Časopis za mladost sploh, pa tudi za odrašene proste ljudi. I. tečaj. 21. Grudna 1848. 25. Sveti večer. (Obrazik iz kmetov.) » elik sneg je čez in čez zemljo pokrival, vse je bilo zmerzlo in terdo ko rog. Veselo o-troci pri peči tiče, radi se grejejo in šume. Približa se Božič in sveti večer, ki so ga že otroci davno teško pričakovali. Ko se zmrači in pri farni cerkvi Marijo zazgoni, vzamejo oče žarjavce, v čepinjo, kadila in blagoslovljene vode, molijo pobožno angelovo češenje naprej, gredo okoli in okoli hiše, otroci pa za njimi. Ko pa nazaj v hišo pridejo, pa po navadi merzla večerja na mizi čaka. Vsa družina se vsede k mizi in večerja. Veliko je bilo zdaj govorjeni-ga od mnogih prikazin, čudnih strahov in pripetil tega večera. Posebno je hlapec prav veliko vedil od risa, od leskovih šib, od polnočne sreberne vode, od govorjenja živine in več takih kvant povedati. Oče pa, ki so bili umni mož, takole govoriti začnejo: Zares nocoj je pač nar svetejši večer celiga leta; pa vunder so po-vedke od strahov i. t. d., ki se nocojšni ve- 194 čer med ljudmi kvasijo, le pravlice, kot jih je več. Pravo in Samo pa je, de mi sveto dobroto in prigodbo nocojšniga večera prav premislimo in počastimo. Revna divica Marija ni za svoje sveto Detice nobene hiše dobila. Mogla je v revnim hlevcu prenočiti; v jaslice ga je položila. Angeli so ga veselo oznanili, in pa-stirci pobožno molili. Prav je, de se tudi mi nocoj malo spanja zderžimo in sveto noč tudi sveto preživimo. Povsod imajo ljudje nocoj mnogo veselja. Posebno pa tudi dobri otroci nocoj radi sveto Detice počastijo. — Zdaj skoči Jernejček v kot za mizo in prižge pripravljene lučice, ki so lepo napravljene jaslice prav veselo razsvetile. Zelen hribček iz maha, lepe podobice pastirčkov in ov-čic — vse je bilo prav čedno narejeno. Kaj lepo so se pozlačeni orehi od stropa bangljaje svetili. Vse je bilo v lepe jaslice zamaknjeno. Oče vzamejo molik (jpatanošter} v roko. Pokleknejo, in molijo pobožno lepo večerno molitev svv.rožnikranc naprej, družina pa za njimi. — Po dokončani molitvi dajo oče Martinu svete zgodovinske bukve, de glasno sveto zgodbo prebere. Nato prinesejo mati pesmiške bukvice. Ne-žika in Minka se k njim vsedete, in vse zapoje veselo okroglo božičnico: „Učakali spet smo veseli ta noč." Cela hiša je zdaj v svetim ve-selji. Zdaj je kaka lepa povestica, zdaj gladka pesmica na versti — Ura enajst odbije — prijazno zabuči od deleč pri cerkvi velki zvon. Vse se hiti v cerkev odpravljati. Eden za dru- 195 gim gredo vsi po vozki gazi debeliga snega k veselim polnočnicam. Terda tema je zunej, v cerkvi pa vse svitlo. Orgle čversto zapojd; vesele pesmi se po cerkvi razlegajo; zvonovi prazno perterkvajo. Vsak je zdaj v nebeško veselje zamišljen. Zmerznjeno serce mora tisti imeti, ki ga veseli sveti večer ne gane. — Veselite se svetiga večera, dobri otroci! prosite sveto De-tice, de vam mladim srečo da. Prosite, vsiga dosti ima. Ai Praprotnik. Od božje službe Slovencov pred keršanst-vam in od prestopa h keršanstvu. Slovenci in vsi drugi Slovani so, ko še niso kristjani bili, svoje Bogove pod milim nebam častili. Večidel so na verhovih bregov Bogam v čast germade zažig-ali, okoli plesali in peli. To je bila ;>kfl!gda." — Se dandanašni se imenujejo na Krajn-skim „koledniki" taki ljudje, ki hodijo na kmetih o božiču, novim letu in svetih treh kraljih po hišah pe"t in srečo vošit, de kaj dobe*. — Na germadah so stari Slovenci tudi sožigali kosti mertvih. Njih pepčl pa so v posebne verče spravljen pokopavali v visoke grobiša. Take grobiša se še zdej Pvajdejo pri Slovakih na Ogerskim, kakor tudi na Štajerskim na zgornjim Dravskim ppljij pri Radgoni, Lutomirskim, Ormožu i. t. d. Od kosti so imenovali germado ,,koster", kakor jo Itusi še dandanašni. Nekteri drugi Slovani pa so besedo „koster" v „kostel" spremenili, in imenujejo z njo cerkvico ali tempelj. Iz besede „kosteI" je ble-zo tudi izpeljano lastno ime" Kostelec (Kastčlic), ki jih je veliko na Slovenskim, in pomeni znabiti cerkovnika. — Pozneje je bil kraj za božjo službo ograjen, in zato, ker so notri za božjo službo potrebne reči 196 hranili, „hram" imenovan. Rusi in Cehi namesto cerkev še „hrama pravijo. Kaj de mi imenujemo z besedami: hram, hramba, shramb a, ki so vse ene korenine, vsak ve..— Darovali so vole, ovce in druge živali. Nekoliko darovaniga mesa je dobil za živež duhoven, kakor pri Izraelcih v starim zakonu. Iz droba (Ein-geweide) živali so prerokovali prihodnje reči. Duhoven, ki je prerokoval, je bil imenovan „prerok" od;^ „pred" in ,,reči" (pred povedati). Pri tem opravilu in pri vsaki veselici so na gosli godit, torej tudi na dan imena. Zato se ta dan še zdej „god" ali „godovno'f imenuje. Stari Slovenci so svojim Bogovam v čast tudi posebne praznike obhajali, ki bojo v Vedežu popisani, kakor bo čas nanesel. — Keršansko vero je nekoliko Slovencov nase vzelo že v sedmim stoletji, to je 600 let in nekoliko čez po Kristusovim rojstvu. Veči del pa v devetim stoletji in scer okoli leta 860 po Kristusovim rojstvu. JVar imenitniši keršanska učenika sloven-skiga naroda sta bila slavna brata sv. Ciril in Me tu d. Prišlo je bilo veliko kersanskih učenikov iz Oglej e (Akvileje) in iz Gerškiga, tudi iz So-lingrada (Salzburg) v naše kraje. Ker so pa le po latinsko ali gerško govorili, so jih Slovenci le po malim razumeli, in keršanstvo je le po malim rastlo. V devetim * veku ali stoletji pa pošljejo mogočni knezi (firšti) Radislav, Švatopluk in Kocelj vCarigrad (Konstantinopel) prosit cesarja Mi-hela III., de bi jim učenikov poslal. Cesar jim pošlje dva brata Cirila in Metuda. Ona dva, ki sta bila oba Slovana, učita Slovence in druge Slovane Boga prav spoznati in njemu služiti, pa tudi pisati in brati. Kako so se Sloveni veselili slišati veličanske dela božje v svojim jeziku! Zato se sv. Ciril in Metud po vsi pravici ko apo^telna Slovencov častita. Njihov god devetiga Susca obhajamo. Navratil. 197 Pogovor učenika z učenci. Kos. Zadnjič je bilo v pogovoru od družbe sv. Florjana rečeno, de mora vsak zavarvanec letno plačilo vsaj do zadnjiga Susca o dr aj tati. Kaj pa, ko Ju kdo to opustil? Učenih. Čakali bi ga scer nekoliko časa. Ali tukaj je odlašanjo plačila strašno nevarna reč. Zakaj če se le en dan zamudi, in ti m časi zavarvano pohištvo pogori, se ne krajcarja odškodovanja ne dobi. Tako se je že veškrat primerilo. Zaniker-nik je potlej grenke solze točil; ali zastonj. Tkavc. Kaj pa, ko bi kdo prepozno povedal, de je pogorel ? U. Tak bi tudi nobeniga povračila ne dobil. Ko bi pa družbo sv. Florjana popolnama prepričal, de mu kratko in malo (postavim zavolj bolezni) ni bilo moč, se oglasiti; bi vender dobil. Radovednik. Ali tisti, ki imajo lesene pohištva, ravno toliko plačujejo kot drugi, ki imajo zidane? U. Naka. Gospodarji takih pohištev, ki so zastran ognja nevarne, na leto od sto nekoliko več plačujejo kot pa gospodarji zidanica in z opeko (ceglain) pokritiga stanja ali pohištva. R. To pa ni prav. Gospodar slabiga stanja hi mogel menj plačevati od drugih. U. Ali leseno, z deskami, skobli (sintelni) ali clo s slamo pokrito hišo ogenj od znotrej in od zunej veliko laglje vname, kot zidano in z opeko pokrito. Tedej gospodar slabe hiše društvu sv. Florjana lahko veliko več škode stori od tega, ki ima zoper ogenj dobro zavarvano hišo. Po tim takim je prav, de tisti,. ki imajo slabe hiše več plačujejo od drugih. K. Ali zavarvani pogorele od opravnika te družtve denar prec tačas dobi, kader se pri njem oglasi, de je pogorel? U. Op ravnik gre prec po takim oglasu nar poprej z dvema persežnima možama na pogoriše. Ta dva 198 percenita vrednost lesa, ki je še ostal. Potem zrajtajo, koliko de škoda znese. Prašajo pa tudi dva soseda ali druga dva pametna moža tistiga mesta ali vasi, če je bilo zavarvano poslopje pred ognjem res toliko vredno, za kolikor je bilo zavarvano. Prašajo nadalje, če ni pogorele morde sam nalaš zažgal. Ako se skaže, de je zavarni pogorele pošten mož, piše opravnik prec v G ra-dec po denar, in v kratkim polovico škode po-verne. Drugo polovico pa zavarvanec še le potem dobi, ko novo poslopje napravi in ga z opeko pokrije. T. Kaj pa, če je bil pogorele poslopje za več za-varval, kot je bilo vredno? U. Tak je sam sebe goljufal. Na leto je namreč več plačeval, kot bi bilo treba. Potlej pa vender le toliko povračila dobi, kolikor je bila zavar-vana reč vredna. T. Ako je pa sam nalaš zažgal? U. Tak hudobnež ne dobi nič povračila. Marveč mora on vsim, ki so z njim pogoreli, škodo poverniti. Poverh pa pride še v večletno hudo ječo. K. Ali je že bil kdo tako brezpametin, de bi bil sam nalaš zažgal? U. Bilo jih je že,več takih. Mislil si je namreč tak malopridnež: ,,Češ, zavarvan sim; moja hiša je slaba; škoda mi bo povernjena; potem pa lepši hišo sozidam." Zažgal jo je nalaš. Ali zlo se je spekel še vsak: zakaj družtvo s v: Florjana vsako pot natanjko oprašuje, kako in kje de se je ogenj začel. K. Ali je letaš dosti deležnikov tega družtva? U. Koliko de jih je letaš, družtvo še ni na znanje dalo. Lani pa jih je bilo skoro 55 tavžent. Pohištev pa je bilo zavarvano za 53 milijonov goldinarjev in čez. Vsi skup so plačali čez 90 tavžent goldinarjev; pogorelcam pa je družba čez 83 tavžent goldinarjev povernila. Otroci! ali ni to ne- 199 izrečeno koristna naredba? Ali mi obljubite, kadar bote gospodarji, v to družbo stopiti? Vsi otroci (enoglasno): Obljubimo. U. Pa morate biti mož beseda. Jez v vaš prid govorim. Laglje je vsako leto nekaj krajcarčkov pogrešiti, kot pa več sto goldinarjev, ki jih je pohištvo vredno, ktero bi znal ogenj pokončati. — S tem pogovoram pa sklenemo letašnje pogovore. Kdor je kaj pozabil, naj pa kteriga druziga popraša, ki ve\ COtroci se veseli razldejo.) Ne oblači se čez svoj stan. Nekdajni imenitni papež po imeni Benedikt XIV. je bil od siromaških staršev rojen. Ko je po Božjim naravnanji bil za Rimskiga papeža izvoljen, je njegova revna mati sklenila, svojiga na tako visoko stopnjo časti povzdignjeniga sina obiskati. Komaj Rimsko ljudstvo prihod papeževe matere zvč, že njej z veselim sercom naproti gre, ino želi v materi visokiga sina počastiti. Zdaj JQ v drage, čez njeni siromaški stan napravljene oblačila oblečejo, ino z lepotinami in dragotinami na-kinčeno pred papeža pripeljajo. Papež svojo mater zagledati, se čez njo in njeno nenavadno oblačilo začudi ino pričujoče popraša: Kakšno gospo ste to pred me postavili? Te gospe jez ne poznam. Rimljani viditi, da se s tem Benediktu niso prikupili, z materjo enmalo odstopijo, ino jo v oblačilo njeniga prostiga stana preoblečejo. Zdej papež od detinske ljubezni do svoje matere v serci ginjen, reče: „To so moja mati, nad njimi tudi jaz morem Božjo zapoved spolnovati, ki pravi: Poštuj očeta ino mater! A. Strajnšak, Zmes. Kteraje bila perva, rojena xena? Ta je bila Kajnana, Kajnova sestra in pozneje tudi njegova žena; zakaj ker ni bilo drugih ljudi na svetu, so 200 se od kouca mogli Adamovi otroci med seboj mo-žiti in ženiti. Kdo je bil pervi pastir^ kdo perm kmelova-vec? Abel, drugi Adamov sin, je bil pervi pastir; Kajn, pervi Adamov sin^ je pa bil pervi kineto-vavec. Kdo je jperve božične jaselce naredil? — Sveti Frančišek Asijan;(von Assis) okoli leta 1208. Zastavica. Dosti ljudi je na sveti, Kterini; kot men', je imd, KteVi po zim' in po leti Vgibljejo mamje votle\ Jez sim pa tudi rastlina, Drugo ki vrfime pove-: Ce bo alj dež alj vročina, Name zanest' se že sme. Jez pa tud', bravci predragi! Mišim ne uno ne to; Vstal sim v Ljubljani preblagi. Prišel sim v vašo rokd, Zložil J. Dolinski. 'zzppA Novica. Njih Veličanstvu našimu novimu cesarju v čast je bila v pondilek ("18. Grudna) zvečer cela Ljubljana razsvit-Ijena: JVa vsakim oknu ste nar menj po dve sveči goreli. Na trih šolskih oknih so se med slovenskim in avstri-janskim banderam belo- višnjevo-rudeče svetile beside: Slava Franc Jožefa I. Ravno takč tudi na enim oknu duhovšnice pod lepimi podobami: Mir Zlog-a Blag-ost. Turšfta muzika je po celim mestu igrala, ljudje pa iskreno „Živi'i vpili. Nazadnje so učenci cesarsko in še dve drugi slovenski zapdli. — Drugi dan je bi a za cesarja velika škofja maša. Že na vse zgodej se je streljalo s topi ip. turški boben je pil. Med sv. mašo so doneli spet topi; streljali tudi stražniki, de se je vse treslo. — Rozalija Eger, založnica. J. Navratil, vrednik.