NOTARKA MOZIKIU IHMM QSfflM o© L230C7vum£7NaMCBm*D M«JW51« TEMA MES Najina ' zadruga Mozirje 2.0.0. Gesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Pomladni meseci nas kar sami ženejo v nekaj novesa, zato vam ponujamo za malo denarja velike spremembe v vašem domu! Zadruga mozirje Zgornjesavkijska kmetijska zadruga Moztje z. a a Pisarniški stoli Počivalnik in posteljni kolesa GORENJE GOSTINSTVO D.Q.O RUDARSKA 1, 3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL.: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10 E-POŠTA: inlo@hotelpaka.com www.hotelpaka.com Najbo|jše pol.očne torte po naročilu v Slaščičarni Hotela Paka. Tel: 03 898 07 23 Nepozabna poroka v urejenem okolju, izvrstna hrana in vrhunska postrežba! VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 Jogiji vložki s „ vseh d» rj j I- i Xw/w ■v/.v, -f - -_. Pohištvo GARANT erri rj Sobna in treni Sedežna garnitura iz usnja, na zalogi tudi miza ,.4 Delovni čas: Od pon. do pet, od 8.cd;oA12. in Itod 14. do 1 8?; u re®^ sobota od 8. do 1^4. ure Torek zaprto V POSLOVNEM OBJEKTU 0 IZOLES NAZARJE A V mesecu apnlu'BREZPLAC^A, NEGA ROK in MASA2É LASIŠČA! s k fL Naročila na tel 03/839-52-71 / , ali?31/740-100 (Jožica). ..._ ■ _jjkà_ : Odprto: pon. - pet od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Trgovina z obutvijo i m Jurčekm TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOIEI Nazarje, tel. 839 02 50 ki prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi modeli za pomlad in poletje že na naših policah! V mesecu apritu vam ob gotovinskem nakupu nudimo velikonočni popust! f DNJA -KU-ULmCA C.LUE Tretja stran Energetika in SLS Veliko zadovoljstva in optimizma je bilo mogoče razbrati z obraza in tudi iz besed ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, ko je prejšnji teden odpiral kotlovnici na lesno biomaso v Mozirju in Lučah. Povedal je, da imamo v Sloveniji že nekaj let vzpostavljen sistem različnih spodbud za izkoriščanje obnovljivih virov energije, kot so na primer subvencije ali pa višje odkupne cene električne energije, ki so proizvedene iz obnovljivih virov. Državljanom in pravnim osebam so na voljo ugodni krediti ekološkega sklada, več kot 60 energetskih svetovalcev po vsej Sloveniji brezplačno strokovno svetuje občanom, konec lanskega leta pa je vlada sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih in mednje uvrstila tudi projekt trajnostna energija in ekonomija vodika. Vse je torej napeljano v tej smeri, da bo Slovenija kot članica EU do leta 2020 dosegla 20-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v celotni energetski oskrbi, kar je sicer evropska komisija naložila kot »domačo nalogo« vsem državam članicam Evropske unije. Kajpak si aktualni minister za okolje in prostor iz vrst Slovenske ljudske stranke na ta račun obeta tudi določen kontingent političnih točk, ki jih bo mogoče s pridom uporabiti prihodnje leto, ko bodo na vrsti parlamentarne volitve. Slovenska ljudska stranka, kot kaže, nima namena ponavljati nekaterih napak iz preteklosti, ko se je predvolilne kampanje na lokalnem nivoju lotevala »pet minut pred dvanajsto« in se potem čudila neprepričljivim volilnim rezultatom. Tokrat so s pripravami začeli pravočasno, kar pa seveda samo po sebi še ne predstavlja nobene garancije za končni uspeh. Toda pristop nakazuje pravo smer, konstruktivnost in državotvorno držo SLS lahko pokvari le kakšen Marjan Podobnik s svojimi skoraj nacionalističnimi idejami o referendumu o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Ni treba biti posebej dober poznavalec politike, da lahko v tem trenutku prepoznamo SLS kot vodilno politično silo v Zgornji Savinjski dolini. Pa ne zato, ker bi bila Slovenska ljudska stranka resnično tako dominantna, pač pa zato, ker ostale stranke preprosto »spijo«. Če pa ne spijo, pa vsaj zbujajo videz, da spijo. In na koncu potem nekateri zmorejo celo toliko analitike, da obtožijo naše uredništvo, da je »proljudsko« usmerjeno. Halo?! •p/M^ IZ VSEBINE: is Aktualno: Otvoritev kotlovnic za daljinsko ogrevanje v Mozirju in Lučah.4 Mozirje: Zemeljski plaz na Brezju dokončno saniran. Občina Luče: Več denarja za obetavnejše naložbe.7 Slovenska ljudska stranka: Rezultat je 500 novih članov v zadnjem času.............8 Knjižnica Mozirje: Omogočen dostop do baze poslovnih informacij.....10 Ljubno ob Savinji: Ljudska umetnost ne pozna meja...14 KMN Nazarje Glin: "Graščakom" ni uspelo nazaj v prvo ligo ... 2 9 ISSN 0351-8140, leta XXXIX, št. 15,13. april 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. MOZIRJE, LUČE Toplota iz okolju prijaznih, obnovljivih energetskih virov V Mozirju in v Lučah so prejšnji torek odprli dve kotlovnici oziroma mikro sistema za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Na ta način je v Sloveniji zaključen projekt GEF, katerega glavni cilj je bil spodbuditi izrabo biomase kot energetskega vira. Skupna vrednost projekta je znašala 11,8 milijona dolarjev, od tega je svetovni sklad za okolje prispeval 4,3 milijona dolarjev nepovratnih sredstev. Ministrstvo za okolje in prostor pa 2,5 milijona dolarjev. S temi sredstvi je bilo v Sloveniji zgrajeno osem kotlovnic: v Mozirju dve, Lučah, Solčavi, na Vranskem, Ločah, Črnomlju in Kočevju. Kot je na otvoritvi kotlovnice v mozirskem Podrožniku povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik, se je pri teh naložbah kot zelo dober izkazal izviren model finančne podpore, ki predstavlja kombinacijo javnega in zasebnega kapitala. Denar iz sklada za energetsko izrabo lesne biomase so v obliki kapitalskega vložka države investirali v kapitalsko družbo, ki je projekt izvedla, drugi del sredstev je v enakem znesku zagotovila država, tretji del javnih sredstev pa je predstavljal ugoden kredit ekološkega sklada. Ti trije finančni viri so pokrili do 75 odstotkov posamezne investicije, s preostalimi 25 odstotki pa so vstopili zasebni partnerji ali lokalne skupnosti. Rok Suhodolnik, direktor družbe Ekoen, ki je pridobila koncesijo za gradnjo štirih kotlovnic oziroma mikro sistemov v Zgornji Savinjski dolini, je ob tej priložnosti priznal, daje bila izvedba projekta zahtevnejša od pričakovanj. S pripravo dokumentacije za mikro mreže v Mozirju in Lučah so začeli pred dobrim letom in pol, s samo izvedbo pa septem- Direktor družbe Ekoen Rok Suhodolnik: »Še zdaleč si nisem mogel zamisliti, da bomo v slabih desetih letih skrbeli za toplino toliko ljudi.« (foto: Ciril M. Sem) Naša anketa Viri energije Dobro počutje na delovnem mestu in doma je vsekakor pomembno pri opravljanju vsakodnevnih opravil. V zimskem času to predvsem pomeni, da nam je prijetno toplo. Zato uporabljamo različne energetske vire. Najpogosteje izbiramo med plinom in oljem, ponovno in vse bolj pogosto pa segamo tudi po tako imenovani biomasi, ki je obnovljiv vir energije rastlinskega izvora. V praksi se najpogosteje uporablja kosovni les, sekanci iz manj kakovostnega in odpadnega lesa ter pri nas še malo uveljavljeni peleti. Za vir energije lahko izberemo tudi elektriko. Po katerem viru energije pa posegajo Zgomjesavinjčani? I"' ""‘f.l Ivo Bezjak, Loke Letošnja kurilna sezona je bila v primerjavi z letom poprej cenejša. Manj smo pokurili zaradi [p toplejše zime. Sami se ogrevamo na olje. Če bi ■ ponovno moral izbirati sredstvo ogrevanja, bi J| ponovno izbral isto, saj se ti trendi menjajo. Enk-■''Jm rat Je trdo 9orivo cenejše, drugič olje. Sami nis-~ ™ mo pristaši ogrevanja na biomaso, saj imajo s tovrstnim ogrevanjem mnogi slabe izkušnje, predvsem v Gornjem Gradu. Marjeta Acman, Šmihel Letošnja zima je postregla s toplim vremenom, to pa je tudi vplivalo na ogrevanje. Imamo kombinirano peč, tako da lahko kurimo tako na olje kot na drva. Olje uporabimo predvsem tedaj, ko nas ni doma. Drva so za nas najcenejša varianta, saj nam jih ni potrebno kupiti. Damjan Čuk, Gornji Grad V primerjavi z lansko kurilno sezono smo letos veliko privarčevali, saj so bile letošnje zimske temperature bistveno višje. Doma se ogrevamo na drva, saj se nam to zdi najcenejša varianta. Nikoli nisem razmišljal, da bi se ogreval na biomaso. Ferdinand Weiss, Spodnje Kraše Mila zima je pripomogla ktemu, da smoza kurjenje porabili okrog sedem kubičnih metrov drv. To je vsekakor bistveno manj, kot je bilo v pretekli zimi. Drva so zame najcenejša, zato ker jih lahko pripravim v domačem gozdu. To je hkrati dobro tudi za gozd, saj se na tak način čisti in obnavlja. ■ppMMBM Irena Budna, Radegunda Doma se ogrevamo na drva in kot kaže, bomo Hrat «F if letos bistveno mani pokurili kot tani in tako bodo I ' . r' tudi stroški kurjenja veliko nižji. Sicer imamo kom- binirano peč, tako da se lahko ogrevamo tudi na J ; olje, vendar so drva za nas cenejša, saj imamo Sl sv°J g°zd in si lahko sami priskrbimo kurjavo. » fWF —-Jtrnl Marija Jazbec, Robanov kot Precej manj smo pokurili, saj se pozna, daje bilo vreme letos zelo ugodno. Izhajam iz okolja, kjer so drva najcenejše kurilno sredstvo, tako da o drugih možnostih niti ne razmišljam. Če pa bi bila doma v mestu, bi verjetno uporabljala drugačna sredstva za ogrevanje. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem bra lani. Poskusni zagon kotlovnic je sledil tik pred božičem lanskega leta. V Solčavi so s pripravo dokumentacije začeli pred enim letom, z izvedbo januarja letos, projekt pa so zaključili sredi februarja. »Ko sem pred leti postavil v domači kurilnici prvi kotel z avtomatskim doziranjem sekancev, ekonomsko bolj upravičeni, tako za investitorja kottudi za uporabnike. Zgornja Savinjska dolina je zelo bogata z lesom in res škoda bi bilo, da ga ne bi porabili doma,« je še povedal Rok Suhodolnik. Moč kotlovnic v Podrožniku in v Lučah znaša 0,61 MW, medtem ko sta kotlovnica v mozirski šoli (0,5 MW) in v Solčavi (0,22 MW) V Lučah so odprli kotlovnico za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso moči 0,61 MW (foto: Ciril M. Sem) si še zdaleč nisem mogel zamisliti, da bomo v slabih desetih letih skrbeli za toplino toliko ljudi. Doslej smo zgradili preko 600 individualnih kotlovnic in mikro mrež, danes pa odpiramo ventile prve v seriji mikro mrež, kjer skupaj z državo nastopam kot investitor. Odločil sem se za izgradnjo manjših sistemov, saj menim, da so tehnično manj zahtevni in nekoliko šibkejši. Kotlovnica v Podrožniku ogreva upravni center, gostinski in poslovno-stano-vanjski objekt ter trgovsko središče, kotlovnica v osnovni šoli Mozirje poleg šolskega objekta tudi vrtec in bodočo športno dvorano, kotlovnica v Lučah pa zagotavlja toplotno energijo predvsem individualnim porabnikom. Franci Kotnik V Sloveniji v zadnjih petih letih v primarni energetski rabi obnovljivi viri energije predstavljajo 10 do 12-odstotni delež. Vodna energija oziroma hidroelektrarne predstavljajo nekaj manj kot polovico tega deleža, ostalo pa lesna biomasa in drugi obnovljivi viri. Veliko neizkoriščenih potencialov je še na podlagi lesne in druge biomase, geotermalne energije, energije sonca in vetra. S povečano izrabo obnovljivih virov bi lahko znatno prispevali k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Usmeritev evropske politike je, da v državah članicah do leta 2020 obnovljivi viri energije dosežejo 20-odstotni delež v celotni energetski oskrbi. To je zelo ambiciozen cilj, ki pomeni velik izziv za vse države članice EU, pa tudi izziv za gospodarstvo, ustanove in posameznike. To je tudi izziv za slovensko stroko in slovenski kapital, ki imata priložnost vlaganja v obnovljive energetske vire tako doma kot v sosednjih državah. SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da je treba povišati 85-odstotni delež financiranja zasebnega šolstva na 100 odstotkov? Večina sodelujočih v anketi meni, daje 85 odstotkov povsem dovolj za financiranje zasebnega šolstva. V anketi tega tedna vas na internetu sprašujemo: ali se zanimate za učinkovitejše ogrevanje vaših bivalnih prostorov? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 17. aprila 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. SEJEM TURIZEM IN PROSTI ČAS V LJUBLJANI Slabo zastopana Zgornja Savinjska dolina Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 29. marca do 1. aprila potekal sejem Turizem in prosti čas (TIP 2007). Sejem je nadaljevanje nekdanjega Sejma počitnic, z novo zasnovo in novimi organizatorji. Turizem in prosti časje nova, skupna prireditev Gospodarskega razstavišča in UP Turistice, Visoke šole za turizem Portorož, kije nastala na bogati tradiciji prirejanja sejmov ter s podporo Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije in Zavoda za turizem Ljubljana. Sejem je Gospodarsko razstavišče za nekaj dni spremenil v vodnika po turistični ponudbi, po idejah za doživljanje Slovenije in spoznavanje sveta ter po prepletu gastronomskih užitkov in vinskih zgodb. Na enem mestu je bila predstavljena turistična zgodba Slovenije, ponudba Evrope (Hrvaška, Srbija, Črna gora, Španija, Turčija, ...), veliko je bilo tudi obsejem-skih dejavnosti, strokovnih srečanj, delavnic, okroglih miz in forumov. Sejem so popestrili z družabnim dogajanjem, koncerti, igrami na srečo, nastopi in predstavitvami etnografskih in kulinaričnih posebnosti posameznih slovenskih pokrajin. Sejem je konceptualno dobro zastavljen inje odlična priložnost za predstavitev turistične ponudbe obiskovalcem oziroma potencialnemu domačemu gostu, zato bi bilo dobro, če bi v prihodnje tudi turistični ponudniki Zgornje Savinjske doline začeli razmišljati o des-tinaciji Zgornja Savinjska dolina kot celota, o oblikovanju skupnih produktov in tudi o skupni pred- stavitvi in nastopanju na trgu. Dolina je bila, z redkimi izjemami, na sejmu slabo zastopana in neprepoznavna. Glede na to, daje Zgornja Savinjska dolina velik turistični potencial, bi bilo smotrno v prihodnje nameniti več poudarka promociji in skupnemu nastopanju na trgu, saj bomo le s povezovanjem turistom lahko ponudili najboljše. Zadovoljen turist, ki ostaja, se vrača. Ta preprost zakon pa naj bi bil skupen cilj vseh, tudi turističnih delavcev. Helena Žagar [ Organizacije___________________________________________________________ NAČELNIKU UPRAVNE ENOTE MOZIRJE VINKU POLIČNIKU PODALJŠAN MANDAT BREZ JAVNEGA NATEČAJA Minister Virant spoštuje poslovno odličnost Vinko Poličnik (levo) ponovno imenovanje za načelnika mozirske upravne enote razume kot priznanje celotnemu kolektivu (foto: EMS) Konecjunija poteče petletni mandat večini načelnikov upravnih enot, zato je uradniški svet imenoval natečajne komisije za imenovanje načelnikov 32 od 58 upravnih enot. Zapisano ne velja za 18 načelnikov upravnih enot, med njimi tudi za Vinka Poličnika, ki jim je minister za javno upravo dr. Gregor Virant podaljšal mandat še za eno petletno obdobje. Zakon to možnost dopušča, Virant pa seje zanjo odločil na podlagi objektivnih kazalcev in na podlagi osebnih izkušenj ter poznavanja teh načelnikov. Po navodilu Ministrstva za javno upravo so morale upravne enote spremeniti sistemizacijo delovnega mesta načelnika. Prvi razlog je sprememba uredbe, ki določa pogoje za delovna mesta in s katero se je zmanjšalo zaht- evano število letdelovnih izkušenj, drugi razlog pa je ta, da so imele upravne enote zahtevane ra- zlične smeri izobrazbe. Zdaj je po besedah ministra Viranta zahtevana univerzitetna izobrazba, smer pa ni določena. Seveda pa morajo načelniki izpolnjevati še druge standarde, kot so vodstvene izkušnje, poznavanje delovnega področja in njegove pravne ureditve, vodstvene sposobnosti itd. Vinko Poličnik odločitev ministra za javno upravo razume kot priznanje celotnemu kolektivu. »Zadovoljni smo, da naša prizadevanja za kakovost in pripadnost vidijo še drugi, ne samo uporabniki naših storitev na območju upravne enote. Težko je biti »prerok na vasi«, vendar vatli, s katerimi je meril minister Virant, očitno štejejo,« pravi Poličnik, zadovoljen, da se po ocenah strank mozirska upravna enota že nekaj let uvršča med najboljše v državi. Savinjčan SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE ŽALEC Vlaganje v izobraževanje je dobra investicija Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih območnih obrtnih zbornic Žalec, Velenje, Mozirje, Šentjur in Šmarje pri Jelšah že 25 let deluje na osnovi Vil. poglavja kolektivne pogodbe med delavci v obrti in zasebnimi delodajalci. V sklad samostojni podjetniki oziroma delodajalci prispevajo odstotek bruto osebnih dohodkov (BOD) svojih zaposlenih. Do konca lanskega leta je pobiranje omenjenega prispevka za sklad izva-jala davčna uprava, z januarjem 2007 pa delodajalci sami nakazujejo odstotek od BOD za izobraževanje svojih zaposlenih na transakcijski račun sklada. SPREMENJEN NAČIN POBIRANJA PRISPEVKA ZA IZOBRAŽEVANJE Sklad s sedežem v Žalcu združuje pet območnih obrtnih zbornic (Žalec, Velenje, Mozirje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah), 1.750 delodajalcev in 5.858 zaposlenih. Sklad sofinancira zaposlenim pri samostojnih podjetnikih različne oblike izobraževanj - od tečajev, seminarjev in nacionalne poklicne kvalifikacije do mojstrskih izpitov in dolgoročnih šolanj. Sekretarka sklada Jasna Rode Nikolčič je povedala, da so v zvezi z omenjeno spremembo načina pobiranja prispevka za izobraževanje neposredno obvestili vse delodajalce in računovodske servise v regiji. Februarja so delodajalcem poslali tudi memorandum, sklenjen med podpisniki kolektivne pogodbe med zasebnimi delodajalci in delavci, ki potrjuje zakonsko osnovo delovanja skladov za izobraževanje delavcev do konca januarja 2008 oziroma do sprejetja nove kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo. LANI ČETRTINA VEČ DENARJA ZA IZOBRAŽEVANJE V letu 2006 je žalski sklad za izobraževanje namenil 24 odstotkov več sredstev kot leto poprej, za 31 odstotkov pa je bilo večje skupno število delavcev, ki sojim sofinancirali izobraževanje. Na področju sofinanciranja seminarjev je bilo udeležencev več za 43 odstotkov, število le-teh iz Območne obrtne zbornice Mozirje pa je bilo večje kar za 52 odstotkov. Sklad je v lanskem letu obravnaval 3.338 vlog in jih tudi odobril, kar predstavlja 62 odstotkov vseh zaposlenih, hkrati pa seje sklad začel pojavljati tudi kot organizator izobraževanj in seminarjev. Največ povpraševanj je po znanjih, ki jih udeleženci pridobijo s krajšimi oblikami izobraževanj. »Spremembam, kijih doživljamo, se lahko uspešno prilagodimo le z zaposlenimi, ki bodo imeli znanje. Izobraževanje vse bolj postaja sestavni del našega delovnika, vlaganje v izobraževanje pa dobra investicija,« je prepričana sekretarka sklada Jasna Rode Nikolčič. »Pozivamo vse, tako delodajalce s statusom samostojnega podjetnika, ki delujejo na osnovi kolektivne pogodbe med zasebnimi delodajalci in delavci, in zaposlene pri samostojnih podjetnikih, da se obrnejo na sklad in pozanimajo o sofinanciranju izobraževanj. V primeru večjega zanimanja za posamezen tečaj ali seminar lahko organiziramo izobraževanje na sedežu OOZ Mozirje ali tudi v posamezni obratovalnici.« »Izobraževanje vse bolj postaja sestavni del našega delovnika,« ugotavlja sekretarka sklada Jasna Rode Nikolčič (foto: Franci Kotnik) SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Srečanje z zgornjesavinjskimi člani zbornice Vteh dneh, ko poteka evidentiranje kandidatov za volitve v upravni odbor Savinjsko-šaleške območne zbornice in Skupščino Gospodarske zbornice Slovenije (volitve bodo v začetku maja), so vsa, tudi najmanjša podjetja, dobila račune za članarino. Po besedah direktorice velenjske območne zbornice Alenke Avberšek si prizadevajo po najboljših močeh, da članom, še posebej najmanjšim, nazorno obrazložijo na tri dele razdeljeno članarino in koristi, ki jih imajo člani od nje. »Gotovo bo delček spodbude za aktivno prostovoljno članstvo malih podjetij in podjetnikov ne le zgoščenka Labirint davkov, ki je priložena k računu, ampak predvsem potreba po organiziranosti, ki Plazeča zemlja, ki je na Brezju v lanskem letu ogrozila več domačij ob Trnavi, je umirjena. Urejen je vodotok Trnave, saniranje hrib pod kmetijo Osrednekovih, domačije nad plazom in pod njim pa niso več v nevarnosti. Plaz je imel velike razsežnosti, zato je Občini Mozirje pri sanaciji na pomoč priskočila država. Plazeča zemlja je namreč grozila, da bo zajezila potok Trnavo. Voda bi v tem primeru zalila jo že čutijo ali pa se je šele bodo zavedli. Brez nje bodo imeli še manj podpore kot doslej, in še bolj bodo izpostavljeni pritiskom administracije in globalizacije,« je prepričana Alenka Avberšek. Zaradi izmenjave mnenj in predlogov v smislu boljšega prihodnjega sodelovanja zbornica organizira srečanje s podjetniki in gospodarstveniki, posebej za Zgornjo Savinjsko in posebej za Šaleško dolino. Srečanje z zgornjesavin-jskimi člani zbornice bo v ponedeljek, 16. aprila, ob 13. uri v prostorih družbe KLS na Ljubnem ob Savinji. Namen neposrednega srečanja s podjetniki in gospodarstveniki je poleg ustvarjalnega dialoga tudi domačije in cesto med Mozirjem in Žekovcem. V preteklem tednu je sledilo še zadnje dejanje pri dokončni sanaciji plazu. Posaditi je bilo potrebno smrekice, ki bodo utrdile hrib. Ob tem dejanju seje pokaza- Lovci in ribiči so družno pogozdili sanirano pobočje nad Trnavo (foto: Benjamin Kanjir) spodbujanje malih in srednjih podjetij k aktivnemu prostovoljnemu članstvu ter povezovanju v interesne skupine. Sedanji upravni odbor območne zbornice, v katerem imajo sicer pretežni vpliv velika podjetja, je ponudil priložnost za aktivnejše članstvo malim in srednjim podjetjem in v njihov prid spremenil strukturo bodočega upravnega odbora. Med 15 člani bodo imeli skupaj devet mest, od tega štiri mala podjetja. Franci Kotnik saniran la pripravljenost ljudi, da z veseljem priskočijo na pomoč. Pri Os-redneku so se zbrali člani mozirske lovske in ribiške družine. Z ravnicami na ramah so se podali v hrib, kije dobil z njihovim prihodom drugačno podobo. Tisoč smrekic je sedaj v zemlji, ob ugodnih vremenskih razmerah pa pričakujejo, da se jih ne bo posušilo več kot nekaj deset, teh pa ne bo težko zamenjati z novimi. Benjamin Kanjir OBČINA LUČE V Lučah je dozorela ideja o izgradnji večjega turistično rekreacijskega centra z bazenom in večnamenskim prostorom za različne prireditve na prostem. Zaradi novega načina financiranja v občinsko blagajno priteka nekoliko več denarja, zato bodo letos odkupili potrebna zemljišča in uredili parkirišča. Gre za dolgoročno naložbo, razlaga župan Ciril Rose, h kateri bodo poskušali pritegniti zainteresirane investitorje, občina pa bo uredila osnovno infrastrukturo, za katero so v letošnjem proračunu rezervirali 250 tisoč evrov. Čeprav nekoliko na obrobju, je še vedno aktualna tudi ideja o letnem sankališču, za katerega bodo prav tako iskali zunanjega investitorja, celoten pro- jekt pa nameravajo po besedah Cirila Rosea predstaviti tudi vladni ekipi, ki bo regijo obiskala 23. maja. Kot kaže, je nekoliko bliže tudi rešitev glede lučke obvoznice, saj smo neuradno izvedeli, da na Ministrstvu za promet razmišljajo samo še o dveh variantah. Prva je obvoznica v pravem pomenu, saj trasa v celoti poteka mimo Luč. Gre za rešitev s stometrskim predorom skozi hrib Breznica in novim mostom ter cesto po desnem bregu Savinje, vse do Ivanovega jezu, kjer se priključi na regionalno cesto za Logarsko dolino. Po drugi varianti naj bi cesta potekala čez obstoječi most in desno ob Savinji. V obeh primerih sta predvidena priključka za naselje, in sicer zahodnega v bližini obstoječega mostu čez Savinjo in vzhodnega, kije lociran tik pred priključkom obvoznice na obstoječo regionalno cesto za Logarsko dolino. Kot je znano, so v državnem proračunu zagotovljena sredstva za projektno dokumentacijo, zato je po mnenju župana Rosea realno pričakovati izvedbo v približno dveh letih. Vendar, poudarja lučki župan, samo ob primernem angažiranju vseh, ki se z projektom ukvarjajo. Savinjčan UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Uprava preverja priljubljenost Uredba o upravnem postopku med drugim določa, da morajo organi, ki poslujejo sstrankami, najmanj enkrat letno izvesti postopke, na podlagi katerih ugotavljajo kakovost storitev poslovanja javne uprave s strankami. Letos bodo lahko stranke ocenjevale uspešnost dela upravnega organa na sedežu mozirske upravne enote, in sicer na uradne ure med 18. aprilom in 4. majem. Načelnik Vinko Poličnik poudarja, da bodo zelo resno prisluhnili rezultatom izpolnjenih anket in na ta način še izboljšali kakovost storitev. Savinjčan SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Rezultat je 500 novih članov lil. RAZVOJNA OS Onravila no V torek, 3. aprila, je v prostorih Šport centra Prodnik v Juvanju potekalo delovno srečanje predstavnikov občinskih odborov, funkcionarjev in vodstva Slovenske ljudske stranke na ravni 5. volilne enote. Srečanje je gostil poslanec SLS iz Mozirja, Jakob Presečnik. Ocenili so politično situacijo v volilni enoti in oblikovali smernice dela stranke do državnozborskih volitev leta 2008. Kot je v svoji izjavi povedal Jakob Presečnik, so javnomnenjske raziskave po posameznih volilnih enotah dobro leto in pol pred državnozborskimi volitvami pokazale solidno podporo stranki. Taje še zlasti trdna v 5. enoti. Po njegovem mnenju sestanki po vseh enotah predstavljajo dobro predpripravo za oblikovanje primerne ekipe in iskanje ustreznih kandidatov za naslednji mandat. Na srečanjih določijo tudi najustreznejši način dela in se seznanijo z delom resornih ministrstev. Govorili so tudi o pokrajinski zakonodaji, kjer pa je po njegovem potrebno še marsikaj doreči - tudi glede sedežev bodočih regij, nalog in načina financiranja. Predsednik SLS Janez Podobnikje povedal: »Trenutno je eden ključnih izzivov, kako politični kapital, ki ga stranka ima, prenesti z lokalne na državno raven. Zato smo pravočasno začeli s promocijskimi nastopi in ustreznim političnim marketingom. Rezultat in potrditev strankine usmerilve se kaže Na srečanju v Juvanju sta Presečnik in Podobnik spregovorila o aktualnih gibanjih v SLS (foto: Marija Lebar) v 500 novih članih, ki so se nam pridružili v zadnjem času. Oblikovali smo delovno skupino za pripravo obnovljenega programa, ki ga bomo obravnavali novembra na kongresu.« Na vprašanje Presečniku, če bo kandidiral na državnozborskih volitvah, je odgovoril Podobnik. Dejal je, da je ugled, ki ga uživa Presečnik, za stranko zelo pomemben in da lahko z gotovostjo reče, da bo ponovno na kandidatni listi. Marija Lebar III. RAZVOJNA OS Opravila po načrtih Na srečanju stranke SLS v Juvanju je minister za okolje in prostor Janez Podobnik spregovoril tudi o umestitvi severnega kraka hitre ceste III. razvojne osi. Opravila potekajo po načrtih. V Ljubljani naj bi se srečali vsi župani savinjskih in šaleških občin, skozi katere so predlagane tri različice ceste. »Računamo na dobro sodelovanje občin, čeprav pričakujemo tudi pomisleke, zlasti glede spodnjega dela trase iz Šaleške do spodnje Savinjske doline. O tem smo se pogovarjali tudi na obisku v nazorskem podjetju BSH Hišni aparati, kjer so nam pojasnili svoje težave. Verjamemo, da se bo zaupalo stroki in da bo umestitev čim prejšnja. Temu v prid so tudi skrajšani postopki, ki jih omogoča zakon o prostorskem načrtovanju, tega smo pred kratkim sprejeli v državnem zboru. Kar se tiče trase, pa bo izbrana tista različica, ki s prometno-tehničnega, ekonomskega in okoljskega stališča najbolje povezuje urbana središča, je ustrezna kot mednarodna povezava in jo bomo tudi finančno zmogli,« je povedal Podobnik. Marija Lebar VELENJE w Podpisano pismo o nameri za inkubator SASA V prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra v Velenju so prejšnji teden predstavniki zgornjesavinjskih in šaleških občin, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije, direktor podjetja PV Invest, direktor Šolskega centra Velenje, rektor Univerze v Mariboru, in direktor podjetja TehnoCenter podpisali pismo o nameri o sodelovanju pri razvoju Podjetniškega inkubatorja SAŠA. Do podpisa pisma o nameri je prišlo na pobudo direktorja družbe PV Invest Draga Potočnika. PV Invest, ki je hčerinska družba Premogovnika Velenje, ustanovljena z namenom, da spodbuja podjetništvo in uresničevanje podjetniških idej, bo kot nosilec projekta prevzela vodenje vzpostavitve regionalnega podjetniškega inkubatorja. Inkubator bo ustanovljen kot samostojna neprofitna pravna oseba, ki jo bo družba kot nosilni partner soustanovila z drugimi ključnimi interesnimi udeleženci. Na osnovi pripravljenega in s ključnimi partnerji usklajenega modela javno-zasebnega partnerstva, bo družba PV Invest k sodelovanju pritegnila tudi druge zainteresirane partnerje iz zasebne in javne sfere. Zgornjesavinjske in šaleške občine bodosodelovalepri umeščanju inkubatorja v prostor ter njegovo vpetost v celotno regionalno podporno podjetniško okolje ter mu zagotovile aktivno podporo pri uveljavitvi njegove vloge v SAŠA regiji. Franci Kotnik SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO NAZARJE »Kdo, če ne mi, kdaj, če ne zdaj?« V okviru praznovanja dneva Zemlje bodo člani Savinjskega gozdarskega društva priredili multimedijsko predavanje o podnebnih spremembah in globalnem segrevanju. Predavateljica Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, slovenske fundacije za trajnostno razvoj, bo na njem predstavila Podnebno sporočilo. Predavanje bo v petek, 20. aprila, ob 18. uri v dvorani Doma kulture v Nazarjah. Razen globalnih sprememb, virov in vzrokov zanje se bo predavateljica posvetila tudi podnebnim spremembam v Sloveniji. Delno se predavanje naslanja na dokumentarni film Neprijetna resnica Ala Gora. »Zgodilo seje nekaj, kar mi vliva novega upanja in energije za nadaljnje delo. Pred kratkim smo si ogledali Eko center v Beljaku (Villach) in pasivno hišo, v kateri ima sedež agencija za energetsko svetovanje. S sončnimi kole- ktorji povsem zadovoljujejo potrebe po energiji. Edina toplota, prinesena od drugod, je tista, ki jo oddajajo tam zaposleni ljudje. Torej ne samo, da o tem svetujejo, tudi sami uresničujejo tisto, o čemer govorijo,« pravi v blogu na spletu Vida Ogorelec Wagner, več o teh zanimivih temah pa bo moč zvedeti na predavanju v Nazarjah in jo v pogovoru po predstavitvi tudi kaj vprašati. Marija Lebar flTALNIŠKI VEČER Z DOKTORJEM FIZIKE BOJANOM VRŠNAKOM Že v šestem razredu se mu je rodila ljubezen do vesolja Pogovor z doktorjem fizike Bojanom Vršnakom (desno) je vodil Jože Tlaker (foto: Marija Šukalo) Člani rečiškega Kulturno umetniškega društva Utrip so četrti marčevski petek pri Dobrovčevih v Poljanah pripravili 11. čitalniški večer. Gost večera je bil rečiški rojak, doktor fizike Bojan Vršnak. Feliksov Bojan, kot ga domačini imenujejo, je znanstveni svetnik na zagrebški Fakulteti za geodezijo. Velik del leta prebije tudi v observatoriju na Hvaru, kjer proučuje predvsem Sonce in njegove spremembe. Pogovor z njim je vodil Jože Tlaker, spremljevalni program pa so pripravili mozirski Koledniki. OTROŠTVO NA REČICI »Spomini na Rečico so povezani s staro mamo in mojim zgodnjim otroštvom, ko sem z rečiškimi fanti uganjal različne vragolije, zaslužil prve dinarje z nabiranjem lisičk in obiranjem hmelja pri Bankovih, ter s prvimi igračami, ki sojih Bankovi dobili iz Amerike,« je v pogovoru razgrinjal svoje otroštvo znanstvenik. Rasel je v Zagrebu ob mami Zagorki in očetu Zgornjesavinjčanu ter počitnice in vikende preživljal pri Feliksovih na Rečici, kamor so se sprva vozili z vlakom, pozneje pa že s »tičkom«. Z rečiškimi fanti se je prvič podal tudi na smuči na Golteh. Pridobljeno smučarsko znanje je bilo pozneje podlaga za osvajanje dobrih rezultatov na zasneženih strminah Hrvaškem. RAZISKUJE PREDVSEM DELOVANJE SONCA Da bo postal zvezdogled, seje odločil že v šestem razredu osnovne šole, ko so si v zagrebški »zvezdarni-ci« ogledovali Luno. Tedaj seje rodila ljubezen do vesolja. Potem je sledila gimnazija, študij fizike v Zagrebu, ob katerem je proučeval tudi probleme vesolja, in magisterij na Češkem. S tridesetimi leti je doktoriral. Vršnak, ki se v svojem znanstvenem delu ukvarja predvsem z raziskovanjem Sonca, erupcijami in eksplozivnimi izbruhi na tej zvezdi, je prijateljem in znancem, ki so mu prisluhnili pri Dobrovčevih, razlagal o vesolju, predvsem pa o Soncu, ki je življenjskega pomena za vse Zemljane. Ob tem je poudaril, daje vesolje zelo dinamično ter neraziskano, za znanstvenike vedno znova zanimivo in privlačno. »Več vemo, kot so vedeli v preteklosti, vendar še vedno nismo prišli do konca. Mnoge teorije so dobre toliko časa, dokler jih ne ovržeš z dokazi,« je ob zaključku večera povedal Bojan Vršnak, ki vedno več časa nameni desetletnemu sinu Domnu. In ker jabolko ne pade daleč od drevesa, tudi Domen dokazuje, da je dober športnik in matematik kot njegov oče. Marija Šukalo DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Uspešne tudi v dobrodelnosti Na sobotno popoldne, 24. marca, je v dvorani Doma kulture v Mozirju potekalo družabno srečanje kmečkih žena, ki ga je v sodelovanju z mozirsko izpostavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje pripravilo Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline. Za članice je bilo res dobro poskrbljeno, saj je pesmi sledila dramska igra, druženje so članice zaključile s skupno večerjo, vmes pa z občnim zborom poskrbele še za poslovno plat delovanja svojega društva. Kot je bilo razvidno iz poročil podanih na občnem zboruje Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline zelo aktivno na področju izobraževanja svojih članic, saj skozi vse leto potekajo različni tečaji in strokovna predavanja tako na temo kuhe, peke, skrbi za vrt in domačijo, nege bolnika ter številnih aktivnosti, ki so koristne za opravljanje dopol- nilne dejavnosti na kmetiji. Članice društva ravno tako aktivno in predvsem zelo uspešno sodelujejo na različnih ocenjevan- jih, saj so bile tudi v lanskem letu redne dobitnice najvišjih priznanj na tovrstnih prireditvah, redno pripravljajo predstavitve na vseh večjih prireditvah v domači dolini, predvsem pa se z vsem srcem predajajo dobrodelnosti. Nikoli ne pozabijo tudi na svoje ostarele ali obolele članice, kijih redno obiskujejo, prav tako z manjšo pozornostjo obiščejo vsako mlado mamico iz vrst društva. V lanskem letu so članice zelo dejavno sodelovale pri promociji in prodaji knjige Od sirnice do ajd-neka ene izmed svojih najbolj aktivnih članic, Marije Bezovšek. Podoben plan dela je društvo potrdilo tudi za leto 2007 in se za vso podporo ter pomoč pri organiziranju številnih aktivnosti društva srčno zahvalilo Bernardi Brezovnik, kije na mozirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje svetovalka za kmečko družino in uvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Zahvalo za neutrudno sodelovanje na številnih prireditvah je vsem članicam društva izrekel tudi podžupan občine Mozirje Roman Čretnik. Že pred občnim zborom so za veselo razpoloženje poskrbele ljudske pevke Pušeljc, zboru je sledila še uprizoritev komedije Poročni list, v izvedbi dramske skupine Kulturnega društva Nova Štifta. Tatiana Golob Članice društva so se za vso podporo in pomoč pri organiziranju številnih aktivnosti društva srčno zahvalile Bernardi Brezovnik (druga z desne) (foto: Tatiana Golob) ] VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE, ODBOR MOZIRJE V načrtu postavitev spominskih obeležij Mozirski odbor veteranskega društva Sever za celjsko območje je v preteklem letu veliko aktivnosti namenil praznovanju 15. obletnice osamosvojitve Slovenije. V okviru celjske policijske postaje so oživili športne igre in se udeleževali številnih tekmovanj v različnih športnih disciplinah, kjer so člani mozirskega odbora zabeležili nekaj dobrih rezultatov. Med nerealizirane naloge lanskega leta sodi nastajanje knjige o osamosvajanju. Prav tako niso izdali internega časopisa, a se lahko Predsednik mozirskega odbora veteranskega društva Sever Slavko Šmigoc pohvalijo s posodobitvijo spletne strani, ki njihovim članom omogoča boljše informiranje. Pri svojem delu so sodelovali s sorodnimi veteranskimi organizacijami, še zlasti z območnimi združenji veteranov vojne za Slovenijo, območnimi borčevskimi organizacijami, občinami, policijo in vojsko. Med letom so se udeležili številnih proslav, pohodov, srečanj in spominskih slovesnosti v okviru združenja. Bili so v pomoč članom pri urejanju veteranskih zadev in v njihovih socialnih stiskah. Na občnem zboru mozirskega odbora Veteranskega društva Sever za celjsko območje zadnji petek v marcu so poleg poročila, ki gaje podal predsednik Slavko Šmigoc, sprejeli tudi smernice za delo v letošnjem letu. Med naloge, ki naj bi jih realizirali letos, sodi tudi postavitev spominskih obeležij na objektih, kjer je bilo v času osamos-vajanja tajno hranjeno orožje takratnih organov za notranje zadeve. Upajo, da bodo uspeli dokončati tudi knjigo. Marija Sukalo ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE Ohranjati vrednote NOB kot trajna naloga Predstavniki desetih krajevnih organizacij Območnega združenja Zveze borcev in udeležencev NOB Mozirje so se 27. marca zbrali na redni letni skupščini. Na njej so poslušali poročilo o delu organizacije, ki ga je pripravil predsednik Janez Žagar, nato pa kritično razpravljali ob sprejemanju novega statuta. Območno združenje deluje v javnem interesu ohranjanja vrednot, ki jih je prinesla narodnoosvobodilna vojna. Odprto je za vse, ki bi se želeli pridružiti in pomagati pri izpolnjevanju zadanih ciljev. Prizadevanja temeljijo na medsebojni pomoči in na organizaciji različnih prireditev ob dnevih, ki pomenijo pomnike boja za osvoboditev izpod okupatorja. Tako posamezne krajevne organizacije pripravljajo ra- zlične manifestacije, mlajšim pa predstavijo različne dogodke, ki so doprinesli k ciljem narodnoosvobodilnega boja. Organizacija je v zadnjem letu poleg organizacije različnih prireditev skrbela za bolne in ostarele člane združenja, urejanje grobov in grobišč, organiziranje različnih izletov, predstavitev knjige Generalov let in aktivnosti okoli izdaje monografije žrtev. Predsednik Janez Žagar je podal poročilo o delu organizacije (foto: Benjamin Kanjir) Na skupščini so se izvoljeni delegati dolgo časa zadržali ob sprejemanju novega statuta. Kljub mnogim pripombam so ga sprejeli, s tem pa tudi novo ime. Odslej se bo društvo imenovalo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja. Ob nadaljevanju že začetih in tradicionalnih nalog je predsednik Jan-ezžagarkotdodatno nalogo letošnjega leta izpostavil čezmejno sodelovanje s koroškimi partizani. Prav tako so se dogovorili, da članarina ostane v lasti krajevnih organizacij, združenje pa mora za svoje delovanje poiskati druge vire. Benjamin Kanjir KNJIŽNICA MOZIRJE Omogočen dostop do baze poslovnih informacij Knjižnica Mozirje je v preteklem letu svojim uporabnikom ponudila več novih storitev, ki so večinoma dostopne oziroma uporabne tudi preko svetovnega spleta. Letošnja novost v ponudbi Knjižnice Moziije je dostop do elektronske baze podatkov, imenovane GVIN. Dostop do ene izmed največjih baz poslovnih informacij v slovenskem gospodarskem prostoru je zaenkrat mogoč le iz mozirske knjižnice, v bližnji prihodnosti bo preko spletne strani Osrednje knjižnice Mozirje omogočena dostopnost tudi od doma. Z elektronsko bazo GVIN upravlja podjetje Bisnode, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije, kije del mednarodne skupine Bisnode AB, največjega evropskega ponudnika poslovnih ter bonitetnih informacij s sedežem v Stockholmu. Kaj konkretno GVIN ponuja in kdo je njegova ciljna skupina? Baza podatkov GVIN je pravzaprav namenjena vsem, ki iščejo kakršnekoli finančne ali druge javnosti dostopne poslovne podatke o kateremko- li slovenskem podjetju, poleg tega pa omogoča dostop do slovenske borze in denarnega trga. Preko GVIN-a je omogočen dostop do arhiva člankovtiskanih medijev, kot so Delo, Dnevnik, Finance, Večer, Kmečki glas, Gradbenik, Manager, Moja tajnica itd. Finančni podatki o slovenskih podjetjih so na GVIN portalu še posebej podrobni, saj omogočajo vpogled v celotno finančno stanje izbranega podjetja. Preverite lahko vsa sredstva podjetja, kapital podjetja in njegovo donosnost, zaloge podjetja, terjatve, finančne ter poslovne obveznosti, celotne prihodke in odhodke in še bi lahko naštevali. Za podjetja in vse, ki so delujejo v gospodarstvu, je zanimiva tudi povezava do Kompassa, poslovno informacijskega sistema s 50-letno tradicijo pri izdajanju poslovnih imenikov, ki slovijo po natančnosti, ažurnosti in obsežnosti. Preko Kompassa je omogočen dostop do podatkov o več kot 1.800.000 podjetij z vseh celin, kar zagotavlja ogromno izbiro kupcev ali dobaviteljev tako doma kot po svetu. Tatiana Golob ZGORNJESAVINJSKO DRUŠTVO GENERALA MAISTRA Majhno društvo z velikimi načrti Na Ljubnem so se v času občnih zborov zbrali tudi člani Zgornje-savinjskega društva generala Maistra, ki po stažu spada med mlajša, po številu članov pa med manjša društva v dolini. Dober ducat članov je prisluhnilo predsedniku Iztoku Podkrižniku, ki je podrobno predstavil društvene aktivnosti v preteklem letu, predvsem pa ambiciozne načrte za letošnje leto. Med načrtovanimi akcijami je za društvo vsekakor najpomembnejša realizacija ideje o izgradnji parka borcev za severno mejo na Ljubnem. Projekt, za katerega so do sedaj predstavil ambiciozne načrte za letošnje leto (foto: Franjo Atelšek) pridobili potrebno projektno dokumentacijo, po Podkrižnikovih besedah čaka samo še na izvedbo. Ker ničesar ne prepuščajo naključju, so na občnem zboru določili gradbeni odbor, ki bo vodil realizacijo preko 200.000 evrov težke investicije. Z občnega zbora velja omeniti tudi idejo, da bi o življenju in delu generala Maistra na osnovnih šolah organizirali predavanja članov društva, saj ima živa beseda po mnenju Podkrižnika mnogo večjo težo od napisane. V načrtih za letošnje leto imajo tudi organizacijo pohoda oziroma srečanja -predlog je bil na Smrekovcu - več Maistrovih društev iz Slovenije, podobno kot so ga uspešno izvedli na Ljubnem pred dvema letoma. Če bi bilo mogoče vključiti v to srečanje tudi osnovnošolce z Ljubnega, Črne in Šoštanja, bi delovanje borcev za severno mejo v teh krajih še toliko bolj uspešno predstavili širši javnosti. Idejo o srečanju na Smrekovcu so prisotni sprejeli z odobravanjem, samo izvedbo in zahteve takšnega pohoda z osnovnošolci pa je s stališča ravnatelja ljubenske osnovne šole podrobno predstavil ravnatelj Rajko Pintar, ki je tudi sam aktiven član društva generala Maistra. Franjo Atelšek KULTURNO DRUŠTVO ROVTAR ŠMIHEL »Marec je zazrt v ženski svet« Boštjan Rozoničnik (levo) in Marjan Goličnik sta občinstvu razkrila, zakaj se moški praznik imenuje 40 mučenikov MOZIRSKI SKAVTI lOO-letnica skavtstva Skavtstvo ima za sabo dolgo tradicijo, ki seje pričela poleti 1907, koje Robert Baden-Powell (med skavti znan tudi kot Bi-Pi, kakor se glasi tudi njihov pozdrav) na otoku Brownsea priredil poskusni tabor z dvajsetimi fanti. Pozitivna ideja začetnika skavt-slva o pristnem življenju mladostnikov z naravo se je udejanjila in hitro prerasla meje države. Dandanes je po svetu ogromno skavtov, ki si prizadevajo za prijateljsko sožitje med človekom in naravo. Ker je čista narava vedno bolj dragocen in redek pojav, so se mozirski skavti tudi letos odločili izvesti akcijo ob dnevu Zemlje. 14. aprila bo mozirski trg od 9. do 12. ure zaprt za motorni promet, hkrati bo možno obiskati eko stojnico. Zvečer skavti vabijo k obisku prireditve En svet ena obljuba, ki bo ob 19. uri v Domu kulture Mozirje. Dogajanje bo popestril tudi koncert Adija Smolarja. Barbara Fužir Čisto na konec meseca marca so v Šmihelu pomaknili prireditev imenovano Materinski dan. A ni bila samo to, na njej so se spomnili še praznika »vseh mučenikov«, torej moških. Uživali so tudi ostali obiskovalci, ki so dodobra napolnili dvorano v šmihelski šoli. Prireditev, ki jo v KD Rovtar prirejajo že tradicionalno, so tudi tokrat s svojimi nastopi obogatili šmihelski otroci. Njihova spontanost in prisrčnost vedno znova očarata in marsikatero oko se ob njihovih nas- topih orosi in pogosto roke kar same zaploskajo v ritmu glasbe. Otroci nastopajo brez treme in se še sami zabavajo. Tako je bilo tudi ta petkov večer. Materinski danje samo ena od prireditev KD Rovtar, vendar v vsako vložijo obilo truda in veselja. Tokratni nastop je povezovala Albina Rajter. Za uvod je prebrala pesem Naš dan, katere prva vrstica se glasi »Marec je zazrt v ženski svet«, dodala pa je še nekaj spodbudnih misli. Marija Lebar PODOKNICA NEDELJSKEGA V LACJI VASI Podoknic« v hotelu Natura Nedeljski dnevnik s svojo Podoknico že enaindvajseto leto neguje staro navado, ko so fantje svojim dekletom še peli pod oknom. Tako že polni dve desetletji rajžajo po Sloveniji in nekajkrat so se ustavili tudi v Zgornji Savinjski dolini. Vedno in povsod je bilo veselo, po končanih vragolijah neutrudnega Podokničarja ostajajo ljudje srečnih obrazov in polnih src. Saj poznate Podokničarja - Francija Pestotnika, kako zna biti ljubeč, razumevajoč, pa tudi šegav, nagajiv in zamerljiv, a ob slovesu od deklet ter žena globoko človeško čuteč in pretresljiv. Ni dvoma, da bo takšen tudi prihodnji petek, 20. apri- la, ko bo v hotelu Natura v Lačji vasi klical k oknu svojo izvoljenko. Katera od brhkih domačink mu bo ob pol sedmih zvečer odprla okno in ga stisnila v objem, naj zaenkrat ostane še skrivnost, tako kot tudi ime znanega slovenskega narodnozabavnega ansambla, ki bo spremljal Podokničarjevo vasovanje. Savinjčan Piše: Aleksander Videčnik Nekaj deset let je že od tega, ko sem prvič srečeval Zgornjesavinjčane na njihovih kmetijah. Seveda to niso bila prva srečanja stukajšnjimi ljudmi, saj smo se z njimi veliko srečevali, ko smo tod okoli planinarili. Že takrat, ko sem bil še mlad ljubitelj planinskega sveta, sem nekako občutil do domačinovveliko spoštovanje. Bili so pač prvinski in prijazni do nas pohodnikov. Spominjam se, da so nam ponekod pripravili pijačo, pa tudi kakšen kos kruha, da smo ob sobotah, ko nasje pot vodila mimo teh prijaznih domov, imeli priboljšek. Večina nas, ki smo planinarili vskupini,je bila revnih in zato so bili naši nahrbtniki bolj prazni kot ne. Tedaj, ko sem se leta 1978 lotil vodnika po Zgornji Savinjski dolini, sem marsikoga od krajevnih turističnih delavcev obiskal in se z njim posvetoval. Bolj, ko se jih spoznaval, bolj sem jih spoštoval! Kaj vse so bili pripravljeni storiti za dobro domačega kraja, ni jim bilo škoda časa, ki so ga prebili z menoj, saj meje zanimala vsaka podrobnost. V moji beležnici hranim zapis pogovora s hribovcem v Primožu. Bilje častitljive starosti in zelo razgledan, kar seveda sploh ni bilo nič posebnega med mojimi sogovorniki. Napisal bom, kaj vse sem zvedel od njega. Dobro je obnoviti spomine starih ljudi, da bi znali danes bolj ceniti njihovo dediščino, tako materialno kot kulturno. Najprej sem slišal trditev, da se življenje iz roda v rod spreminja. Da so njihovi predniki po hribih živeli dokaj odmaknjeno in so se morali zelo potruditi za boljše življenje. Baje so v Šmihelu ob sobotah popoldne ob štirih zvonili, da bi spomnili gospodarje, daje treba namočiti prekajeno meso, ki ga bodo potem v nedeljo zaužili. Meso so hranili v kaščah, ponekod je bila navada, daje ključ od kašče imel gospodar. Tobak so nakupovali kar za ves teden in to ob nedeljah. Potem med delom ni bilo izgovora, češ, moram stopiti po tobak v gostilno. Glede posta so bili zelo dosledni. Že na pepelnično sredo so pričeli postno živeti. Odpadle so dopoldanske malice, popoldanske pa so vendarle zaužili. Skozi 40 dni se ni jedlo mesa, namesto masti pa so uporabljali maslo. Pri hiši je gospodar delil družini meso. V številnih kmečkih hišah so imeli velike mize, z intarzijami na oglih in v sredini znamenje IHS (sladko ime). Gospodarje sedel na čelu mize in tam rezal meso, zato so lesene plošče miz na tem mestu zelo nagrižene od lesnega črva. Meso so izbirali po nekem časovnem pravilu - za binkošti so jedli Starost je modrost želodec, za križevo šinik, prsni koš in tako naprej. Tudi na svatbah so se držali strogega reda pri nudenju mesa. Krape, ki so po pustu ostali, so posušili oziroma sojih hranili v "rehti", kije visela s stropa v kašči, da do nje niso mogle miši. Potem sojih radi pojedli objuhi od velikonočnega mesa. V postnem času so napravljali drva za vse leto. Strogi postni čas seje sčasoma nekoliko omilil. Iz Šmihela proti Mozirju je bil le slab kolovoz, pa še ta se je veliko rabil za spravilo lesa. Zato so Šmihelčani že v jeseni poskrbeli za vse potrebno za zimski čas. Na Ljubnem je bila navada, daje župnik blagoslovil smodnikza možnarje, s katerimi so streljali proti toči. Da bi bil učinek še večji, so koščke starih mašnih plaščev dodajali smodniku. V te namene so župniki zavržene mašne plašče dajali strelcem, ki so skrbeli za streljanje. Na kmetijah so bile družine pogosto številčne, zato je veljala dosledna delitev dela. Dela so bila zahtevna, posebno tista v gozdu. Ko so še svetili s freskami, je v okolici Gornjega Grada bil za svečavo zadolžen ovčji pastir, posebno skrbno je moral svetiti, ko so ženske predle. Skrbetije moral tudi za treske. Kadar se je jedlo, je za strežbo skrbela "ta večja dekla". Na Solčavskem soji rekli "fišterna". Nekoč so jedli z lesenimi žlicami, ki sojih po uporabi hranili v "žličnjaku" (lično izdelana lesena košarica). Ponekod je žličnjak visel nad mizo na vrvi z uteži, žlice so bile tako bolj pri roki. Dolgo časa je veljalo, da se za razne usluge ni plačevalo v denarju, pač pa z delom. Nekje sem zasledil, da so za oploditev krave, torej za uslugo bika, rekli: »Bika so odslužili« - z enim dnevom žetve. Za merjasca pa so plačali štiri groše. Ponekod po dolini so na večjih kmetijah poznali "pustne potice", ta seje delila na pustno soboto. Gre za boljše testo, v katero so dali nadev iz ocvirkov. V nedeljo je bila vsakemu v družini na voljo. Berači so hodili po hišah na pustni ponedeljek ali na sam pustni torek, tudi oni so pričakovali kos te potice. Na pustni torek so radi rajali vse do polnoči in če ni bilo harmonike na meh, so igrali kar na "podustnico" (orglice). Za večerjo so imeli juho od povojene govedine, svinjska rebrca, vlečne potice in krape. Zjutraj na pepelnično sredo so mizo, klopi in pod rahlo potrosili s pepelom in pomili. Tako so ravnali tudi z umazano posodo. Petje pokojniku na mrtvaškem odru Jože Lekše, kije bil takoj po prvi svetovni vojni učitelj v Solčavi, nam je ohranil pesem, ki jo je pel Franc Jamnik: »Poslušaj ti verni kristjan, kaj ti jaz novega povedati imam. Od jene mlade deklice, ki danes umrla je! Jutri bi imela v svet' zakon 'stopit, vsem ljudem veselje nar'dit. Pa prišla je pošta dol od Boga, da mogla je it' s tega sveta. Svati so b'li že pripravljeni, da bi jo spremljali pred žegnan oltar. Zdaj bojo jo spremljali v črno zemljo, ki tukaj počivala bo. Mlada nevesta že v grobu leži, njen ženin pa na grobu kleči. Ko bi glih imel kamnito srce, točiti bi moral solze. Zdaj pa vsi dol pokleknimo in za to dušo molimo, da pride gor' v sveto nebo, ki tam počivala bo.« Jože Lekše je ohranil tudi popolno besedilo solčavske ohceti z vsemi obredi vred. To je dragocena zapuščina Mozirjana, ki je bil rojen 20. februarja 1901, inje tudi pozneje veliko zbiral ljudsko izročilo na Kozjanskem, v Vojniku in seveda v naših krajih. Sščemo sfare fotografije Gozdarska koča na Golih vrtačah nad Šmartnim ob Dreti. Slika je iz leta 1934 in jo hrani Muzejska zbirka Gornji Grad. TRADICIJA VELIKONOČNIH OBIČAJEV Velika no« je najvecji krščanski in tudi družinski praznik Se še spomnite starih navad pred veliko nočjo? Ker v zadnjih časih radi pozabljamo na tradicionalne navade in običaje, smo za vas pripravili kratek pregled velikonočnih običajev. Včasih je bila razlika med praznovanjem na deželi in v mestu. Na deželi so teden pred veliko nočjo prenehali z delom na njivah, pospravili so dvorišče, gospodarsko poslopje in bivalne prostore. Na tak način seje obdržal običaj, da pred velikonočnimi prazniki očistimo in pospravimo stanovanje. Tri dni pred praznikom v cerkvah ne zvonijo zvonovi in na petek je veliki post. Ljudje so nekoč jedli jedi iz repinih olupkov in ocvirkov. S tem seje spominjalo na čase hude lakote, na katere ob današnji blaginji največkrat pozabimo. Savinjčan Ljudje pridejo po velikonočni ogenj, najpogosteje s suho drevesno gobo. Ogenj ima v sebi moč, da uniči in spremeni vse, kar je gorljivega - je znamenje očiščevanja, uničenja in božje sodbe. Ker s svojo svetlobo odganja temo in s toploto mraz, nas spominja na božje resnice in božjo ljubezen (foto: Ciril M. Sem) V Gornjem Gradu in Mozirju se po velikonočnem zajtrku možje in fantje zberejo na trgu in v klobuk mečejo kovance. Običaj se imenuje »metanje v muzo«. Stoletna tradicija ni bila prekinjena niti v najtežjih časih, celotno dogajanje pa ima družabni pomen in je praviloma zaključeno do velikonočnega kosila (foto: EMS) Na velikonočno soboto se barvajo velikonočna jajca. Nekoč so bila jajca vedno pobarvana rdeče, saj so pomenila Jezusovo kri. V današnjem času so jajca pisana in nam prinašajo veselje (foto: EMS) V velikonočno košarico za žegen damo prekajeno svinjino, kuhana jajca, korenino hrena, bel ali črn kruh in potico. V Zgornji Savinjski dolini najde mesto v košari tudi savinjski želodec (foto: Ciril. M. Sem) TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Izdelki za lepše domovanje i i s Veliko zanimanja je bilo za barvanje pirhov v različnih tehnikah (foto: Marija Šukalo) V nazorskem Domu kulture so zličnih tehnikah. Iz njih so potem prvo aprilsko sredo na ve- pripravili različne okrasne aran-likonočnih delavnicah ustvarjali žmaje. osnovnošolci in otroci iz Nazarij in Tokratna delavnica v organizaciji okolice. Ob članicah turističnega turističnega društva je bila že tretja društva in animatorkah je več kot po vrsti in po besedah vodje projek-dvajsetvedoželjnih ustvarjalcev iz- ta Vanje Hofbauer so z njo želeli rezovalo, lepilo in barvalo ve- pritegniti čim več otrok, ki bodo z likonočne motive iz različnih nar- ustvarjenimi izdelki polepšali svoja avnih materialov. Veliko zaniman- domovanja ob praznikih, ja je poželo barvanje pirhov v ra- Marija Šukalo OCENJEVANJE PIRHOV NA LJUBNEM OB SAVINJI Ljudska umetnost ne pozna meja Zaigrali v mozirski cerkvi Valerija Čas se je predstavila z deli Ukmarja, Bacha, Beethovna, Schuberta, Liszta in Bartoka (foto: Marija Šukalo) Štiriindvajsetletna pianistka je svoje izobraževanje na glasbenem področju začela v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje pri profesorici Jelki Horvat ter ga nadaljevala na umetniški gimnaziji v razredu profesorja Acija Bertonclja. Študij klavirja je nadaljevala na ljubljanski akademiji za glasbo. Nastopila ježe na številnih slovenskih odrih ter sodelovala z RTV Slovenija. Za svoje glasbeno ustvarjanje je prejela več zlatih in srebrnih plaket na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije. Poleg klavirja je glasbenica šest let obisk- ovala tudi orgelski oddelek pri magistrici Emi Zapušekterz igranjem na orgle dosegala visoke rezultate -leta 1997 prvo nagrado in tri leta pozneje drugo nagrado. Svoje znanje je pianistka Valerija Čas izpopolnjevala pri uveljavljenih domačih in tujih profesorjih. Med njimi vsekakor velja poleg Acija Bertonclja omeniti še Arbo Valdma in Rito Kinko. Večer ob Valeriji Čas v dvorani nazorske glasbene šole je bil prijetno prepletanje raznovrstnih melodij ki sojim obiskovalci zzanimanjem prisluhnili. Marija Šukalo izdelave. Po besedah Jureta Re-penška so ocene relativne, saj »imajo vsake oči svojega malarja«, ljudska umetnost, ki se izraža prav v barvanju pisanic, pa nima meja. A kljub temu so prišli do enotnih ocen. V kategoriji izpihanih jajc je najlepše izdelala Amanda Kladnik iz Luč, ki se je lotila posebnega praskanja in brušenja motivov, na drugem mestu so bili pirhi Vinka Jeraja z Rečice ob Savinji, ki si je izbral enako tehniko, na tretje mesto pa so se uvrstili četrtošolci ljubenske osnovne šole s svojo lepljenko. Med pirhi na umetni podlagi je najlepše naredila Jožica Kumprej iz Planine, kije iz jajc s posebno tehniko svaljkanja krep papirja naredila prave umetnine. Za njo seje na drugo mesto uvrstila Minka Priča izOkonine, kije okraske na pirhih skvačkala, na tretje pa članice društva Toplica. Vse primerke pobarvanih jajc, tako nagrajene kottudi ostale, si lahko vsi tisti, ki vas pot popelje v Fašunovo hišo na Ljubno ob Savinji, ogledate še danes v dopoldanskem času. Marija Šukalo Na velikonočni ponedeljek so člani zgornjesavinjske godbe, ki jo vodi Tomaž Guček, v mozirski farni cerkvi pripravili velikonočni koncert. Koncert je tradicionalen, na njem pa mladi godbeni ansambel odigra splet cerkvenih pesmi. Obiskovalce, ki so do polovice napolnili posvečeni prostorje uvodoma pozdravil domači župnik Sandi Koren. Izrazil je svoje veselje nad izbranimi pesmimi, s katerimi so nato godbeniki na svojstven način zaključili velikonočne praznike. Glasba seje razlivala skozi prostore cerkve in jih napolnjevala do zadnjega kotička. Izvedene skladbe domačih in tujih avtorjev so obiskovalci poznali, kar je še pripomoglo k lažjemu poslušanju. Benjamin Kanjir Mladi godbeni ansambel je odigral splet cerkvenih pesmi (foto: Benjamin Kanjir) Zavod za razvoj podeželja Savinja in tednik Savinjske novice sta na velikonočni ponedeljek pripravila ocenjevanje okrašenih velikonočnih jajc v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji. Dogodek sta s prijetnim kulturnim programom pospremili sestri Polona in Petra Lamprečnik, učenki nazorske glasbene šole. Uvodne besede sta obiskovalcem namenila predstavnika organizatorja Cvetka Mavrič in Franci Kotnik. GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Kljub temu da Štajerska in Zgornja Savinjska dolina nimata tipične tehnike barvanja jajc, je bilo opaziti skrbno in umetelno izdelane primerke velikonočnih pirhov. Tako so imeli člani komisije likovni pedagog Jure Re- GLASBENA SOLA NAZARJE Koncert Valerije Čas Glasbena šola Nazarje je zadnji marčevski četrtek pripravila koncert pianistke Valerije Čas. Glasbenica se je občinstvu predstavila z deti Ukmarja, Bacha, Beethovna, Schuberta, Liszta in Bartoka. V kategoriji izpihanih jajc je najlepše izdelala Amanda Kladnik (levo), med pirhi na umetni podlagi pa je najlepše naredila Jožica Kumprej (foto: Marija Šukalo) penšek, likovna ustvarjalka Slavica Tesovnlk in profesorica zgodovine in umetnostne zgodovine Janja Hren precej zahtevno in težko delo. Med trinajstimi primerki pobarvanih jajc na naravni in osmih primerkih barvanih jajc na umetni podlagi so ocenjevali zunanji in estetski videz, izvirnost in težavnost RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Jožetu Fužirju se je nasmehnila sreča Izgleda kot prvoaprilska, zraven pa še ribiška šala. Pa temu ni tako. Jožetu Fužirju iz Novih Lok pri Mozirju se je na prvi aprilski dan resnično nasmehnila sreča. Pod ločkim jezom na Savinji je ujel potočno postrv, kije v dolžino merila zavidljivih in občudovanja vrednih 54 centimetrov. Šlo je za samca, ki ni bil vzgojen v kateri izmed ribogojnic in nato vložen v katerega izmed vodotokov. Več znakov je pričalo o tem, da je riba zrasla v Savinji. Ulovljeno postrv je ta dan videlo več ribičev, ki so na tem mestu preiz- kušali ribiško srečo. Prijema pa ni bilo vse dotlej, dokler vabe ni namočil še Jože Fužir, bolj poznan kotštepiher. Riba mu je prijela že pri četrtem metu. Štepiher je dolgoletni in aktivni član mozirske ribiške družine. Aktiven pa ni le z ribiško palico, ampak se redno udeležuje delovnih akcij, na katerih je vedno v pomoč. Benjamin Kanjir Jože Fužir je izpod ločkega jezu potegnil potočnico velikanko (foto: Benjamin Kanjir) JVaši òntfcf Janji in Špeli za 8. in 3. rojstni dan Naj v srcu Vama smeh živi, v brezskrbne, srečne otroške dni To so želje vseh, ki Vaju imamo radi. BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 20. aprila 2007, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI d.o.o. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Saša Zamernik (desno) z Ireno Vrčkovnik dokazuje njeno sodelovanje z ansambloma Jurij iz Šentjurja in Vaški muzikanti iz Kranja. S temi je lani dosegla vidno uvrstitev na tekmovanju ansamblov v Grušovljah. Marija Lebar Bitka talentov je kui - je naslov prve pesmi z novega albuma Omarja Naberja. Pesem je nastala pod producentsko taktirko Martina Štibernika in je avtorsko delo Omarja in Na Net TV že nekaj časa poteka oddaja Super zvezda, kjer nastopijo štirje glasbeni in plesni izvajalci, dva od teh se uvrstita dalje. Organizator in urednik oddaje je Domen Kumer, ki želi na ta način dobiti talentirane člane za novo pevsko - plesno skupino. Kandidatka za zvezdo je tudi Rečičanka Saša Zamernik. V oddajo se je priglasila, ker si želi spoznati čim več ljudi iz glasbene scene. Na prvem nastopu je zapela pesem Karmen Stavec Kamorkoli greš in se uvrstila v četrtfinale. Tu seje predstavila s pesmijo Nuše Drenda Ne kliči me in dobila priznanje komisije tako za petje in videz kot koreografijo. Tukaj štejejo tudi glasovi gledalcev, ki jim je bila Saša očitno všeč, saj je prišla v polfinale. Ta nastop bo na Net TV predvidoma 14. aprila. Sicer pa se je z nastopanjem pred kamerami srečala že pri enajstih letih, koje zapela v oddaji Zoom. Na radiu Polzela je osvojila naslov Naj talent, na Full cool Demo top, ki ga organizira radio Celje, pa je v kategoriji do 14 let zasedla prvo mesto. Tudi narodnozabavna glasba ji ni tuja, kar njegovega dolgoletnega prijatelja reperja Trkajo. Album pa naj bi izšel šele jeseni. Komad je Omarjeva zahvala Bitki talentov, kaže pa tudi drugo plat celotne zadeve. Omar seje v teh letih izkazal za izvrstnega izvajalca, a kar je še najbolj pomembno, je to, daje Omartudi avtor, ki seje tokrat lotil ne samo pisanja glasbe, temveč tudi besedil, aranžmajev in produkcije. Skratka, glasbenik v vseh odtenkih. »Na albumu bo veliko malih, prijetnih presenečenj. Še vedno se držim pravila, da skušam ustvarjati glasbo, ki odraža mene samega in v tem uživam. Novi izdelek bo bolj emocionalen in tudi brezkompromisen,« je svoj novi album opisal Omar. Alenka Ravno v teh dneh je bilo konec 40-dnevnega postnega časa, ki je trajal od pusta pa vse do velike noči. V tem času je bilo sklenjenih zelo malo poročnih zvez, saj se velika večina bodočih mladoporočencev še vedno drži pravila iz časov naših starih staršev, da v tem času naj ne bi sklepali porok. Ker pa je te zapovedi sedaj konec, zunaj pa je vse prijetnejše vreme, bodo matičarji imeli vedno več dela. Če ste s svojim izbrancem oziroma izbranko med tistimi, ki se želijo letošnjo leto poročiti, je sedaj zadnji čas, da se lotite vseh s poroko povezanih priprav. Teh ni malo, tudi časa precej vzamejo, zato le vzemite v roke tokratno prilogo o poroki in preverite, kaj še morate postoriti in na kaj ste mogoče pozabili. Naj bo vaša poroka res nepozaben in srečen dan, katerega se boste vedno z veseljem spominjali. NAJPREJ NAJBOLJ ZOPRNO - STROŠKI POROKE Da lahko načrtujeta tako velik dogodek, kot je poroka, morata najprej poznati stroške, ki vaju čakajo in si pripraviti načrt, koliko denarja želita ali zmoreta v svoj poročni dan sploh vložiti. Stroški povprečne poroke znašajo okoli 4.000 evrov. Ko določita vsoto, ki vama ustreza, poroko organizirajta vtem okviru. Marsikdaj stroške poroke prevzamejo starši in mladoporočenca razbremenijo, kar pa še ne pomeni, da načrtovanje ni potrebno. Seznam stroškov, brez katerih skorajda ne gre: • vabila za povabljene • zahvalne pozornosti • konfeti, priponke • takse in stroške administracije pri poroki • nevestina poročna obleka • ženinova poročna obleka • poročna prstana • poročni šopek in vse cvetje za dekoracijo • izdelava poročne pričeske in ličenje • šampanjec za nazdraviti po poročnem obredu • hrana in pijača za svatbo • poročna torta in pecivo ter piškoti • fotograf in snemalec • poročni album • glasba in po želji animator • poročno potovanje Stroške poroke pa lahko tudi zmanjšata, če bosta določene stvari naredita sama. Seveda le v primeru, če sta prepričana, da bosta imela dovolj časa še za te dodatne obveznosti. Sama lahko pripravita vabila, konfete in priponke ter drobne pozornosti za svate. Ob odhodu se jim lahko podari pecivo v okrasnih škatlah, fotografijo z zahvalo in posvetilom (te lahko neka- Spoštovani mHadoponohncd » > ^eüimo vam p/tecfstaviü števtftie novosti J p/ti labtfti ponočne papüme gafante/tLje: v> - üaibtüa - gafitfofe - končki - nap/isni šopki % JT 9* Sto? M V .fm Mp GRAFIČNE STORITVE ii ininn-i£ N3,rgu51-Mozirje unraraf mmmmmmmmmm | 8.00-12.00,13.00-16.00 NASPROTI UPRAVNEGA _ . ___ __ __ centra v mozirju Tel.: 839-50-80 teri fotografi izdelajo celo pred polnočjo), ali kakšen drug spominek. Za delo fotografa ali snemalca lahko poprosite koga od sorodnikov ali prijateljev, ki je spreten s fotoaparatom. A to verjetno ne bodo profesionalne slike in posnetki, zato razmislite, kaj vam več pomeni, prihranek denarja ali profesionalen fotograf. Vsekakor pa se najlažje prihrani pri pecivu. Vedno se najdejo sorodnice, ki jim je peka v užitek in vam bodo z veseljem napekle dovolj sladkih dobrot za vso noč. ŠE POSEBEJ Z VESELJEM SE NA POROKO PRIPRAVLJAJO NEVESTE Da se bo nevesta počutila lepo, je zelo pomembna ravno obleka, v kateri naj bi žarela v svoji lepoti. Posvetite dovolj časa pri izbiri obleke in se odločite za tisto, v kateri se resnično počutite lepe in samozavestne. Preglejte poročne revije, zamislite si tudi približen kroj in seveda barvo obleke. Nato se odločite, ali si boste obleko izposodile oziroma jo dale izdelati kakšni dobri šivilji. IZPOSOJA OBLEK V POROČNEM SALONU Izposoja oblek je prav gotovo najugodnejša v poročnem salonu. Tam je velika izbira oblek in večina nevest najde svojo sanjsko ravno v salonih za izposojo. Cene poročnih oblek se v razlikujejo glede na ohranjenost in starost same obleke. Ponavadi so malo nošene obleke dokaj dražje od tistih, ki so bile že velikokrat sposojene. Natančno se dogovorite, kdaj boste obleko potrebovale in kdaj jo lahko prevzamete. Pri izposoji poročne obleke v salonu bodite pozorne tudi na to, da vam bodo obleko prilagodili vaši postavi in STUDIJSKA FOTOGRAFIJA portretna, poročna, reprodukcije, restavriranje starih fotografij, klasična čb fotografija REPORTAŽNA FOTOGRAFIJA poroke, cerkveni obredi, družinska slavja MODNA IN KOMERCIALNA FOTOGRAFIJA DIGITALNA FOTOGRAFIJA fotografiranje, skeniranje, obdelava in montaža fotografij PRODAJNA GALERIJA, FOTO MATERIAL, SVETOVANJE fotografije, fotoaparati, filmi, foto oprema, baterije, okvirji in okvirjanje slik, albumi, puzle, fotografije na lončkih, majicah, kapah, podlogah za miške, koledarji iz vaših fotografij,... ■ GRAFIČNO OBLIKOVANJE logotipi, celostne graf. podobe, označevalni in propagandni material TISKANI MEDIJI papirnati mediji: vizitke, prospekti, letaki, plakati, priznanja, vabila, razglednice, nalepke, koledarji, brošure, knjige ..., tekstil: majice, zastave, dotisk OZNAČEVALNI SISTEMI IN OZNAČEVANJE reklamni napisi, table, svetlobne kasete, transparenti, poslovni objekti in prostori, prevozna sredstva, predmeti in izdelki, ŠTAMPILJKE DigfialnHotoaparati fc®TP JtUffllint jfM5 jisiiafeRj© Bernard Basti s.p., Podsmrečje 14,3342 Gornji Grad tel.: 03/ 584 30 71, tel./fax: 03/ 584 30 75 c-mail: foto.graf@siol.net, www.foto-graf.si da bo pravočasno pripravljena za prevzem. Še zadnjič jo pomerite teden pred poroko in preverite, če vam stoji kot po meri. IZBIRA OBLEKE GLEDE NA POSTAVO Nevesti višje in vitke postave bo pristajala večina modelov in imele boste res veliko izbiro oblek. Pri nižjih in suhih postavah lahko izbirate med modeli, ki so oprijeti in se prilegajo telesu po celi dolžini. Izognite se oblekam, ki dajejo volumen in so večplastne. Ti kroji optično zmanjšajo postavo. Če želite pokazati hrbet in roke, se odločite za obleko s tankimi naramnicami in odprtim hrbtnim delom. Pri močnih postavah se odločite za enodelno obleko, ki vas bo optično podaljšala. Če ste malo zaobljene postave, se lahko odločite za dvodelni komplet, ki ga sestavlja korzet s krilom navzven (A). Visoki nevesti Erih TAMSE s.p. KIDRIČEVA 7, »20 VELENJE TELEFON: 03/58712 41, 897 02 70 Delovni iei: od ponedeljke do polke od 8.80 do 12.00 In od 15.00 do 19.00 eobote od 9.00 do 12.00. Vrtnarstvo in cvetličarstvo SKODMEK Hribemikova 10, 3330 Moziije, Tel: 03/839-46-60 fete: 03/839-46-61 , 8 Popusti in hitri krediti. Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 17B a, www.garant.si Industrijska prodajalna: 03/70 37 130,03/70 37 131, info@garant.si močnejše postave pristajajo prosto padajoče obleke, brez poudarjenega pasu in večplastnega krila. POROČNA PRIČESKA Za nevesto je izbira poročne pričeske ravno tako pomembna kot izbira poročne obleke. Prava pričeska zaključi vašo podobo in vas naredi posebno, kot je poseben vaš poročni dan. V frizerski reviji poiščite pričesko, ki se barvno sklada z vašimi lasmi inje podobne dolžine ter primerna vašemu obrazu. Stil pričeske izberite glede na dolžino vaših las in se o predlogu posvetujte s frizerjem. Pred poroko se ne lotevajte večje spremembe glede dolžine las, barvanja in striženja, saj je čisto mogoče, da se z novo podobo ne boste počutile tako sproščene kot sicer. Poskrbite le za osvežitev barve ali pramenov in morda striženja uničenih konic pri daljših laseh. Ravno tako pred poroko ne menjajte frizerja, če ste s svojim sicer zadovoljne. Ta vas in vaše lase najbolje pozna, pozna tudi vaš okus, zato vam bo gotovo svetoval v skladu z vašimi željami. NE POZABIMO NA ŽENINA! Tudi ženin si na dan svoje poroke zasluži pozornost svatov, zato je tudi njegovi urejenosti potrebno nameniti dovolj pozornosti. Trendi za pomlad in poletje 2007 ženinu narekujejo vsaj nekaj satena v njegovi poročni opravi. Najbolj pogumni oziroma tisti, ki vsekakor želijo slediti modnim smernicam, bodo nadeli satenasto obleko v odtenkih roza barve s svileno srajco v sončnih odtenkih. Če ne želite na sebi satena, radi pa bi bili modni, se odločite vsaj za kombinacijo črtaste bele obleke s svileno pikasto srajco. Tudi mornarski vzorci na temno modrih svilenih oblekah z belo satenas- Dostava na dom! Montaža! Ugodni mini krediti! ©feBSSBö© DDfflg® TT03@®WDraè V7 0®Do‘W®i iwss Gradbeni material, vijaki, tveno železo, barve, laki, bela tehnika PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče d.o.o. Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 OBDARITE SVOJE NAJDRAŽJE Z DARILNIM BONOM TRGOVINE CIZEJ PARIŽLJE. to srajco so zelo dobrodošla novost letošnje sezone. Pri dodatkih, ki so za moške sicer malce nevsakdanji, letos prednjačijo kamenčki swarovski. Ti se pojavljajo kot detajl na žepih oziroma gumbih in manšetah, če se odločite za obleke v svetlih odtenkih sive ali metalne barve. IZBERITE PRIMERNO GOSTIŠČE Najprej zberemo vse možne lokacije, kjer želimo imeti naše poročno slavje. Izbrana gostišča nato obiščemo in se prepričamo o SSÈO Vsfeaje, e. 40A ZA UREJENO OKOLJE Ob odpiranju nove strani v knjigi življenja, Vam z našimi vrhunskimi fioristi nudimo pripravo sanjski [pwsll, svadba v sanjski NaHiHni dvoranš NATURA ajnirtfiotef -ML it 03 837 04 00 kimata tel it 060/9677 Poroka je slovesen dogodek v življenju dveh ljudi, povsem samoumevno je, da bi si ga rado ogledalo čim več bližnjih in daljnih sorodnikov, prijateljev in znancev. Če pa se vse skupaj dogaja v najlepšem okolju naše dežele, v Zadrečki do- lini ob sotočju Savinje in reke Drete, potem dobi nepozaben dan poroke še dodatno, pravljično razsežnost. Naturino dvorana v Lačji vasi je dovolj akustična, da bosta mladoporočenca lahko zaplesala svoj prvi »poročni ples«, da ga bo videlo vseh sedemdeset svatov, kolikor je lahko navzočih v dvorani. Častitljivo zadrečko okolje omogoča razigrani svatovski druščini tudi druge ugodnosti: vanj se lahko bodoča zakonca pripeljeta v velikem luksuznem avtomobilu ali v kočiji, lahko si zaželita obredno odpiranje steklenic s sabljo. Torej si lahko organizirata poroko tako, kot sta jo doslej občudovala v svojem najljubšem in najbolj romantičnem filmu. Da, tudi posnela bosta lahko svoj življenjski dogodek. Pri vsem tem naj dodamo, da Aparthotel Natura poročnemu paru nudi najbolj prestižen apartma, ki se imenuje predsedniški apartma, in ga slavljenca dobita v spomin in v spodbudo za dolgo skupno življenje popolnoma brezplačno z vsem ugodnostmi, ki jih Natura nudi. Poskrbljeno je tudi za svatovsko druščino, za prenočišče ji nudimo deset odstotni popust. Seveda se bomo o vsem skupaj domenili v neposrednem razgovoru. Zelo zaželen je predhodni ogled dvorane, pogovor z vodstvom hotela in pravočasna rezervacija termina. Popoln poročni dan je zgodba, stkana iz tisoč in enega čarobnega trenutka. Pri nas jo lahko začneta v Hiši na travniku, kjer vama bomo že tako lep dan še polepšali s programom Svilenega dotika. Nadaljujemo s civilnim obredom v čudoviti poročni dvorani Vile Higiea, od koder vaju bomo skozi čarobni Zdraviliški park popeljali do cerkvice Marijinega vnebovzetja. Idilična poročna dvorana Zdraviliškega doma je naslednja postaja, kjer si bosta ob izbranih aromah in okusih umetnin naših kulinaričnih mojstrov nabrala moči za veselje do zgodnjih jutranjih ur. Potem bosta prijetno utrujena poročni dan podaljšala v poročno noč ob jagodah in penini v posebej pripravljenih prostorih. Po krepčilnem spancu si naslednje jutro lahko privoščita še termalno masažno kopel ah poživljajočo savno. Razkrijta nam svoje želje in pomagali vama bomo sestaviti zgodbo popolnega poročnega dne. Ss* Terme Dobrna TERME DOBRNA, termalno zdravilišče, d.d., Dobrna 50, Sl - 3204 Dobrna T: 03 78 08 000, E: poroka@terme-dobrna.si, www.terme-dobrna.si v Vili Herberstein, Vabilo zaročencemi za poroko Nešteto lepih zgodb je ujetih v mirni no’ Herberstein. Petindvajset in več let je že minilo'| poročili prvi mladoporočenci. Lepo jih je videti, ko prihajajo pi poroke, ali kadar so na obisku kar tal I gg ■■ Skoraj vsi pa pridejo vsaj enkrat na leto, se poročili. Poroke, sklenjene na Herbersteinu, Zrcalce, zrcalce na steni, povej! Poznate? Najlepša je herbersteinska nevesta. V uglajeni notranjosti ali v parku vile bosta lahko rekla: "Da." Nastale bodo prekrasne fotografije. V kraljevski sobi bosta morda celo prespala na svojo prvo poročno noč. Ostali bodo spomini, ki jih ni mogoče pozabiti. Potem nas bosta tu in tam obiskovala in mi se bomo veselili in se spominjali z Vama, kako je bilo takrat. Sto razlogov poznamo za poroko v Vili Herberstein, mladoporočenci pa jih poznajo tisoč. Pokličita nas, ali še bolje, pridita na obisk, zaročenca. Kolektiv Vile Herberstein Telefon: 03 896 1400 njihovi ponudbi, ceni ponudbe, ogledamo si prostor. Ta mora biti dovolj prostoren glede na naše želje, dovolj osvetljen in dovolj zaseben. Pozanimamo se, kaj je vključeno v ceno poročnega menija, o morebitnih dodatnih cenah za strežbo, o cenah pijač in podobno. Na koncu se pozanimamo še o možnosti parkiranja in morebitni možnosti prenočitve v njihovem gostišču. Če je vaša poroka večjega obsega poskrbite tudi za sedežni red. Izdelajte ga po prejetju vseh potrditev udeležbe na poroki. Pri tem ne pozabite, da sta vidva, mladoporočenca, »zvezdi večera«, zato bi bilo skrajno neprimerno, če bi komu kazala hrbet. Potrebno se je držati pravila, da nevesta sedi na ženinovi desni strani, nato na vsaki strani priči z svojim spremljevalcem. Šele nato starši, kasneje pa še drugi sorodniki in prijatelji. GLASBA NA POROČNEM SLAVJU Glasba igra vsekakor pomembno vlogo. Glasba je tisti dejavnik na poročnem slavju, ki poskrbi za dobro vzdušje. Če izberemo napačno glasbo oziroma glasbo, ki bo ustrezala le peščici svatov, v prostoru ne bo pravega veselja in slavje bo pokvarjeno. Vsekakor je treba najprej pretehtati, kakšno glasbo naj sploh izberemo. Pregledamo seznam povabljenih in skušamo ugotoviti, kakšna glasba komu odgovarja. Na podlagi teh podatkov izberemo več glasbenih zvrsti, ki bodo prevladovale na poroki. Glasba v živo je vsekakor najboljša za ustvarjanje vzdušja, seveda pa tudi stane več, kot DJ in glasba na cd-jih. Če ne želite previsokih stroškov, vseeno pa ste se odločili za glasbo v živo, poiščite glasbeno skupino, ki mogoče še ni zelo uveljavljena, jo pa kakšni prijatelji toplo priporočajo zaradi svoje dobre izkušnje. Lahko se Naročnik objave: Rožič Dalja s.p. Na trgu 22,33 JO Manije prestige Smihelska cesta 2, Mozirje Tel. 5833-913 jdete nas v novem upravnem centru v izarju, kjer smo za vas pripravili: - ženske in moške obleke, - ženske kostime, - moške srajce, kravate in pasove, - pletenine za ženske in moške, - perilo Triumph, Lisca, Rondes ... - za bodoče mamice pa razširjen program vrhnjih oblačil, perila in nogavic. Za oblačifa, kupljena pri nas, nudimo brezplačrNfcpopravila (ožanje, krajšanje ...). Nataša Berdnik s.p., Mali vrh 9B, 3327 Šmartno ob Paki Mudimo vam veliko izbiro poročnik prstanov. Delovni čas: 8" -19“. sobota: 8'” -12” Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit nakit je več kot primerno darilo za BIRMO, PRVO OBHAJILO, MATURO, ROJSTNI DAN, RAZNE OBLETNICE,... Velika izbira srebra, ped in nakita iz oplemenitenega jekla ter ročnih ur za vse generacije. \ndreja Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 58 44 590 031/65-87-84 Zakaj ne bi tudi vi bili drugačni? Frizura m make up po vaši želji in po našem svetovanju. NOVO v naši ponudbi: MANIKURA Imejte lepe m urejene nohte in roke. KMALU ponovno tudi PEDIKURA! Za predhodna naročila pokličite na telefonsko številko 58 44 590. Spoštovani mladoporočenci v Restavraciji Gaj v Mozirju vam nudimo naslednje storitve - sprejem mladoporočencev in svatov z aperitivom - slavnostno poročno kosilo ali večerjo z našimi kuharskimi mojstri - hladno topli bife - poročno slavje do jutranjih ur - klimatizirani prostori - aranžiranje prostora po vaših željah - postrežba pijače in kanapejev po poročnem obredu Zaupajte nam vaše želje in potrudili se bomo, da vam bo ta dan ostal nepozaben! SIA" A Zadruga mozirje Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE Ceäta v Loke 7. 3330 Mozirje Tei.: 03 839 51 56, 051/682-321 Kontaktni osebi: Anica Potočnik in Darinka Pečnik Faks: 03 837 07 60 e-mail: gaj@zkz-mozirje.si Kapaciteta: število sedišč znotraj: 180 število sedišč zunaj: 80 Za poročno slavje sprejmemo Oo 130 oseb odločite tudi za duo, ki je vsekakor cenejši kot skupina s petimi glasbeniki. Mora pa takšen glasbeni par znati ustvariti dobro vzdušje, zelo priporočljivo je tudi dobro animatorsko znanje. NAJ BO POROKA PREPLETENA Z DOMAČIMI OBIČAJI Pravzaprav so običaji in obredi del skoraj vsake poroke, sploh na podeželju jo ženin in nevesta težko odneseta brez kakšnega izmed njih. Sofisti del poroke, ki naj bi prinašal srečo, hkrati pa se ob njihovem uprizarjanju svatje vedno nadvse zabavajo. Dandanes je marsikateri poročni običaj že pozabljen ali pa ne poznamo več njegovega namena. Ravno tako je precej običajev, ki pravzaprav sploh niso slovenskega izvora, a so med ljudmi zelo priljubljeni. Vsi poznamo običaj, da mora imeti nevesta na svoj poročni dan na sebi nekaj starega, nekaj novega, nekaj izposojenega in nekaj modrega. Vsekakor ne gre za slovenski običaj, sajje poznantudi »čez lužo«, vseeno pa lahko nevesti prinese nekaj zabave. Metanje riža na mladoporočenca, ki prihajata poročena iz magistrata ali cerkve, naj bi jima po eni razlagi prineslo obilo bogastva, po drugi tudi veliko otrok. Nevesta in ženin noči pred poroko naj ne bi preživela skupaj, nevesta mora čez prag hiše najprej stopiti z desno nogo, če zagleda ob prihodu iz hiše mavrico, naj bi to prinašalo dolg in trden zakon. Nekateri celo pravijo, da se nevesta ne bi smela, tako urejena, kot bo na poroki, pogledati v ogledalo. Vsi si na poročni dan želimo lepo in sončno vreme, a ravno dež na dan poroke prinaša k hiši bogastvo. Hupanje avtomobilov na poti k poročnemu obredu ali slavju ne kaže le veselja svatov, ampak menda z njim odganjamo zle duhove. Vsesplošen običajjetudi rezanje poročne torte ob polnoči, metanje šopka, kraja neveste, ki jo mora paziti njena ali ženinova priča in seveda polnočni ples ženina in neveste. Marsikje še vedno velja pravilo, da mladoporočenca pred polnočjo sploh ne plešeta. Na deželije še vedno, ni pa več pravilo, zelo prisotna »šran-ga«, na kateri neporočeni fantje naredijo zaporo in zahtevajo plačilo ženina za nevesto. CERKVENA POROKA Tudi cerkvena poroka je za marsikoga zelo pomemben običaj oziroma obred, brez katerega prave poroke ne bi bilo. Za sklenitev zakonske zveze pred cerkvenim oltarjem mladoporočenca potrebujeta krstni listin seveda samski list, ki potrjuje, da nobeden od njiju ni poročen oziroma v zakonski zvezi. Če kateri od mladoporočencev nima krstnega lista, ga seveda lahko pridobi naknadno v župniji, kjer namerava opraviti sklenitev zakonske zveze. Za oba bodoča zakonca je ponekod obisk priprav na zakon nujen, drugje spet ne (odvisno od župnika, ki bo obred vodil). ■ Na trsu 52, Mozirjem hn'p://www.mismas.si e-mail: mismas@mismas.si «PEKARNA 839 47 44. 031 667 922 SLAŠČIČARNA in TRGOVINA Pri Tatjani 839 52 46 - SLAŠČIČARNA Šoštanj 581 11 43 C8(?®r9®Mia> B3b razstavo poročnih aprila,2007. f ÜGöESMi) Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje Kaj se skriva pod poročno obleko? Na izgled neveste v poročni obleki ima pomembno vlogo tudi izbira spodnjega perila. Neveste ponavadi izberejo gladke modele, da jim obleka lepše pristoji. Barva perila sovpada z barvo obleke, zato je najpogosteje v beli ali krem barvi. K poročnemu perilu spadajo še samostojeće nogavice in podvezica. Podvezica je lahko širša, z dekoracijo poročnih prstanov ali pa podvezica z modro pentljo v skladu z običajem, da naj nevesta nosi tudi nekaj modrega. Butik GRAZIA - tudi za neveste! Triumph angel curves ^ProMotOr YAMAHA štirikolesniki gumijasti izvenkrmni čolni motorji -20% Ključavnica za disk \Wj AKCIJA VELJA V MESECU APRILU 2007 Drešinja vas 15, Petrovče, tel.:03/ 5707-151 Delovni čas: PON-PET: 8-19h - SOBOTA: 8-13h Kredit Leasing Položnice motorna kolesa froling TOPLOTA IZ LESA ROK SUHOnOr.NIK Biomasa d. o. o. Krnica 52,3334 Luče ob Savinji tel.: 03 838 40 86 fax.: 03 838 40 87 gsm: 041 383 383 POSLUŠAJTE MAS - IZVEOELI BOSTE VEČ RADIO GOLD! Saviniski val www.radio Mhz NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATELJI | V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz 1 VOZILI SMO: ŠKODA OCTAVIA SCOUT 2.0 TDI Tabornik, ki se znajde tako v mestu kot v gozdu Avtomobili pod blagovno znamko Škoda že nekaj časa niso več tisto, kar so bili nekoč. S kvaliteto izdelave in uporabljenimi materiali se vztrajno približujejo avtomobilom znamke VW. S široko motorno paleto ima kupec pravzaprav priložnost kupiti VW pod drugo značko, za relativno precej manj denarja. No, resnici na ljubo velja dodati, da tudi Škoda razvija svojo cenovno politiko in tako lahko danes za octavio hitro odštejemo že več 20.000 evrov. Tokrat smo za vas preizkusili »terensko« izvedenko octavie, ki sliši na ime scout. Model v osnovi izhaja iz octavie kombi. Podvozjeje predelano in namenjeno slabšemu terenu, zato je octavia scout višja in posajena na 17-colska platišča. Vse skupaj dopolnjujejo zanimive plastične obrobe, ki naznanjajo, da je scout namenjen tudi brezpotjem in voznikom, ki se občasno radi podajo v avanture po gozdnih cestah. V vsem ostalem je scout nadgradnja običajne octavie, dodan je le še pogon 4x4, ki poskrbi za odlične vozne lastnosti na vseh vrstah cestne podlage. Pri tem se odlično obnese haldex sklopka, ki pogon s prednjih koles po potrebi prenese tudi na zadnja kolesa, in to prav v trenutku, ko voznik to potrebuje. Motorna paleta octavie scout je zaenkrat še okrnjena, na voljo sta bencinski motor 2.0 FSI s 150 konjskimi močmi in, po mojem mnenju, pametnejša izbira2.0TDIs 140 KM ter 320 Nm navora, ki se oddolži z nezahtevnostjo in nizko porabo. Testna octavia scout je bila opremljena prav s tem motorjem. Notranjost je podobna kot pri ostalih hišnih modelih, le pri sovozniku je na armaturni plošči nameščen ročaj, ki bi naj služil kot držalo pri vožnji po resnejših brezpotjih. Prtljažnik je v osnovi velik in navdušuje s svojimi 580 litri, ob podrtih sedežih pa ponuja kar 1.620 litrov večnamenskega prostora. Vožnja z octavio scout predstav- lja pravo udobje. Prijetno preseneti podvozje, ki kljub višji nastavitvi ne dovoljuje nagibanja v ovinkih in s precej neposrednim volanskim mehanizmom spremeni scouta v živahneža med ovinki. V času našega testa je ceste pobelil sneg, octavia pa je z lahkoto obvladovala neugodne vozne razmere, le letne pnevmatike širine 225 mm niso bile ravno suverene pri zaviranju. Prepričan sem, da bi bil scout v kombinaciji z zimskimi gumami dobesedno nepremagljiv. Motor s 140 KM deluje odločno, vendar pa teža in štirikolesni pogon vendarle naredita svoje. Osebno bi si želel 170-konjski motor, ki pa zaenkrat (še) ni na razpolago. Ja, VW pač mora obdržati kakšno prednost tudi zase. Ampak za vse, ki vam znak Škoda ugaja in občasno radi zaidete v neurbanizirano okolje, je scout odlična izbira: vodljiv, lahkoten, varčen in vse to za pošteno ceno. Igor Pečnik CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Podelitev spričeval Računalniška pismenost za odrasle Udeleženci projekta v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje (foto: Vesna Velam) Udeleženci projekta v sodelovanju z UPI Ljudsko univerzo Žalec (foto: Vesna Velam) V Centru za samostojno učenje Nazarje je v četrtek, 22. marca, v organizaciji Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje 54 udeležencev projekta Phare 2003 Računalniško opismenjevanje brezposelnih iz Zgornje Savinjske doline prejelo potrdila o uspešno opravljenem javno veljavnem izpitu Računalniška pismenostza odrasle. Ljudska univerza Velenje je v lanskem letu kot partner sodelovala v kar dveh projektih računalniškega opismenjevanja in sicer enkrat s Šolskim centrom Velenje in v drugem z UPI LU Žalec. Raču-nalniško izobraževanje je za eno skupino udeležencev potekalo preko spletne učilnice, za drugo pa v kombinirani obliki klasičnega tečaja računalništva z e-učenjem. Udeleženci so svoje znanje potrdili z uspešno opravljenim izpitom Računalniška pismenost za odrasle, ki ga predpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport. S svojim pridobljenim znanjem so zadovoljni, kottudi z možnostjo vključitve v ta projekt in upajo, da jim bo znanje koristilo pri nadaljnjem delu z računalnikom. Vesna Velam KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Shreve, Anita: Pilotova žena, Desa Muck: Peskovnik Boga Otroka, Sparks, Nicholas: Usodni ovinek, Ludlum, Robert: Škorpijonova iluzija, Smith, Wilbur A.: Leopard lovi v temi. MLADI: Suhodolčan, Primož: Košarkar naj boi, Pavček, Tone: Majnice, Meyer, Birgit: Nina pospravlja, Baumgart, Klaus: Tinček ni zajček, Goscinny, René: Asterix: Spopad poglavarjev. Avto GALANT Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 - IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE - KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI - IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU POSLOVALNICA NAZARJE Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje TEČAJ CPP Dne, 17. aprila 2007, ob 17. uri. Vožnja se začne in konča v Nazarjah ali v Mozirju. Usposabljamo tudi mladostnike za vožnjo s spremljevalcem. Informacije na tel. št. 041 636 434 ali 5 86 54 77. www.antlej.si Od Vardarja pa do Triglava Pesem iz naslova si najbrž požvižgavajo tisti, ki so pred letom vložili v novo nastale balkanske vzajemne sklade. Na letni ravni se Hy-pov sklad »južnoevropskih priložnosti« in MP-Balkan približujeta 100-odstotni donosnosti, Publikumov Balkan je presegel 80 odstotkov in tudi najbolj previden KD-jev skladje presegel 55-odstotno rast. Le še NLB-jev sklad slovenskih delnic seje lahko v preteklem letu s skoraj 70-odstotno rastjo pomešal med prvih pet. Marčna korekcija na svetovnih trgih držav bivše Jugoslavije, razen Slovenije, praktično ni oplazila. No, tudi pri nasje bila bolj kratka. Najbolj nesrečni z vidika zadnjega meseca so najbrž lastniki Krke, kije padla z rekordnih vrednosti, toda rast ostalih delnic je SBI20 pognala do novih rekordnih vrednosti. Del odgovora na vprašanje, kaj poganja vrednosti slovenskih del- nic v višave, bi lahko najbrž našli v vrstnem redu najaktivnejših posrednikov na ljubljanski borzi, kjer prva tri mesta zasedajo avstrijske banke Reiffeissen, Hypo in Bank Austria, ki so v marcu skupaj opravile kar 30 odstotkov prometa na Ljubljanski borzi, trikrat več kot lani. Drugi del odgovora pa lahko iščemo tudi v vladnem ambicioznem programu prodaje nekaterih podjetij v državni lasti, ki naj bi se odvil do konca njenega mandata. Dejstvo, da v zadnjem času vsi balkanski vzajemni skladi zaostajajo za Publikumovima indeksoma EX-YU in Balkan, ki merita utrip najbolj vročih balkanskih trgov, medtem ko so ju v lanskem letu tudi prehitevali, bi lahko pomenilo, da skladi vseh prilivov niso vložili v najbolj pregrete trge in postajajo bolj previdni. In prilivov v balkanske sklade je še vedno precej, v letošnjem letu že 94 milijonov evrov, kar je že skoraj 60 odstotkov vseh letošnjih prilivov v sklade slovenskih upravljavcev in kar je bistveno več kot v celem letu 2006, ko se je vanje nateklo 76 milijonov evrov. Močni prilivi in močna rast vrednosti sredstev so tako največji slovenski balkanski sklad Publikum Balkan, s 116 milijoni evrov uvrstili na peto mesto, po obsegu sredstev med vsemi skladi, saj so od njega večji le še Triglav Steber 1 (419 mio), KD Galileo (290 mio), KD Rastko (136 mio) in Probanka globalni (117 mio). Skupna sredsh/a balkanskih skladov trenutno znašajo že 223 milijonov evrov oziroma slabih 10 odstotkov od vseh sredstev v vzajemnih skladih slovenskih upravljavcev. In kako naprej? Prihodnost je negotova, o njej se ne strinjata niti sedanji niti bivši predsednik ameriških zveznih rezerv. Prilivi v vzajemne sklade v svetu so nižji kot lani v istem obdobju, bish/eno pa seje povečal delež mešanih in obvezniških skladov. Po mojem mnenju so kot dolgoročna izbira še vedno primerni mešani skladi, saj dajejo upravljavcem več možnosti za razpršitev sredstev med različne trge, pa tudi v prihodnosti najbrž spet aktualnejše obveznice. Balkanski skladi so v treh mesecih že presegli donose, ki sojih upravljavci napovedovali za celo leto 2007, kar kaže, da se na njihove napovedi pač ne moremo povsem zanesti, in da kaže pričakovanja za tekoče leto malce zmanjšati. Borut Repše Vzajemni skladi z najvišjimi in najnižjimi donosi v letu 2007 (do 4.4.2007) DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih S - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški Triqlav Balkan 36% KD Prosperità 16% Publikum Bond 5% Publikum Balkan 35% Modra kombinacija 12% Triglav Obvezniški 3% MP-BALKAN. Sl 35% Primus 12% PS Pika 2% Hypo SEE Opp 34% KD Galileo 11% SGAM Bd Eu Hi Yield 2% KD Balkan 26% Krekov sklad Skala 11% PIA Centr Eu Bond 1% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški Publikum Sci & Tech -3% Infond Uravnoteženi 4% PIA Dollar Bond 0% SPIF Cina [R| -4% Triqlav Evropa 2% SPIF Euro lungo [RJ -1% SGAM Eq Jap Small Cap -6% RCM AR Global Balanced 1% Gama - obvezniški -3% MP-INDIA.SI -6% RCM Global Mix 0% VB Corporate Bond -4% SGAM Eq India -9% VB Smile -1% VB Europa Rentenfonds -4% Vir podatkov: www.financna-tocka.si OB LETOŠNJEM DNEVU ZDRAVJA Vedno nove in nove Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, je potekal pod geslom Vlagajmo v zdravje, gradimo varnejšo prihodnost. Svetovna zdravstvena organizacija je ob tej priložnosti opozorila, da nevarnosti za zdravje ne poznajo meja, na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje pa so ob svetovnem dnevu zdravja opozorili na pomen preprečevanja nalezljivih bolezni in problem pojavljanja novih nalezljivih bolezni. Do nedavnega je v svetu prevladovalo mnenje, daje bitka proti nalezljivim boleznim tako rekoč dobljena, vendar se je izkazalo, da je bil optimizem prezgoden. Med nalezljivimi boleznimi, ki se v svetu pojavljajo vse pogosteje, veljale pa so za izkoreninjene, so tuberkuloza, kolera, malarija in hepatitisi. Vzroki za njihovo širjenje so potovanja, prenaseljenost, prehrambena industrija, slaba javno-zdravstve-na infrastruktura, nepravilna in nekritična uporaba antibiotikov ter prilagajanje mikroorganiz- mov na posege v okolju. Poleg tega se danes v svetu pojavljajo nove bolezni. V zadnjih dvajsetih letih so prepoznali več kot 30 novih in zelo nalezljivih bolezni. Mednje sodijo okužbe s HIV in aids, lymska borelioza, hepatitis C, nova varianta Creutzfeldt-Jakobove bolezni, SARS, ptičja gripa in hemoragična mrzlica Ebola. Resno grožnjo v obvladovanju nalezljivih bolezni predstavlja vse večja odpornost povzročiteljev nalezljivih bolezni proti antibiotikom, ki močno zmanjšuje nabor razpoložljivih zdravil. nalezljive bolezni Eden od preizkušenih in varnih ukrepov za preprečevanje nalezljivih bolezni in krepitev zdravstvenih sistemov je cepljenje. Če se cepi vsaj 90 odstotkov ciljne skupine, je vzpostavljena kolektivna imunost. V Sloveniji zaradi cepljenja ne beležimo več prirojenih rdečk, prirojenega tetanusa, dev- ice in otroške paralize. Ošpic, mumpsa in rdečk skorajda ne poznamo več. Cepljenje predšolskih in šolskih otrok se izvaja v skladu s programom cepljenja, ki ga vsako leto potrdi Ministrstvo za zdravje v sodelovanju s pristojnimi ustanovami v državi. Franci Kotnik Zavod za zdravstveno varstvo Celje je v letu 2006 zabeležil: - 7.163 primerov nalezljivih bolezni (brez primerov tuberkuloze, spolnih bolezni in akutnih okužb dihalnih poti); med petimi najpogosteje zabeleženimi nalezljivimi boleznimi so bile okužbe črevesja neznanega povzročitelja, norice, streptokokne okužbe grla, borelioza in virusne okužbe črevesa; - 51 primerov klopnega meningitisa, kar je več kot v letu poprej in več od letnega regijskega povprečja v minulem petletnem obdobju; - 674 primerov lymske borelioze, kar pomeni, da število prijavljenih primerov od leta 2000 vztrajno narašča; - upad nalezljivih boleznih, proti katerim je cepljenje obvezno, izjema je bil le oslovski kašelj. OSNOVNA ŠOLA NAZARJE - Kako ste dobili kostume? Vam je kdo pomagal? Kostume so otroci prinesli od doma, nekaj pa smo jih dobili v šoli in tako staršem nismo naredili dodatne obremenitve. Pomagala mije tudi učiteljica Breda. Staršev nisem Gradim svet iz besed — . ........ .. ; I , . . . -——-----------— GORNJI GRAD Dan modrih vrečk Učenci in učitelji Osnovne šole Frana Kocbeka vsako leto organizirajo čistilno akcijo. Tako so se tudi letos potrudili in očistili celotno gornjegrajsko občino. Čistilna akcija se je začela ob 9.45 pred šolo. Najprej so se razdelili v skupine. Vsaka seje ob 10. uri podala po svoji poti. Nekateri so odšli proti Novi Štifti, drugi proti Bočni, Lenartu, Otoku ali proti Florjanu. Akcija je bila končana ob 12. uri. Nekateri so že prej opravili z delom, zato so tudi prej odšli domov. Polne modre vrečke smeti, ki sojih učenci pustili ob cesti, je odpeljala krajevna komunala. Karin Strmšek, 7. a, OŠ Frana Kocbeka, Gornji Grad Vseh resničnosti je samo toliko, kot se ti jih ljubi izmisliti. Lawrence Durrell Letos je založba Rokus organizirala natečaj Gradim svet iz besed. Tudi učenci nazorske osnovne šole so marca sodelovali na tem natečaju, vendar je učiteljica Branka Nareks naredila čisto poseben, spektakularen projekt, o katerem se je veliko dobrega govorilo, zato smo se odločili, da iz prve roke izvemo še kaj več. - Kako ste prišli na idejo, ki je požela velik uspeh, in kakšno temo je imela? Naša šola je dobila vabilo iz založbe Rokus. Večinoma so sodelovali učenci s predmetne stopnje, zato sem se odločila, da naredim majhno spremembo in vključim tudi razredno stopnjo v ta natečaj, vendar bolj na zabaven način. Naredili smo čisto spontano dramsko igro, v kateri je bila glavna tema Gradim svet iz besed in v njej so nastopali palčki, vnuk in dedek. Igro smo poslali Rokusu in čakali na odgovor. - Je založba Rokus sprejela dramsko igro? Založba Rokus je zavrnila našo igro, saj je bil smisel natečaja poslati čim boljši spis, ki bi čim bolj domišljijsko opisal enajst slikic, toda bili so navdušeni nad našo idejo in so nas zato povabili v Cankarjev dom. Želeli so, da v Cankarjevem domu zaigramo našo igro. Nad povabilom smo bili prav prijetno presenečeni in komaj smo že čakali, da nastopi dan, ko se bomo odpravili v Ljubljano. To je bilo 9. marca. - Kakšni so vaši vtisi na zaigrano predstavo v Cankarjevem domu? Spomini in vtisi so čudoviti in nepozabni. Otroci so bili na odru zelo sproščeni in brez treme. Do našega učenca Jaka Vaudija je pristopila neka gospa in ga vprašala, če ima kaj treme. Jaka pa ji je kaj hitro in sproščeno odgovoril: »Kaj pa sploh je trema?« Gospa se je le nasmehnila in rekla: »Če ne veš, kaj je trema, potem pa je vse v najlepšem redu.« - Kako pa so se otroci odrezali kot igralci? Otroci so se odlično odrezali. Po odru so se gibali in nihče ni stal pri miru, vsak je med igro nekaj delal in zato je predstava potekala zelo realistično. Ko smo končali, so do nas prišli različni ljudje, ki so se hoteli fotografirati s svojim najljubšim palčkom. Bili so zares navdušeni. zovali, kako naša predstava napreduje. - Kateri otroci so nastopali in kakšne vloge so imeli? Nastopali so učenci od 1. razreda devetletke do 5. razreda osemletke. Iz 1. razreda devetletke je nastopil Vid Vačovnik kot škratek Besedozlagalček, iz 3. razreda devetletke Jaka Vaudi kot palček Na-pakoiskalček, Igor Tomič je kot Nazarski osnovnošolci so z učiteljico Branko Nareks pripravili igrico na temo Gradim svet iz besed in z njo osvojili občinstvo v Cankarjevem domu hotela vplesti, ker sem videla, da so učenec 4. razreda devetletke nas-tudi otroci pripravljeni pomagati, topil v vlogi palčka Zgodbopisalčka, vendar so tudi oni z veseljem opa- Nejc Venek je imel vlogo palčka Rimoiskalčka in to leto obiskuje 5. razred devetletke prav tako tudi David Urtelj, ki pa seje na odru pokazal kot palček Ločilapostavljalček ter Nejc Tevž kot dedek Vsevedek. Edini predstavnik iz 5. razreda osemletke je bil Nejc Presečnik, ki je predstavljal vnuka Hitrouka. - Ste nastopali še kje drugje? Nastopali smo tudi na proslavi in na roditeljskem sestanku, veseli so nas bili tudi malčki iz našega vrtca. -Načrtujetešekakšnodramskoigro? Pripravljamo že novo dramsko igro in upamo, da bo tudi ta uspešna, vendarje še bolj pomembno, da se otroci ob tem tudi zabavajo. - So vas povabili še na kakšen nastop? Iz založbe Rokus so nas povabili za naslednje leto in upamo, da bodo tudi naslednjič tako navdušili. Kristina Martinovič ŠNO OŠ Nazarje OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Enkraten odbojkarski dogodek Športni pedagog Rajko Rudnik je najbolj zaslužen, da se odbojkarice iz Luč potegujejo za naslov najboljših v državi (foto: EMS) Odbojkarice iz lučke osnovne šole so pred mesecem dni presenetljivo prekosile same sebe in se pod strokovnim vodstvom športnega pedagoga Rajka Rudnika uvrstile v zaključni, tako imenovani »final tour« v odbojki za starejše deklice. Na Odbojkarski zvezi Slovenije in Ministrstvu za šolstvo in šport so očitno presodili, da v Lučah niso samo dobri športniki, ampak tudi odlični organizatorji, zato so jim zaupali tudi organizacijo prestižnega finalnega obračuna. V telovadnici tamkajšnje osnovne šole danes merijo moči za naslov najboljših osnovnošolskih odbojkaric v Sloveniji ekipe iz Ankarana, Jesenic, Mežice in domačinke, ki so suvereno osvojile četrtfinalne in polfinalne obračune. Po današnji svečani otvoritvi so na parket prve stopile domačinke in odbojkarice iz Mežice, ki so v polfinalu premagale ekipo OŠ Ljubno in tako preprečile celo dvojni nastop ekip iz Zgornje Savinjske doline. Brez dvoma je za enkraten uspeh luških odbojkaric najbolj zaslužen prav Rajko Rudnik, kije pred finalnimi obračuni takole strnil svoje misli: »V čast nam je lahko, da nam je Odbojkarska zveza Slovenije zaupala organizacijo tekmovanja. Zavedamo se velike odgovornosti, zato se bomo potrudili, da tekmovanje, na katerem so prisotni visoki gostje iz političnega in športnega življenja, speljemo kar najbolje. Kar se samega tekmovanja tiče, lahko v imenu naših deklet obljubim, da se bodo borile in dale vse od sebe ter se poskušale dostojno upirati veliko bolj izkušenim ekipam. Pustimo se presenetiti. Želim, da tekmovanje poteka v športnem duhu in prijetnem druženju najboljših šolskih odbojkaric Slovenije.« O poteku in rezultatih finalnega turnirja bomo poročali v naslednji številki zgornjesavinjskega časopisa. Savinjčan GORSKO KOLESARSTVO Eriku Rosensteinu zmaga v Zlatoličju Uspešna lanska sezona, koje osvojil celo drugo mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala discipline vzpon, je dala novopečenemu Ljubencu dodatno motivacijo in vzpodbudo za premagovanje klancev in podiranje rekordov tudi v novi. Priprave je zaradi ugodnih vremenskih razmer lahko opravil predvsem doma, njegovi prvi nastopi in zmaga v Zlatoličju pa so dobri znanilci, da bo Erik letos krojil sam vrh slovenskega pokala in državnega prvenstva v svoji novi kategoriji »amater C«. Po prevoženih 7.500 kilometrih v pripravljalnem obdobju sta za njim že tudi prvi dve tekmi nove sezone. Njegov glavni namen sodelovanja na rekreativni dirki v Ljubečni, cestnem kronometru, je bil predvsem preizkus fizične priprave in dihalne tehnike. S slednjo kljub osvojenemu tretjemu mestu ni bil zadovoljenje pa vse pomanjkljivosti te tehnike izboljšal že do prve tekme slovenskega pokala v Zlatoličju, kjer je v svoji kategoriji suvereno zmagal. Pretežno ravninska kros proga s petimi krogi in majhno višinsko razliko mu ni bila ravno pisana na kožo, kljub temu pa je po začetni vožnji v ozadju hitro prešel k pospeševanju in ulovil vodilno skupino že ob koncu prvega kroga. V nadaljevan-juje samo še pospeševal, odpeljal sam svojo dirko in zabeležil prvi komplet točk v točkovanju slovenskega pokala. Še vedno pripravljen na kolesarske izzive, ga v Erika v prihodnjih tednih čaka vzpon za pokal Koroške in dirka za pokal Alpe-Adrie (foto: Tinkara Verbuč) prihodnjih tednih čaka vzpon za pokal Koroške in dirka za pokal Alpe-Adrie v Vrtojbi, največji izziv in dogodek pa ga nedvomno čaka doma, ko bo s svojo dolgoletno zaročenko in zvesto navijačico Tinkaro, zakorakal v zakonski stan. Tudi s strani uredništva Savinjskih novic iskrene čestitke. Franjo Pukart MEDOBČINSKA PIKADO LIGA sedmič zapored Že iz samega naslova se da razbrati, katera ekipa je vsa ta leta alfa in omega medobčinske pikado lige Zgornje Savinjske doline. Sedmi zaporedni naslov je vsekakor svojevrsten rekord, ki ga bo težko doseči in še težje preseči, saj neumorna Magda s svojimi fanti kuje zmagovalno taktiko že za naslednjo sezono. V tej ji je bila ponovno najhujša konkurenca Milena s svojim Moto barom Vovk, za prijetno presenečenje pa so s tretjim mestom poskrbeli metalci čudežnih puščic iz Bočne. Lestvica: 1. Bar Tribuč 22,2. Moto bar Vovk 20, 3. Gostilna pri Urški 16,4. Bar Fany 12,5. Rdeča Armada 9,6. Bar Texas 8,7. Klub Amigo 1. Franjo Pukart Neumorna Magda s svojimi fanti kuje zmagovalno taktiko že za naslednjo sezono (foto: Ciril M. Sem) 2. KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA VSTOP V 1. SLOVENSKO FUTSAL LIGO Nazurcaitom ni uspelo nazaj v prvo ligo Graščakom na drugi tekmi polfinala v Sevnici žal ni uspelo zadržati dveh golov prednosti priigranih doma in bodo tako tudi v naslednji sezoni nastopali v drugoligaški konkurenci. Razočaranje na obrazih igralcev in vodstva je bilo očitno, saj so bili v odločilnih trenutkih tekme že tako daleč pa spettato blizu, njihovo usodo pa je nedvomno zapečatilo neigranje najboljšega igralca in najučinkovitejšega strelca prvenstva, kapetana Blaža Metulja. V peklu sevniške dvorane, kjer zaradi neljubih dogodkov s prve tekme ni bilo nazorskih navijačev, so dobro začeli »graščaki«, ki so vse do 11. minute kontrolirali položaj, prenizka obrambna postavitev v nadaljevanju pa je tehnično bolje podkovanim gostiteljem omogočila, da so v slabih treh minutah zadeli kar trikrat in rezultat obrnili v svojo korist. Polčas 4:1 in prvi napad domačih za 5:1 v prvi minuti drugega polčasa je obetal gladko zmago in napredovanje Sevnice, s čimer pa se Nazarčani še zdaleč niso strinjali. S tesnim pokrivanjem so že minuto za tem rezultat zmanjšali na 5:2 in le gol jih je še ločil do velikega preobrata in njihovega napredovanja. Domačine so stisnili globoko na njihovo polovico in priložnosti so se vrstile ena za drugo. Dve vratnici, kar nekaj poskusov tik mimo vrat in razpoloženi čuvaj domače mreže Kostevc so dejstva, ki so na koncu odločila tekmo, zadnji gol domačinov v zadnjih sekundah pa je bil le pika na i njihovemu uspehu in slavju ob napredovanju v 1. slovensko futsal ligo. Nazorskim igralcem za njihovo požrtvovalnost in borbenost res nimamo kaj očitati, mogoče ima polfinalna zgodba grenak priokus le glede slabe taktike stroke glede parnih rumenih kartonov Metulja. Ta bi jih nedvomno moral »popucati« v predhodnih nepomembnih tekmah in mogoče je to, po njegovi izvrstni formi sodeč, eden ključnih vzrokov neuspeha v kvalifikacijah. Kakorkoli že, je za nazorskimi nogometaši kar uspešna sezona. Po lanskem nepričakovanem izpadu iz prve lige in velikih igralskih spremembah v začetku nove sezone sta trener Uršnik in njegov pomočnik Pezič s kadrom, ki sta ga imela na razpolago, naredila izredno veliko, kar pa je najpomembnejše, v ekipi sta ponovno vzpostavila zdrav, športen in predvsem borben duh, ki je bil vedno zaščitni znak nazorskih »graščakov«. Kako naprej, bo znano po redni skupščini kluba. Glede na to, daje atmosfera v ekipi dobra in da se na tribune športnega hrama v Nazarjah vrača vse več gledalcev, bi lahko bila že prihodnja sezona še uspešnejša, to pa vemo, kaj pomeni. Franjo Pukart KNIN Sevnica : KNIN Nazarje Glin 6:2 (4:1) Sevnica. Športna dvorana OŠ. Gledalcev 400. Sodniki: Dejan Nikolič, Sead Nadarevič in Roman Jež. Delegat: Bogdan Šuput. Strelci: 1:0 Bizjan (12), 2:0 Drobne (12), 3:0 Kurnik(15),3:l Ipavec(15),4:1 Kurnik(19),5:1 Drobne (21), 5:2 K. Šemenc (22), 6:2 Bizjan (40). KMN Nazarje Glin: Tratnik, Vreš, Matič, Videm-šek, Urtelj, D. Uršnik, K. Šemenc, Ipavec, Mujkič, Brinjovc, J. Šemenc, Supin, trener: Viktor Uršnik. KMN Sevnica: Kostevc, Zakšek, Gorenc, Rostohar, Povše, Pešec, Kurnik, Drobne, Redžič, Bizjan, Banič. Rumeni karton: Vreš, Mujkič (Nazarje Glin), Kurnik (Sevnica). Po velikih igralskih spremembah v začetku sezone so v ekipi KMN Nazarje Glin ponovno vzpostavili zdrav, športen in predvsem borben duh (foto: Franjo Pukart) ŠPORTNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Brez (pre)potrebne infrastrukture Občina Gornji Grad je lani podpisala pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju z italijansko občino Forgaria in avstrijsko Gospo Sveto, kar poleg diplomatske prijaznosti prinaša povsem konkretne obveznosti. Tako je letos na Gorn-jegrajcih vrsta za organizacijo velikega nogometnega turnirja, na katerem naj bi poleg nogometašev iz omenjenih občin sodelovali tudi enajsterici iz Pirana in Novega mesta. Problem je, ker v Gornjem Gradu ob velikem nogometnem igrišču ni slačilnic in sanitarij, na karže nekaj let opozarjajo tudi predstavniki športnega društva. Župan Stanko Ogradi razmišlja, da bi celotno dogajanje »preselil« v nazorsko športno dvorano, kar potegne za sabo več stroškov in manj navijačev, bo pa rešena organizacijska čast in ohranjeno prijateljstvo med tremi občinami. Po mnenju gornjegrajskih športnikov je ravno tako velik problem nedokončano igrišče ob osnovni šoli, saj brez razsvetljave in urejenih parkirišč ni možno organizirati večjih turnirjev in tekem v večernih terminih. »Športniki si želimo lasten prostor, saj ne gre, da imamo številne pokale in vso dokumentacijo po celem Gornjem Gradu. Eden večjih problemov, ki ostaja nerešen že vsaj dve desetletji, je staro športno igrišče ob nekdanjem sokolskem domu. 734 kvadratnih metrov veliko asfaltno površino, ki je last športnega društva, v celoti obdaja privatno zemljišče. Gre za precej zapleteno in nedorečeno zadevo, vendar mora biti vsem jasno, da bo parcela prodana po ceni in pod pogoji, ki jih bo določilo športno drušlvo,« razlaga predsednik Športnega društva Gornji Grad Rok Fale. Savinjčan Ugotavljanje premoženjskega stanja društev v obilni Gornji Grad!? Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi (SLS) in odbor za proračun in premoženjsko stanje, želi pregledati stanje nepremičnega premoženja društev v občini Gornji Grad. Tako je naslovljen dopis na društva v občini Gornji Grad dne 3.4.2007 pod oznako 478-0006/2007. Očitno gre še za eno nezakonito potezo župana in manjšega kroga ljudi blizu župana po preverjanju o premoženjskem stanju društev. Dopis je proti zakonit in žaljiv za ljudi ki prostovoljno delujejo v društvih in z svojim odrekanjem pomagajo za večjo in boljšo delovanje društev v občini. Zanimiv je zadnji odstavek tega dopisa: »Podatki so namenjeni interni uporabi in bodo varovani vskladu z Zakonom o varovanju podatkov« Očitno gre za zbiranje podatkov za katere občina ni upravičena po zakonu o društvih in je namen popolnoma drugačen. Ker verjamem, da je župan nesposoben, pa vendar bi pobudniki dopisa lahko prebrali zakon o društvih, Ur.l.št.61/2006 kjer 51. člen zakona točno govori kdo in kako nadzira društva. Občina zagotovo to ne počenja. Zato vse predsednike društev v občini Gornji Grad pozivam naj ne odgovarjajo na protizakonite dopise župana občine Gornji Grad. Živeti med ljudmi, ki jim je glavni motiv pisanje anonimk in prijave na sodišče ter zbiranje protizakonitih podatkov, zagotovo ne bodo obrodili za občane razvoja in lepše prihodnosti. Predsednik 00 SDS Gornji Grad Toni Rifelj OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje NAZARJE VPISUJE OTROKE V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI za šol.1.2007/2008 Prijavo za vpis otroka v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti pošljite na OSNOVNO ŠOLO NAZARJE, Zadrečka cesta 37,3331 NAZARJE. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis pa dobite v tajništvu OŠ Nazarje - tei.št. 839-13-60, v vrtcu Nazarje -tel.št. 839-13-61 in v vrtcu Šmartno ob Dreti - tei.št. 5-845-220. Izpolnjene obrazce pošljite do 30.04.2007. Portal Savinjske doline S^illiaTciTni Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS,št. 22/ 98) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno (Ur. list RS št. 42/03) objavlja Občina Ljubno v skladu s sprejetim proračunom za leto 2007 javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2007 I. Naročnik: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: -športna vzgoja predšolskih, šoloobveznih otrok, mladine in študentov; - športna rekreativna dejavnost odraslih; - kakovostni šport; - vrhunski šport; - športne prireditve; - športna dejavnost invalidov; - medobčinsko in mednarodno sodelovanje; - razvojne in strokovne naloge v športu; -vzdrževanje in sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov in površin; - promocijska dejavnost; - priznanja športnikom in športnim delavcem. III. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež v Občini Ljubno; - da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti; - imajo vsaj že eno leto pred prijavo na razpis organizirano redno vadbo članov; - imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini (ta pogoj velja le za športna društva in zveze); - da redno letno dostavljajo občini in zvezi podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti in poročila o doseženih rezultatih. IV. Orientacijska vrednost: Predvidena vrednost za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v letu 2007 znaša 30.349 EUR. V. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 30 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Ljubno, vsak delovni dan med 8. in 13. uro. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, s pripisom "Javni razpis -Šport 2007". Kontaktna oseba: Helena Lipovd, tel. 03/839-17-70. VI. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno in Pogojev, meril in normativovza vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Ljubno sklenila pogodbo o sofinanciranju športnih programov za leto 2007. Datum: 3.4. 2007 Občina Ljubno ČRNA KRONIKA • TRČIL V AVTOBUS IN OSEBNO VOZILO Mozirje: 2. aprila se je na »gorenjskem« klancu zgodila prometna nesreča, kjer je voznik osebnega vozila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v avtobus in osebno vozilo. Povzročitelj je bil zaradi telesnih poškodb odpeljan v bolnišnico v Celje, kjer je ostal na zdravljenju. • UKRADEL GORIVO IZ AVTOBUSA Gornji Grad: 3. aprila je bil dežurni Policijske postaje Mozirje obveščen, daje bila preko noči iz rezervoarja avtobusa izvršena tatvina plinskega olja. Avtobus, last podjetja Izletnik Celje, je bil na parkirnem prostoru v Gornjem Gradu. • PRODAJALI ORODJE i • Mozirje: 4. aprila so se v bližini delovišča Hofer v Mozirju pojavili državljani Romunije, ki so brez dovoljenja, tako kot že večkrat do sedaj, prodajali razno orodje. Ob hitri akciji policistov so bili vsi prijeti na kraju dejanja. Zaseženo jim je bilo orodje, zoper njih pa bo ustrezno ukrepal še tržni inšpektor. • VLOM V BAR LIMAN Ljubno ob Savinji: V noči na 5. april je bilo vlomljeno v bar Uman na Ljubnem. Neznani nepridiprav je odnesel več steklenic žganih pijač in piva. • TRČIL V NASPROTI VOZEČEGA Mozirje: 6. aprila ob 21.30 uri je prišlo do prometne nesreče v bližini podjetja BSH Nazarje. Ugotovljenojebilo, daje voznik osebnega vozila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v nasproti vozečega voznika. Povzročitelj je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Bolnišnico Celje. • HOTEL V AVTOBUS Radmirje: Neznani storilec je 8. aprila poskušal skozi zadnja vrata vlomiti v avtobus, last podjetja Kam Bus, kar pa mu ni uspelo. Avtobus je bil parkiran na parkirnem prostoru pod cerkvijo v Radmirju. • PRIDRŽAN DO IZTREZNITVE Mozirje: 8. aprila so policisti pri kontroli prometa zalotili vinjenega voznika neregistriranega osebnega vozila. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja, kar pa kršitelj, ki nima vozniškega dovoljenja inje stalni kršitelj cestno prometnih predpisov, ni upošteval. Zaradi tega mu je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve v prostorih PP Velenje. t ■ * 3« -v.?.-5 OBVESTILO MOTORISTOM Policisti - motoristi Postaje prometne policije Celje bodo 14. in 15. aprila ter 21. in 22. aprila od 9.30 ure naprej na platoju bivše cestninske postaje Arja vas (pri odcepu ceste na avtocesto v Arji vasi) motoristom prikazali izkušnje iz programa Policijska izkušnja kot nasvet. Pri tem bo postavljen tudi poligon, kjer bodo udeleženci, ki bodo to želeli, lahko opravili teoretični in praktični del usposabljanja na poligonu. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ker te več med nami ni. V SPOMIN 16. aprila bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi oče Jože BANKO Hlačunov ata Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Vsi tvoji <0Q«®ME STO Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Še vedno se sliši utrip tvojega dobrega srca in misel nate, ki spati nam ne da, kajti v žalosti se utapljajo naša srca vsa. Pogled se nam obrača v nebo, saj išče sliko, to, na kateri bi bil tvoj obraz, in mogoče bi se ponovno zaslišal tvoj glas. Do našega snidenja spet pa sporočamo ti teh nekaj besed: Radi imamo te mi, saj nihče takšen ni, kot bil si ti. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, brata, starega očeta, strica in tasta Janeza TERBOVŠKA (13.8.1913 - 8.4.2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in vsem, ki se spomnite nanj. Sinjanez z družino ter hčere Marija, Meta in Rozika z družinami. W Bodoča nevesta je ujela šopek in poglede kandidatov za ženina. Ponile! lene "Zakaj pa Marjan nič ne pleše z nevesto?" na svadbi svojega nečaka vpraša Zefka. Njegova sestra ji razloži: "Hotela sta zmanjšati stroške poroke, zato izmenično igrata v ansamblu." Iglod ne potegne Marta zbudi moža in očita očitno: "Poglej ga, pridnega soseda! Vstane že navsezgodaj in takoj začne z delom." "Tudi jaz bi vstajal prej, če bi delal tako počasi kot on." SpegMnla ga ie Na političnem shodu se nek moški obregne ob vodilne ljudi na sceni: "Politiki so vsi pokvarjeni!" "Res?" ga vpraša naključno prisotna gospa. "In v kateri stranki ste vi?" Samo da ekiina "Sinoči sva naredila napako, ker sva, ko si bil pri meni na večerji, zadevo zaključila v postelji," reče Lučanka Sol-čavanu. "Tudi jaz tako mislim. Predlagam, da to nocoj storiva pri meni. Moja postelja veliko manj škripa." Praiagnil senato "Oprimi se kakšnega dela!” predlaga Štefan bratu. "Zakaj imaš pa roke?" "Da se ga lahko obranim!" Misliš, da dobiš pirh, pa zdaj poglejte, kaj je prišlo iz njega! Ob vseh strankarskih premikih v Sloveniji nas bodo politiki spet speljali na stranpota. P» Ulivam nedolžen "Spet si izgubil službo, ker si bil med delovnim časom kar naprej v gostilni!" je žena upravičeno jezna na moža. "Do tega ne bi prihajalo, če bi se šefi obnašali trezno in bi mi pustili piti na delovnem mestu." Blenda Tavrl Skokovit mvcj Lokalni veljaki so prišli na ogled podjetja k tovarnarju, ki ne vlaga prav veliko v razvoj svoje firme. Nekdo, ki ni prav vedel, kam so prišli, je rekel: "Vidim, da greste v korak s časom. Vašemu tehničnemu muzeju ste dodali tudi kasnejše modele." In nato smo šli v NATO Američani raje izboljšujejo obrambo pred medcelinskimi raketami kot odnose med narodi Ribič, ribič me je ujel... r Cvetke k koprm OLIKA PA TAKA Janez Podobnik, minister za okolje in prostor: »Vi ste pa mag. Glušič, kajne, ki na občini Mozirje skrbi za evropske projekte?« Mag. Ivo Glušič, višji svetovalec občinske uprave: »Vi ste pa g. Podobnik, kajne, minister za okolje in ogrevanje?« Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »Lepo prosim, gospoda, mar vaju niso naučili, da se s prstom ne kaže na ljudi?« VELIKONOČNA PROŠNJA Tomaž Guček, dirigent Godbe Zgornje Savinjske doline: »Oprosti jim, Oče, saj včasih ne vedo, kaj delajo...« DOBRODOŠLA TOPLOTA Rok Suhodolnik, direktor podjetja Ekoen Luče: »Lepo, lepo, Mirko, da si si vzel čas in prišel na otvoritev naše nove kotlovnice...« Mirko Zamernik, poslanec SDS v državnem zboru: »Rade volje, Rok; veš, odkar imamo v parlamentu bolj hladne odnose, mi vsakršna toplota dobro dene...« NASTAVEK PRI TROBILIH SPOJINA KOVINE S SNOV, KI POSPEŠUJE SUŠENJE RAZNIH BARV SLOVENSKI PESNIK IN PREVAJALEC (FLISER) KORPORAL, DESETNIK (STAR.) NAMIZNO PREGRINJA LO POKRAJINA V VIETNAMU SESTAVIL PEPS SLEP ČLOVEK DVOM, NEZAUPANJE V KAJ SLOVENSKI SKLADATELJ ANTON (1908-1965) JUŽNO- AMERIŠKO SADNO DREVO, AKAŽU ANTE MAHKOTA ZEMELJSKI TEČAJ EGIPČANSKI BOG SONCA ŽIVAL, MLEČNI IZDELEK PUŠČAVNI- TKANINI KOVO »P BIVALIŠČE rivo DESEN ;knjiž., POSLADEK REDKO) OBEDU LJUBEZENS- KO PESNIŠTVO AKVARIJSKA RIBICA ARNE NAESS PRISTANIŠČE V JUŽNI ITALIJI NOSNICE PRI KONJU STRASTNO, ŽIVAHNO (GLASB.) PUŠPANOV LES ERNST MACH DRŽAVA POD KANOVO OBLASTJO DREVESNI HROŠČ BRITANSKA GLASBENA ZALOŽBA NAJDALJŠA REKA NA SVETU V AFRIKI ZLATAN IBRAHIMOVIĆ RIM (ITAL.) GRUZINSKI SKLADATELJ (TAKTAKIŠVILI) NORVEŠKI SMUČAR- KJETIL-ANDRE POGAN, VELIKAN LASTNO IME INDIJANCEV SIOUX V ZDA POLITIČNA STRANKA MUSLIMANOV V PRVI JUGOSLAVIJI ŽOGA VRŽENA IZVEN IGRIŠČA TEŽA EMBALAŽE, OVOJNICE SPODNJI DEL POSODE BRAZILSKO VELEMESTO (OKRAJŠAVA) Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: ERDUT- obdonavski kraj, vzhodno od Osijeka JARRE- Francoski skladatelj- Maurice DEŽEN- vzorec na tkanini, tudi desen ITKINA- nekdanja Ruska atletinja- Marija DDT- sredstvo za zatiranje mrčesa NAVODILO ZA SUDOKU Mrežo izpolnite tako, da v vsakem stolpcu in vrstici le enk-ratuporabite vsako številko od 1 do 6. Enako velja za vsakega od malih pravokotnikov 2x3. Možna rešitev je vedno le ena. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem pravokotniku ne sme pojaviti dvakrat. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 5 2 1 3 6 4 4 3 6 2 1 5 1 6 4 5 2 3 2 4 3 1 5 6 3 1 5 6 4 2 6 2J 4 3 1 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 16. številki SN ime in priimek____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov Napovednik • Petek (13. april), ob 10.40. Telovadnica OŠ Luče Finale državnega prvenstva v odbojki za dekleta_______________ • Petek (13. april), ob 17.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno : Kovinar Štore (starejši dečki) • Petek (13. april), ob 19.00. Galerija Nazarje Razstava kiparke Dragice Čadež in slikarke Nuše Lapajne • Sobota (14. april), ob 10.00. Dvorana OŠ Hruševec, Šentjur Košarkarska tekma - Šentjur Alpos : Input Nazarje A (pion.) • Sobota (14. april), ob 19.00. Dvorana OŠ Lepa Njiva Premiera veseloigre Vdova Rošiinka____________________________ • Sobota (14. april), ob 19.00. KD Mozirje Prireditev En svet ena obljuba; proslava ob stoletnici skavtstva in dnevu Zemlje_____________________________________ • Sobota (14. april), ob 19.00. Kulturni dom Ljubno Srečanje ljudskih godcev in pevcev____________________________ • Nedelja (15. april), ob 11.30. Gasilski dom Grušovlje Pokušina suhomesnatih izdelkov________________________________ • Nedelja (15. april), ob 15.00. Dvorana OŠ Lepa Njiva Ponovitev veseloigre Vdova Rošiinka___________________________ • Nedelja (15. april),ob 15.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma ■ Ljubno : Žalec (mladinci)___________________ • Torek (17. april), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Vsi za enega, eden za vse • Sreda (18. april), ob 17.00. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Obljuba je obljuba__________________ • Petek (20. april), 18.30. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Kdo ima čas za medvedka_____________ ŽIVALI - PRODAM Prodam bursko kozo, I. 03 - ali menjam za mladico; gsm 031/ 642-353. IŠČEM Dekle, če si želiš spoznati iskrenega moškega, pokliči; gsm 031 /807-376. Prodam 2 telici, breji 9 mesecev; gsm 041/984-056. Prodam telico simentalko, v 6. mesecu brejosti; gsm 041/783-987. NEPREMIČNINE V najem vzamem njivo na rei. Mozir-je-Ljubno/S. Kupim njivo ali travnik; gsm 041/405-621. ŽIVALI - IŠČEM Iščemo psa, starega 3-4 mesece, srednje velikosti; tel. 583-34-43. VOZILA - PRODAM Honda civic 1.4 sedan, I. '91, srebrn, dobro ohr., prodam, cena 500 eur; gsm 041/657-628. Prodam apn 6, let. '89 - obnovljen motorter barva, cena 180 eur; gsm 051/339-286. Prodam toyota yaris, 1.2002, prev. 67.000 km, odlično ohranjena; gsm 031/346-244. DRUGO - KUPIM Kupim cisterno za gnojevko "creino" 1700 - 2200 litrov; gsm 031/ 478-447. Kupim rabljeno prešo; tel. 584-30-77. DRUGO - PRODAM Silažne bale - prodam; gsm 041 / 793-604. Prodam bale; gsm 041/377-041. Prodam okrogle silažne bale; tel. 839-47-59. Prodam mlečne kvote; tel. 584-44-16. Prodam preklje - fižolovke, S kvaliteta, 10 % gratis; gsm 041/984-115. Po simb. ceni prodam 5-delno omaro za spalnico; gsm 031 /516-115, tel. 583-52-57. PTodam vgradni hladilnik gorenje, komb. (zmrzovalnik, hladilnik, klet); tel. 838-30-06. Prodam cca 400 kom zidne opeke - modulare; gsm 041/ 354-550. Prodam mešana, trda, nerazrezana drva (hlodovina); gsm 041/ 649-762. Drva bukova in smrekova - prodam; gsm 031/695-208. V Lučah prodam seno; oddam košnjo; gsm 031/737-091. Ugodno prodam šiklne za kritino; gsm 051/250-313 ali 041/990-734. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storilve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks; 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. POOBLAŠČENI KROVEC za jeklene strešne kritine s peščenim posipom Reser, Hosekra, Isola, Gerard, Trimo, izvajanje stavbno kleparskih del, hidroizolacije, vezava, postavitev ostrešij, frčad in napušča, krovska dela. Gsm 041 / 444-131. Andrej Strnad s.p., Tlaka 12, Gornji Grad. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si. PROCES - PDF d.o.o., Brezje 9, Mozirje. MORDA STE ISKALI PRAV TO Avtošola |rELA^| RELAX® /V/O Z / /7 C, Savinjska cesia 9/b, tel.: 03/837-08-90 Vpisi vsak dan na telefon 041-227-133 RELAX-ovo posojilo 'g 0 do 24 mesecev! Uredite vse na avtošoli POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI I6,S LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP 16.4. ob 17.00 ! RELAX, avtošola z intenzivnim usposabljanjem j SiFIEr Simerd.o.o., Ipavčev*22, Celje tel.: 03/42 55 800; info®sjmer.si P. E. Ljubljana, Brnčičeva f, Ljubljana tel.: 01/563 34 38; sjnei|lj@simer.si P. E. Koper, Ferrai tel.: 05/630 101 MOD'f-A ?rČVH K A (((»08010 27) www.simer.si OD 1.4. VAM NUDIMO OB NAKUPU PVC ELEMENTOV DO 12Ž SPOMLADANSKEGA POPUSTA PVC, ALU/PVC, ALU OKNA IN VRATA GRAFIČNE STORITVE ■juniciraf Na trgu 51, Mozirje Tel.: 839-50-80 - BARVNO in ČB fotokopiranje in tiskanje | - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloge ...) • izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Vabljeni! stihi: GOZDARSKO-KMETIJSKA OPREMA MELAVC VIKING Melavo Anton s.p. TEHNOM - Proizvodnja, veleprodaja Ljubija 33, 3330 Mozirje Prodajalna in servis v Mozirju Tel. 839-48-08,041/643-441 in Celju, Mariborska 200 (na izvozu z avtoceste) Tel. 491-16-02, www.melavc.com SHS W! IIIPW! Celje, Mariborska 200 %" -Brm -1 i NOVE POMLADNE PERSPEKTIVE # f POMLADNA AKCIJA od 2. aprila do 20. maja 2007 $ j Poles drugih usodnosti smo vam pripravili Velika izbira // dodatnih priključkov nižje cene in darila. Motorne kose j* 168 EUR FS 38 / FS 55 RC 348 EUR* / FS 90 R 420 EUR FS 120 516 EUR STIHI. ^ STIHL HT75 Višinski obrezovalec 732 EUR Kosilnica mVIKING MB 443 T„ ^ \ 490 EUR - Zmogljiva STIHL . ^ škropilna SR420 * naprava STIHL FR 350 . STIHL MS 170 STIHL MS 180 Nahrbtna STIHL naprava MS250 za košnjo STIHL MS290, 198 EUR 249 EUR 480 EUR 552 EUR 726 EUR 600 EUR Rezalnik za nego grmov STIHL HS 45 378 EUR Razlogi za nakup: - popusti pri plačilu z gotovino - darila 1 - najnižje cene - strokovno svetovanje pri nakupu - zagotovljeni potrošni material - za vse pri nas kupljene stroje zagotovljen servis in rezervni deli Naročnik objave: Savinjske novice d.o.o. Savinjska 4, 3331 Nazarje Novi BMW serije 5. Občutek popolnosti. Celie - skladišče D-Per 7/2007 Na voljo od 24. marca 2007. Novi BMW serije 5 vam s sistemom BMW EfficientDynamics omogoča izjemno učinkovito in še bolj dinamično vožnjo. Uživajte v čudoviti mešanici inovativnih tehnologij v novih motorjih, kot so na primer sistem vbrizgavanja goriva High Precision Injection z izvrstnim delovanjem in povečano varčnostjo. Pripravite se torej, da boste občutili popolnost novega vozila BMW serije 5, ki bo v naš prodajni salon prišel 24. marca 2007. prnr f r*"-' »CV Mm' ifiqr I n ; *0. fl’ÄffW f ivin# J I % Del standardne opreme vsakega novega avtomobila BMW serije 5 je osnovni paket BMW Basic Service Inclusive, ki vključuje brezplačen redni servis za obdobje 5 let ali prevoženih 100.000km. Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119 3000 Celje telefon (03) 42 44 000 www.selmar.si Novi BMW serije 5 limuzina www.selmar.si Veselje do vožnje OSREDNJO KNJ. CELJE