in ž njim zabodel častnika — prav tako, kakor je branitelj Tomejev pri zaslišanju poudarjal. ,Tomo Walter je bil oproščen in spuščen domov; pravega morilca pa je zadela zaslužena kazen. Nekoliko mesecev za tem, ko je bil mir že popolnoma sklenjen, se je poročil Tomo z Marijo Thorwald, ki je postala zvesta žena mlademu možu, kateremu je blisk rešil življenje.