TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVIII. Avgust 1975 Št. 8 Veličastna proslava ob občinskem prazniku Letošnja osrednja proslava občinskega praznika Kranja, 1. avgusta, združena s počastitvijo 25-letnice delavskega samoupravljanja, 30-Ietnice osvoboditve in 40-Ietnice začetkov delavskega revolucionarnega gibanja, je bila svečano prirejena v našem podjetju. V počastitev pomembnih jubilejev je bila v pritlični dvorani predilnice svečana seja vseh treh zborov občinske skupščine ter delavskega sveta podjetja, katero je vodil predsednik Skupščine občine Kranj Tone Volčič. Slavnostni govornik je bil Marjan Rožič, sekretar zvezne konference SZDL, na seji pa so bile podeljene tudi nagrade občine Kranj za leto 1973. katov Janez Barborič, Vinko Hafner, Martin Košir, Slavko Zalokar, Pavel Gantar, predsednik ljubljanske skupščine Tone Kovič in drugi. Tovariš Tone Volčič je zatem prebral pozdravno čestitko predsednika slovenske skupščine Marjana Breclja, nato pa je imel krajši govor o pomenu občinskega prazni- ka, pri čemer je obudil spomine na ustanovitev prve kranjske čete in njene prve oborožene akcije proti okupatorju v prvih avgustovskih dneh leta 1941. Spomin padlih borcev so navzoči počastili nato z enominutnim molkom, člani delegacij podjetja in občine pa so položili vence pred spomenike padlih v obeh obratih in na Trgu revolucije v Kranju. Po govoru tovariša Volčiča je navzoče pozdravil v imenu našega podjetja predsednik delavskega sveta Ivan Mauser, za njim pa je imel slavnostni govor Marjan Rožič, sekretar zvezne konference SZDL. Oba govora objavljamo posebej v (Nadaljevanje na 2. str.) Na svečano okrašeno dvorišče podjetja so se že kmalu po 9. uri ob zvokih kranjskega pihalnega orkestra začeli zbirati gostje. Predstavniki podjetja so jih pričakali in pozdravili pred poslopjem predilnice, kjer se je ob 10. uri v pritlični dvorani pričela slovesnost. Godba na pihala je najprej zaigrala Internacionalo, nato pa je slavnostno sejo otvoril Tone Volčič, predsednik Skupščine občine Kranj, ki je najprej toplo pozdravil vse navzoče: delegate zborov kranjske skupščine, delavskega sveta podjetja, predstavnike gorenjskih občin, občinskih delegacij iz Mostarja in Zemuna, delegacije pobratenih mest iz Rivoli j a in La Cio tat predstavnike JLA, samoupravnih interesnih skupnosti, predstavnike organizacij krajevnih skupnosti in številne slovenske družbenopolitične osebnosti, med katerimi so bili: sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič, predsednik slovenskih sindi- Pozdravna brzojavka predsedniku Titu Delegati občinske skupščine Kranj in delavskega sveta organizacije združenega dela »Tekstilindus« Kranj, zbrani na skupni slavnostni seji ob praznovanju praznika občine Kranj, ob proslavljanju 30-letnice osvoboditve in 25-letnice delavskega samoupravljanja Ti pošiljamo prisrčne pozdrave. Ponosni smo na pot, katero smo dosedaj prehodili v svobodi, na veliki napredek, ki smo ga uspeli doseči v gospodarskem razvoju in na vseh drugih področjih družbenega udejstvovanja, čutimo se vame v neločljivi in bratski povezanosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije in resnično svobodne, da brez razrednega izkoriščanja lahko materialno ter duhovno po svoji volji in z lastnim znanjem oblikujemo svoj obetajoči jutrišnji dan. Dobro se tudi vsi zavedamo, da so uresničevanje nove ustave, uvajanje delegatskega sistema v družbeno in delavsko samoupravljanje prizadevanja za učinkovitost našega gospodarskega sistema, za zakonitost na vseh področjih našega udejstvovanja in pripravljenost za obrambo osnovni pogoji in nujnost za naš še hitrejši razvoj, za našo varnost in za nadaljnji še večji napredek naše samoupravne socialistične družbene skupnosti. Obljubljamo, da bomo do skrajnih možnosti zastavili svoje sile in znanje, da naloge in cilje, ki nam jih kažeš, hitro in popolnoma uresničimo. Našim željam za Tvoje dobro zdravje in počutje se pridružuje upanje, da Te bomo lahko še mnogokrat srečni pozdravljali tudi v naši občini. Kranj, 1. 8. 1975 Skupščina občine in delavski svet Tekstilindus Kranj Delovno predsedstvo na slavnostni seji 1. avgusta Predsednik Senghor med ogledom proizvodnih obratov Ob priliki državnega obiska pri maršalu Titu na Brdu, si je 2. septembra ogledal naše podjetje predsednik Senegala Leopold Sedar Senghor s svojim spremstvom. Z njim so prišli na obisk tudi Andrej Marinc, predsednik Izvršnega sveta SRS, dr. Marjan Brecelj, Tone Volčič, predsednik SO Kranj in drugi visoki predstavniki republike in zveze. Obisk predsednika Seng-horja je za nas izjemna čast, saj je prišel k nam veliki borec za enakopravnost in svobodo afriških narodov, razen tega pa velik humanist in najpomembnejši pesnik sodobne Afrike. Gospod Senghor si je z velikim zanimanjem ogedoval našo proizvodnjo ter se zelo pohvalno izrazil o vtisih, ki jih je dobil o podjetju. Posebno so mu bili všeč sodobni proizvodni stroji v predilnici in plemeni-tilnici. Postavil je tudi več vprašanj s področja investiranja, organizacije proizvodnje, organizacije podjetja, sodelovanja z občino, o medsebojnih odnosih in slično. Povedal je tudi marsikaj zanimivega o svoji deželi, in sicer o naporih, ki jih vlaga senegalsko prebivalstvo v svoj napredek. Nato npr. pridelajo 15.000 ton srednjevlak-nastega bombaža, proizvodnja tekstila pa teče v treh tovarnah s skupno proizvodnjo 20 milijonov metrov letno. Narodni dohodek na prebivalca znaša sedaj 300$, leta 2000 pa bo predvidoma znašal 600 $. Približno 30 % narodnega dohodka vlagajo v izobra- ževanje, kajti to področje je bilo pri njih zelo zapostavljeno do leta 1960, ko je Senegal dobil neodvisnost. Cas obiska je hitro tekel, tako da se je pri nas zadržal dalj, kot je protokol predvideval. Po vpisu v spominsko knjigo smo se od visokega gosta in njegovega spremstva poslovili s čimboljšimi željami. Z. C. Po ogledu podjetja je sledil še krajši razgovor Veličastna (Nadaljevanje s 1. str.) celoti. Slovesnost se je nadaljevala s podelitvijo Nagrad obči. ne Kranj za leto 1975. Dobitniki letošnjih nagrad so bili: — naše podjetje Tekstilin-dus za dosežene uspehe na področju gospodarstva in produktivnosti ter izvajanje ustavnih načel v znesku 20.000 din, — podjetje za PTT promet Kranj za izredne dosežke v 15-letnem razvoju ptt omrežja na Gorenjskem, gospodarske dosežke in uveljavljanje samoupravljanja v znesku 20.000 din, — Pavel Bajželj za uspehe njegovega 35-letnega aktivne- proslava... ga in angažiranega udejstvovanja za uresničitev načel našega samoupravnega razvoja v znesku 10.000 din, — Jože Zdešar za njegovo dolgoletno neprekinjeno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah pri razvijanju samoupravljanja in pri utrjevanju gospodarskega položaja v Planiki Kranj v znesku 10.000 dinarjev in — Lojze Zaplotnik za dolgoletno družbenopolitično delo, predvsem pa za prizadeva, n ja na področju napredka v kmetijstvu v znesku 10.000 dinarjev. V imenu nagrajencev se je za podeljene nagrade zahvalil direktor podjetja Franc ing. Hočevar. Navzoče je seznanil s sklepom delavskega sveta, da Tekstilindus poklanja prejeto nagrado Osnovni šoli Lucijana Seljaka v znesku 10.000 dinarjev, preostalih 10.000 din pa Posebni osnovni šoli Kranj. Tudi prestavndk PTT podjetja Štefan Horvat se je zahvalil za nagrado in priznanje, obenem pa je prisotne seznanil z odločitvijo samoupravnih organov PTT podjetja, da prejeto nagrado poklanjajo Društvu invalidov občine Kranj in Zvezi slepih — odboru osnovne organizacije Kranj. Zatem so bile podeljene tudi nagrade in priznanja dvanajstim krajevnim skupnostim in njihovim predsednikom za uspešno izvajanje petletne akcije v krajevnih skupnostih občine. H govorniškemu odru je nato ponovno pristopil predsednik delavskega sveta Ivan Mauser, ki je v Imenu kolektiva sporočil sklep delavskega sveta podjetja, o imenovanju Dušana Horjaka, bivšega glav-nega direktorja, za častnega člana našega kolektiva. Tovariš Horjak je dolga leta uspešno vodil naš kolektiv, pri čemer je vlagal vse napore in osebne sposobnosti za gospodarsko rast in napredek podjetja, saj smo pod njegovim vodstvom dosegali naše največje uspehe. Ivan Mauser je nato tovarišu Horjaku izročil priznanje o imenovanju za častnega člana kolektiva in zlato spominsko značko Tek-stilindusa, slovesen dogodek pa je spremljal navdušen aplavz. Delavka predilnice Ivanka Justin pa je nato prebrala pozdravno brzojavko predsedniku republiku tovarišu Titu. Slavnostna seja se je po uradnem delu zaključila s skrbno pripravljenim in izvedenim kulturnim programom, v katerem so sodelovali tudi člani našega kolektiva. Tu moramo še posebej pohvaliti našega Miha Plajbesa — solo pevca, ki se je na ta način prvič predstavil kolektivu in je zapel dve pesmi: Danila Bučarja — Delavec in Janeza Kuharja —- Slovo partizana. Na klavirju ga je spremljala pianistka Mia Liparjeva, nato recitatorko Maričko Rakovec in ne nazadnje Marino Trošt, ki je zelo lepo povezovala kulturni program. Po končanem kulturnem programu je bila slovesnost končana z ogledom modernizirane predilnice. Za konec naj zapišemo, da je celotna slovesnost potekala v izrednem prazničnem vzdušju, k čemur je pripomoglo tudi lepo vreme. R.S. Govor Marjana Rožiča Letošnji občinski praznik delovnih ljudi in občanov občine Kranj ni samo prilika, da ponovno obnovimo spomine na veličastne dogodke, ki so pomenili začetek široke vseljudske oborožene vstaje proti okupatorju in domačim izdajalcem v tem pomembnem delavskem središču in vseh pomembnih uspehov v povojnem razvoju, temveč se današnja svečanost pridružuje in povezuje z delovnimi ljudmi Slovenije in Jugoslavije, še več, z vsemi svobodoljubnimi narodi sveta v praznovanju 30. obletnice zmage nad fašizmom in domačimi izdajalci. Delavci in delavke »Tckstilindusa« s svojo delov- no zmago ponovno potrjujete, da ustvarjalno uresničujete revolucionarne ideje in cilje svojih delovnih tovarišev nekdanje »Jugobrune« in »Jugočeške«. Z ustvarjalnim in produktivnim delom, ki ga uresničujete v samoupravnih odnosih, doprinašate svoj pomemben del k ekonomskemu in socialnemu razvoju Kranja in naše celotne družbene skupnosti. Uresničujoč razvojne cilje v samoupravnih odnosih, vaš delovni kolektiv v težkih pogojih gospodarjenja na osnovah sodobne tehnike in tehnologije doprinaša svoj del k stabilizaciji in vključevanju v mednarodno delitev (Nadaljevanje na 3. str.) Marjan Rožič, slavnostni govornik Govor Marjana Rožiča (Nadaljevanje z 2. str.) dela. Mnogi poznani pokazatelji povedo marsikaj o uspehih, ki jih dosegate, vendar ne morajo v celoti izraziti najvažnejšega — da se je formirala, dozorevala in se potrjevala delavsko razredna, proizvajalna, samoupravljal-ska zavest, ki sc izraža v spoznanju in odločitvah, da proizvodnja in gospodarski napredek niso samo stroji, sodobna tehnologija in kvalitetni materiali, temveč delavec samoupravi j alec in gospodar, osvobojen spon mezdnih odnosov in stalne odvisnosti, sposoben da upravlja, odloča in uresničuje odgovornosti za razvoj kolektiva in družbe v celoti. Te dni poteka tudi 40 let od organiziranih priprav na veliko stavko tekstilnih delavcev v Kranju, ki je uspešno izpeljana 1936. in je pomenila pomembno vlogo delavskega razreda v celoti in potrdila edino pravilno usmeritev Komunistične partije, da se samo z odločnimi in revolucionarnimi posegi orga- V katerih so delali in živeli. Danes s ponosom lahko ugotovimo, da delavci vse bolj uspešno odločajo in gospodarijo, da postajajo gospodarji na svojem in da odločanje v njihovem imenu na izhodiščih nove Ustave postaja odločanje njih samih organiziranih v Marksove asociacije svobodnih proizvajalcev. Zgodovina delavskega razreda in uresničevanja ciljev socialistične družbe je pretkana s stalnimi bitkami za nove družbene odnose. Vse to kar ste napravili v »Tekstil-indusu« in v Kranju, vse kar je storjenega v uspešnem in dinamičnem razvoju Slovenije in Jugoslavije je neizpodbiten in za vsakega dovolj prepričljiv rezultat napornega ustvarjalnega in uspešnega dela delovnih ljudi pod vodstvom Zveze komunistov in tovariša Tita. Doseženi rezul-tai pa so pomembni zato, ker jih uresničujemo v samoupravnih socialističnih odnosih in oni neposredno omogočajo in vzpodbujajo razvoj našo revolucionarno usmeritev na področju obvladovanja ekonomskih zakonitosti, tržišča in gospodarjenja v celoti na osnovah samoupravljanja. Široka družbeno-politična aktivnost, ki se v okviru SZDL vodi za stabilizacijo v vsej državi in še posebej uspešno v Sloveniji, jasno pove, da se v novih pogojih vse razvitejših samoupravnih odnosov resnični in trajni rezultati na področju gospodarjenja ne morejo uresničevati samo z ukrepi državnih organov, z rešitvami, ki padajo na izpitu celo v kapitalističnih odnosih, z načini, ki so administrativni in najčešče neekonomski, s predajanjem oblasti tehnokraciji, ki se nudi kot odrešenik nestabilnosti. Očitno je, da osnovne tokove v gospodarjenju lahko obvladujemo, menjamo in usmerjamo predvsem s tako družbe-no-politično aktivnostjo, ki široko ustvarjalno in trajno mobilizira vse delavce in občane; ki je usmerjena na menjanje stanja v produkcijskih odnosih; ki se ne zaustavlja samo na doseganju premikov v kvantitativnih gibanjih tem- Na proslavi je bilo mnogo uglednih gostov niziranih delavcev lahko uspešno lomijo reakcionarne osnove in vladavina zagrizenega in skorumpiranega kapitalističnega režima stare Jugoslavije. Te dni pa poteka tudi 25 let od zgodovinske, na marksistični znanosti zasnovane odločitve, da delavci prevzamejo v upravljanje tovarne in z uveljavljanjem samoupravljanja uresničujejo zgodovinske ideje in cilje delavskega razreda in seveda tudi tiste, za katere so se v osnovi zavzemali že julija 1896. leta kranjski rokodelski pomočniki na tajnem socialdemokratskem zborovanju. Na tem mestu in ob današnjem praznovanju lahko trdimo, da delavci in delavke »Tekstilindusa« in delavski razred v celoti v sedanjem času uspešno uresničuje zahteve in revolucionarne ideje za katere so se borili tudi tisti, ki so pred 40 leti pripravljali stavko, da bi na ta način poboljšali svoj mizerni socialni in materialni položaj in istočasno menjali odnose, takih odnosov. Jasno je, da brez dela in delovnih rezultatov ni ekonomskega in družbenega napredka, brez stalnih naporov in bitk za nove odnose in samoupravljanje niti oblasti delavcev in delovnih ljudi nad pogoji, sredstvi in rezultati dela. Naš revolucionarni tok uresničevanja zgodovinskih ciljev delavskega razreda jasno opozarja, da novo ne prihaja samo po sebi, da nam socializma in odločilne vloge delavskega razreda v družbenem in ekonomskem razvoju ne more nihče podariti, temveč je družbeni progres stalna, organizirana, ustvarjalna in dostikrat težka borba, ki jo lahko uspešno vodimo in v njej zmagujemo samo, če dosledno uresničujemo ustavne opredelitve in jasno utrjeno, na X. kongresu najširše sprejeto politiko ZKJ. V sedanjem obdobju, ko vse sile v družbi usmerjamo na uresničevanje politike stabilizacije in s tem na obvladovanje vzrokov in posledice inflacije v bistvu nadaljujemo več se stalno usmerja v kvaliteto in je zasnovana in se uresničuje znotraj široko razvitega sistema samoupravnih odnosov. Sedanja aktivnost za stabilizacijo bo uspešna in trajna samo pod pogojem, da se povsod uresničuje kot organizirano delo združenih proizvajalcev in samouprav-ljalcev in da istočasno v okviru svojih pooblastil uspešnejše delujejo vse družbeno-poli-tične skupnosti, kar posebej velja tudi za organe federacije. Tekoča ekonomska situacija namreč narekuje, da z vsemi sredstvi omogočimo dinamično proizvodnjo, ki bo lahko prodirala na svetovno in domače tržišče; da stabiliziramo in marsikje tudi znižamo cene, ker ne moremo več z administrativnimi odloki terorizirati tržišče, da sprejema proizvode po visokih cenah, da bi se pokrivala nizka produktivnost dela; da se zmanjšamo nekatere obveze iz dohodka gospodarstva in (Nadaljevanje na 4. str.) Godba na pihala in Pevski zbor France Prešeren Po slavnostni seji so si gostje z zanimanjem ogledali modernizirano predilnico Na dan proslave je bilo podjetje takole slavnostno okrašeno Govor Marjana Rožiča (Nadaljevanje s 3. str.) vse oblike potrošnje uresničujejo v okviru sprejete politike; da se z vsemi sredstvi trajno in organizirano vključujemo v svetovni trg in da omogočimo večjo socialno in ekonomsko stabilnost delovnega človeka, družine in občana v okvirih razpoložljivih materialnih možosti. To so kratko rečeno, važne politično in ekonomsko pomembne naloge sedanjega trenutka, hkrati pa ostajajo tudi kot dolgoročna orientacija gospodarjenja v pogojih samoupravljanja. Toda to ni vse in smisel sedanje široke zasnovane družbene aktivnosti ne bi smeli zoževati na neke vrste ekonomski prakticizem, na to da politična akcija ostaja omejena samo v okvirih operativno ekonomskih in poslovnih potez. Osnovno je, da v sedanjih pogojih, ki so sicer omejeni s starimi rešitvami v gospodarskem sistemu, zagotovimo, da bodo delavci sami, organizirano, neposredno in preko svojih delegatov odločali o vsaki investicijski naložbi, da bodo zahtevali ob tem vse potrebne informacije, in seveda predvsem to, ali kolektiv razpolaga s potrebnimi sredstvi. Vaša investicijska aktivnost »Tekstilindusa« je bila uspešna poleg ostalega tudi zato, ker ste se naslanjali predvsem na lastna sredstva in niste vršili po tej osnovi pritisk na novo inflacijo ali na dohodek drugih proizvajalcev. Tudi glede cen je potrebno uresničevati ustavno načelo, da o tem odločajo delavci v Temeljnih organizacijah združenega dela in se sporazumevajo in dogovarjajo v dohodkovno pove- zanih reprodukcijskih celotah. V vsakem kolektivu je potrebno razgovarjati, iskati in uresničevati rešitve, da se produktivno gospodari in proizvaja, da se razlogi za večje Ivanka Justin, ki je prebrala pozdravno brzojavko predsedniku Titu cene razrešujejo z zniževanjem stroškov, racionalno porabo delovnega časa in koriščenjem proizvodnih zmogljivosti. Stabilne cene očitno postajajo osnova stabilne in dinamične proizvodnje. Stabilizacija ne pomeni stagnacije v proizvodnji, niti proizvodnjo, ki je sama sebi cilj Pevec Miha Plajbes med nastopom in končuje v skladišču. Bistveno je proizvajati produktivno, v velikih serijah, poceni, s široko možnostjo plas-mana na svetovnem trgu. Nujno je da povsod neposredno povezujemo uresničevanje ustavnih načel in principe gospodarjenja, ki so osnova stabilizacije. Pomembno je da se selektivno znižuje prometni davek, da se zmanjšajo obveze iz dohodka, vendar ni dovolj, potrebno je v samem združenem delu odklanjati vzroke nizke produktivnosti in visokih stroškov proizvodnje. Zavedati se moramo da v proizvodnih odnosih, kjer se ohranjajo ostanki mezdnega, se bodo tudi delavci tako obnašali; razraščala se bo miselnost, da naj probleme rešuje nekdo drug; ostajalo bo dovolj prostora za odtujevanje viška dela in za širjenje tehnokratske dominacije. V takih odnosih nujno prihaja do težav v gospodarjenju, v njih je treba iskati korenine mnogih vzrokov nestabilnosti. Zato moramo v sedanjih pogojih in vedno povezovati in sočasno uresničevati ekonomske in družbene komponente stabilizacije in doseči, da jo uresničujemo na način in s sredstvi, ki v središče aktivnosti postavljajo organizirane delavce in občane. Samo tako lahko najširše osvobodimo potencialno energijo in ustvarjalnost delovnih ljudi in občanov, da se v akcijah potrjujejo kot resnični subjekti družbenega in ekonomskega razvoja. Taka orientacija v naporih za stabilizacijo, ki je uspešno nadaljevanje aktivnosti na uresničevanju stališč X. kongresa ZKJ, je zasnovana na izhodišču, da naš dolgoročni in ne samo jutrišnji razvoj mora vsebovati osnovne poti za družbeno, socialno in ekonomsko stabilnost. Taka pot pa pomeni stalno idejno politično borbo za uresničevanje ciljev stabilizacije. Ko smo pred desetimi leti z gospodarsko reformo začeli pomemben proces sprememb v sistemu in pogledih na ekonomske odnose in gospodarjenje v celoti in ob tem naleteli na mnoge odpore, je pokojni Boris Kraiger — da bi izrazil vso težo in pomen začrtane orientacije dejal — »reforma je vojna«. Danes bi prav tako lahko trdili, da je uresničevanje stabilizacije svojevrstna vojna z zaostalostjo, mentaliteto družbe, formirane v pogojih nezadostno razvite materialne proizvodnje, proti nizki produktivnosti dela, za resnično samoupravne odnose. Torej, da bi bolje in produktivneje delali, več izvozili, imeli stabilnejše cene in pogoje življenja, da bi trošili resnično zasluženi dohodek, moramo predvsem v TOZD uresničevati take odnose, da bodo delavci neposredno zainteresirani, da na družbenih sredstvih za proizvodnjo in v pogojih gospodarjenja, ki jih bodo v sistemu planiranja s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori sami oblikovali, dosegajo večje rezultate v gospodarjenju, tako da istočasno sami, ne nekdo izven njih in v imenu njih uresničuje družbene in ekonomske cilje stabilizacije. Tako izhodišče pa zahteva, da tudi zvezni organi in vsi drugi na istem konceptu spreje- Marina Trošt, ki je povezovala kulturni program majo in uresničujejo svoje obveze in odgovornosti. Posebej je pomembno, da strokovni kadri, skupne službe in vodilni ljudje v gospodarstvu in negospodarstvu svoje obveze in naloge uresničujejo tako, da se tekoči problemi gospodarjenja hitreje samoupravno rešujejo. Njihova vloga v delitvi dela je izredno pomembna, včasih brez pravih vzrokov podcenjena, iztrgana iz samoupravnih odnosov, ali pa privilegirana kot svojevrstna oblast in tehnokratska prisila. Strokovnost, poslovnost in sposobnost, da se na samoupravnih izhodiščih izhajajoč iz moderne organizacije dela in sodobne tehnike in tehnologije dosegajo uspešnejši rezultati v poslovanju je neposredna obveza in interes vseh delavcev. Vse bolj se uveljavlja spoznanje da se nestabilnost in inflacija napajajo tudi na tehnokratski praksi in miselnosti, le te pa sebe naj-češče izenačuje z modernim gospodarjenjem. Resnici na ljubo pa lahko ugotovimo, da tehnokratizem prav tu pada na izpitu, prihaja v konflikt z znanjem in sposobnostjo, potiska v ozadje vse, ki so sposobni, da procese dela organizirajo, ne pa da komandirajo nad delavci. To pomeni, da je v krizi tista praksa v delovnih kolektivih, ki v imenu stabilizacije nudi tehnokratske metode v procesu dela in odnosih v proizvodnji, da prav taka praksa spodbuja nestabilnost in v njej išče osnovo lastne stabilnosti. Niso redki primeri, ko tehnokratizem celo širokogrudno deli drobtinice delavcem od odtujenega dohodka, vendar vedno pod pogojem, da vlada nad njimi. Resnica pa je r tem, da ravno samoupravljanje odpira najširše možno- sti, da se vsi zaposleni v procesu dela medsebojno povezujejo izhajajoč iz dejstva, da je družbeno-ekonomski položaj vsakega delavca in seveda tudi vodilnih, zasnovan na delu in rezultatih tekočega in minulega dela. V spopadih s tendencami teh-nokratizma moramo biti odločni prav zato, da bi krčili nove poti za uveljavljanje znanja, sposobnosti, moderne organizacije, sodobne tehnike in tehnologije in na takih opredelitvah se vsebolj angažirajo tudi strokovni kadri in vodilni ljudje 7 gospodarstvu, prepričani, da se poslovnost v pogojih samoupravljanja in moderno gospodarjenje ne morejo uresničevati brez delavcev, pa naj bodo stroji in tehnologija še tako moderni. Danes se resnična sposobnost strokovnih in vodilnih kradrov ne more več ocenjevati po tem kaj so trenutno uspeli urediti za »svoj« kolektiv nekje zgoraj izven dela in proizvodnje, temveč po tem, kako uspevajo kreirati in uresničevati znane zakonitosti sodobnega gospodarjenja in sicer, da bi se znižali stroški v proizvodnji, povečala produktivnost dela, zmanjšala poraba materiala, uveljavila večja šted-nja, razreševali poslovni odnosi z drugimi kolektivi, zagotovile stabilne cene in slično. Taka orientacija je težka, zahteva mnogo naporov in iniciativ, ni vedno najbolj popularna, toda edina, ki je ekonomsko upravičena, družbeno realna in v skladu z delavsko razrednimi interesi. Taka orientacija ni tehnokratska, je sestavni del samoupravljanja in omogoča da se vodenje in upravljanje procesov dela uresničuje kot (Nadaljevanje na 5. str.) Govor Marjana Rožiča (Nadaljevanje s 4. str.) izvršilna funkcija samoupravnih produkcijskih odnosov. Poleg intenzivno tekoče družbene aktivnosti na stabilizaciji v zveznih organih se pripravlja program srednjeročne strategije da družbeno in ekonomsko stabilizacijo, ki bo predstavljal izhodiščno vodilo za vse srednjeročne programe razvoja, ki se sedaj oblikujejo v združenem delu, kraje/nih in interesnih skupnostih in družbeno političnih skupnostih. V SZDL je oblikovano stališče, da program stabilizacije mora pred- stavljati svojevrsten skupen dogovor republik, pokrajin in federacije; da njegova osnovna vsebina ne morejo biti samo ukrepi družbeno-poli-tičnih skupnostih, temveč predvsem aktivnosti združenega dela in delovanja organizirane politične akcije uresničevane v SZDL kot fronta organiziranih socialističnih sil. Ta program, ki se sedaj oblikuje bo lahko uspešno naslonjen in izveden iz rezultatov, ki jih dosegamo v sedanji zelo konkretni družbeni aktivnosti. Zato ni nobenih razlogo/, da se zaradi dela na novem stabilizacijskem programu zmanjšuje tekoča aktivnost, obratno, od uspešnosti in doslednosti te aktivnosti v marsičem zavisi konkretna opredelitev in vsebina tega programa. V neposredni povezanosti tekoče aktivnosti in srednjeročne orientacije na stabilizaciji gospodarjenja lahko uspešno znižujemo in obvladujemo inflacijo, ki vsebolj pleni našo zavest in obnašanje in uporno poizkuša, da se nam vsili kot sestavni del in vodilno pravilo gospodarjenja in življenja. No, istočasno ob visoki inflaciji pa mnogi mislijo, da je 7 gospodarjenju vse v redu, da lahko nadaljujemo po sedanjih po- teh, samo nekje si mora vzeti dovolj dobre volje in poguma in inflacijo pognati v izgnanstvo ali jo pripeljati do tega, da nekako sama napravi samomor. Očitno je, da inflacijo moramo obvladati z ekonomskimi in političnimi sredstvi vsi, ker se tudi vsi obnašamo in delamo po receptih, ki nam jih ona nudi in vsiljuje. Potrebno je zelo odločno sekati njene korenine v odnosih, ki vladajo v proizvodnji in se zavedati njene razredne vsebine. Na njej se zadržujejo in jo povratno hranijo ostanki grupno-lastni- ških odnosov, podjetniške miselnosti, tehnokratizem, centrov odtujene ekonomske in družbene moči in seveda birokratizem, centralizem in administriranje. Inflacija je znak za nizko produktivnost dela, najčešče opravlja funkcijo prerazdelitve dohodka na neekonomskih kriterijih, spodbuja odtujevanje viška dela, vodi razvrednotenje družbene lastnine na vseh področjih, stimulira potrošniško obnašanje, devalvira delo in dohodek, spodbuja in zadržuje ekstenzivno gospodarjenje in vsiljuje gospodarjenje, v katerem je delavec objekt in ne subjekt. S stališča delavca inflacija Vodi ne samo razvrednotenju njegovega materialnega položaja, temveč tudi družbenega položaja kot samoupravljalca. Vse te in druge karakteristike inflacije same ponovno opozarjajo, da je potrebna dolgoročna in odločna bitka ne na papirju, v pisarnah, na sestankih in s splošnimi zaključki, temveč konkretno, tam kjer se ustvarjajo nove vrednosti in predvsem z večjim in produktivnejšim delom. Intenzivni napori za stabilizacijo, zlasti zato ker jih uresničujemo kot osnovno družbeno-politično nalogo in pomembno področje bitke za idejno-politično vsebino naše socialistične samoupravne orientacije, doprinašajo k uspešnemu podružabljenju politike in političnega delovanja v celoti. Socialistična zveze se ravno v sedanjem času uspešno preverja in vsebolj potrjuje kot fronta organiziranih socialističnih sil prav na ekonomskem in socialnem področju, ki sta bistveni za položaj delovnega človeka in očbana. Tako se bo SZDL resnično razvijala kot široka demokratična in jasno usmerjena fronta akcije in se osvobajala vseh še ne preživelih poskusov in tendenc, da se ukvarja le z nekimi obrobnimi problemi. Resnična fronta akcije se lahko oblikuje predvsem tam, kjer delovni ljudje in občani delajo in žive, tam kjer jim prav organizirano delovanje / SZDL omogoča, da uspešno razrešujejo gospodarske, socialne, kulturne in druge probleme in tako menjajo odnose, v katerih delujejo in žive na principih samoupravljanja. Uresničevanje nove vloge SZDL je povezano predvsem s tem, kako široko in ustvarjalno se bodo v njej angažirali delavci in delavke iz proizvodnje neposredno ali SPOŠTOVANI GOSTJE, DRAGI SODELAVCI! V posebno čast nam je, da se s sejo Delavskega sveta naše delovne organizacije lahko pridružimo slavnostni seji vseh treh zborov Občinske skupščine Kranj in Vas v imenu samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij naše delovne organizacije prav prisrčno pozdravljam. S to skupno slavnostno sejo želimo proslaviti občinski praznik 1. avgusta in 25. letnico samoupravljanja v naši delovni organizaciji. Zmagovita narodnoosvobodilna borba je omogočila razlastitev izkoriščevalskega kapitalističnega razreda in vsa najpomembnejša proizvajalna sredstva so prešla v družbeno lastnino. Vendar pa s prevzemom proizvajalnih sredstev v državne roke še ni bilo uresničeno akcijsko geslo delavskega gibanja: »Tovarne delavcem, zemljo kmetom«. Za to je bila potrebna nadaljnja akcija izgrajevanja socialističnih odnosov v proizvodnji in to smo pričeli s sprejemom zakona o delavskem samoupravljanju konec meseca junija 1950. Titovi daljnovidnosti in političnemu vodstvu se imamo zah zaliti, da smo v Jugoslaviji to idejo uveljavili v praksi in da je sistem samoupravljanja tudi dokazal svojo upravičenost, življenjsko sposobnost in moč. Naš delovni kolektiv je hitro doumel prednosti in možnosti, ki jih je nudil novi sistem delavskega samoupravljanja. V naši delovni organizaciji sta bila prva delavska sveta izvoljena neposredno po sprejemu Zakona o delav- preko sindikalne organizacije. Razredni interesi so namreč ne morejo zapirati in uresničevati izolirano samo v delovnih kolektivih, temveč tudi tam, kjer ti delavci stanujejo, kjer se odloča o pomembnem delu dohodka, rešujejo vprašanja družine, stanovanja, komunalnih dejavnosti, družbenih služb, urbanistična vprašanja in slično. V SZDL je zlasti v krajevnih in občinskih organizacijah, potrebno zagotoviti, da se najširši krog ljudi politično angažira, uresničuje samoupravne odnose, organizira razne oblike razgovorov, izmenjave mnenj in slično. Delovni ljudje in občani so vsebolj zainteresirani, da se njihovi problemi razrešujejo organizirano, z njihovim sodelovanjem in doprinosom in zato sedanja vloga SZDL postaja prava in edina osnova take aktiznosti in možnost za široko politično sodelovanje in dogovarjanje o vseh bistvenih vprašanjih našega razvoja. Dovolite mi, da vsem v »Tekstilindusu« čestitam k pomembni delovni zmagi, vsem občanom in delovnim ljudem Kranja pa za občinski praznik. skem samoupravljanju — in sicer v bivši Tiskanim dne 5. 7.1950 in v bivšem Inteksu dne 30. 8.1950. Tako torej ravno v teh dneh slavimo 25-let-nico delavskega samoupravljanja. Delavsko samoupravljanje se je v teku teh 25 let razvi- jalo v skladu ž vsakokratnimi ustavnimi in zakonskimi določili. Postopno so se večale pravice glede razpolaganja z dohodkom; samoupravni sistem se je razvijal v smeri decentralizacije odločanja, demokratizacije in približevanja samoupravljanja delovnim ljudem po delovnih enotah. V tem procesu se je delovni človek vedno bolj zavedal, da ni samo izvrševalec delovnih nalog, ampak tudi upravlja-lec delovnih sredstev in da je njegov osebni interes ozko povezan z interesom njegove skupine, kakor tudi z interesi podjetja kot celote. Višek tega razvoja je bil dosežen z določili naše nove ustave o temeljnih organizacijah združenega dela in o delegatskih razmerjih. S temi določili so delavcu zagotovljene neodtujljive pravice: da dela s sredstvi, ki so v družbeni lastnim, da enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela, da odloča o celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela ter da odloča o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Razumljivo je, da delavec o rezultatih svojega dela ne more odločati kot izoliran posameznik. To pravico uresničuje samo združeno z drugimi delavci. Osnovna oblika tega združevanja je temeljna organizacija združenega dela, ki postaja osnova vseh oblik nadaljnjega povezovanja in združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije. Po temeljitih in dolgotrajnih obravnavah so bili v naši delovni organizaciji na zborih delavcev v drugi polovici meseca oktobra 1973 sprejeti sklepi o organiziranju 4 temeljnih organizacij združene-(Nadaljevanje na 6. str.) Ivan MAUSER, predsednik DS Priznanje in čestitke bivšemu direktorju DUŠANU HORJAKU Govor Ivana Mauserja, predsednika DS Govor predsednika SD (Nadaljevanje s 5. str.) ga dela. Neposredno za tem pa je bil sprejet tudi samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo in opravljen vpis v sodni register. Tako se je v naši delovni organizaciji iz skromnih začetkov pred 25 leti samoupravljanje razraslo v celovit sistem, ki predstavlja trden temelj novih socialističnih družbenih odnosov. Razumljivo je, da je bil začetek skromen, saj je bilo delavsko samoupravljanje nekaj novega tako pri nas, kot v svetu nasploh in nismo imeli na tem področju pravzaprav nobenih izkušenj. Zato tudi ne smemo misliti, da smo že dosegli končno in idealno stanje. Zavedati se moramo, da samoupravljanje ni noben zaključen proces, temveč narekuje nenehno iskanje no/ih oblik, ki naj omogočijo in zagotove neposredno odločanje delovnih ljudi, to je, da sleherni delavec oziroma proizvajalec postane tudi zavesten in resničen upravljalec, ki odloča o svojem delu in o rezultatih svojega dela. V letu 1971 je naša delovna organizacija pristopila (s pomočjo Tekstilnega inštituta v Mariboru) k izdelavi dolgoročnega razvojnega programa, katerega so nato obravnavali samoupravni organi in ga začetkom leta 1972 potrdili. Osnovni namen investiranja v okviru tega programa je koncentracija, modernizacija in avtomatizacija proizvodnih kapacitet, s čimer naj bi se povečala delovna storilnost, izboljšal izbor in kakovost izdelkov, hkrati pa tudi delovni pogoji zaposlenih. Tako smo s postopnim investiranjem do današnjega dne vložili 150 milijonov dinarjev, za kar smo uporabili približno 60 % lastnih sredstev in 40 % kreditov, od teh 18 % inozemskih, 9 % iz družbenih skladov, 7 % od banke in 6 % od domačih dobaviteljev. Od skupne investicijske vsote je šlo 15 % za gradnjo in 85 °/o za nabavo opreme. Glavni izvajalci gradbenih del in dobavitelji opreme so bili: Projekt iz Kranja, Rieter in Saurer Alma iz Švice, Savio iz Italije, Zimmer iz Avstrije, Diedrich iz Francije, Kovostav iz Čehoslova-ške, Tvornica tekstilnih ma-šina iz Zagreba in Krušik iz Valjeva. Ti so svoje delo opravili v naše zadovoljstvo in jim zato ob tej priliki izrekam vse priznanje. Več kot polovico investicijskih sredstev je bilo uporabljenih za predilnico, ki jo danes lahko uvrščamo med najmodernejše obrate te vrste doma in celo v svetu. Ob tej naložbi lahko ugotovimo, da je tudi sodobna tekstilna proizvodnja kapitalno intenzivna, saj na nekaterih delovnih mestih en delavec upravlja strojne naprave, vredne preko 10 milijonov dinarjev. Vzporedno z razvojem podjetja si naš kolektiv prizadeva čim bolj približati tekstilno kulturo neposrednemu potrošniku in je kot prvi korak v ta namen ustanovil svoj Informativno-prodajni center v Kranju in prvi iz svoje branže v državi pričeli z iz- vozom. Od leta 1952 pa do danes smo neposredno izvozili preko 198 milijonov metrov tkanin v vrednosti blizu 47 milijonov dolarjev po tekočih cenah. Naše blago je našlo pot na vse kontinente razen Avstralije, z izvoženimi tkaninami do konca letošnjega leta pa bi lahko petkrat ovili zemeljsko oblo po ravniku. Naše podjetje brez dvoma tudi sodi v vrsto tistih delovnih organizacij, ki so posvečale največjo skrb družbenemu standardu zaposlenih in temu primerno vlagale tudi v ustrezne objekte. Izgradili ali nakupili smo 453 družinskih stanovanj, prispevali k nakupu 83 etažnih stanovanj, pomagali s sredstvi pri individualni izgradnji stanovanj 455 članom kolektiva in zgradili samostojen Delavski dom, ki ima 179 sob in garsonjer z 272 ležišči, obenem pa pod isto streho še restavracijo, mladinski klub, otroški vrtec, lekarno in bančno-hranilno ekspozituro, katerih se lahko poleg naših delavcev poslužujejo tudi drugi občani. Za prehrano delavcev so na razpolago v celoti tri restavracije s 310 sedeži in za letni oddih trije počitniški domovi z 227 ležišči. To, da ste nas počastili s to skupno slavnostno sejo, smatramo kot posebno priznanje delovnim dosežkom temeljnih organizacij združenega dela v sestavi naše delovne organizacije. V ustavi imamo zapi-samo, da so delo in rezultati dela temelj vseh pravic in odgovornosti v naši samoupravni socialistični družbi. Vse to nas zavezuje, da bomo tudi v bodoče vlagali vse napore v dobrobit in uspeh naših temeljnih organizacij združenega dela in celotne družbene skupnosti. Občani o nas su. Seveda se je podjetje od takrat skoraj popolnoma spremenilo oziroma moderniziralo. Dosegli ste res lep napredek. Žena je zaposlena v vaši predilnici, ki je postala zelo moderen tekstilni obrat. Na ogled podjetja pa sem pripeljal s seboj tudi sina, ki se je letos vpisal na Tekstilno šolo in mu je bila to prva priložnost, da si ogleda proizvodni proces tekstilnega podjetja.« Rudi Cuderman, zaposlen v Gorenjskem tisku »Leta 1936 sem bil že zaposlen v vašem podjetju, in sicer v Inteksu. Sodeloval sem tudi v veliki tekstilni stavki in kot njen udeleženec sem bil zaradi tega pozneje tudi 6 mesecev brez zaposlitve, ker so nas takrat precej odpustili. Tako sem se moral zaposliti drugje. Kratek čas sem bil zaposlen tudi v tem obratu, in sicer 1954. leta. Ugotovil sem, da ste od takrat pa do danes ogromno napredovali, saj se v obratih sam ne bi mogel več znajti. Kar verjeti ne morem, da ste v teh letih napravili tolikšen napredek.« Slavka Urankar, Tekstilna, Medvode »Po poklicu sem tekstilni tehnik kemijske smeri. Pred tremi leti sem končala šolanje in se zaposlila v Medvodah. Med šolanjem sem bila tudi večkrat na praksi v vašem podjetju. Opazila sem, da ste v razmeroma kratkem času precej spremenili podobo podjetja in ga v veliki meri tudi modernizirali. Profesionalno pa sem pogrešala ogled vaše barvarne in gravure, ki pa na žalost ni bila v planu ogleda!« Štefan Urankar, po poklicu elektroinženir »Priznati moram, da sem danes prvič videl tekstilno tovarno ,od znotraj’. Prav zato je bil ogled vašega podjetja zame še posebej zanimiv. Med ogledom sem imel Dan po proslavi, 2. avgusta, smo odprli vrata občanom, ki jih je zanimal ogled naših obratov. Številni strokovni vodiči so popeljali grupe obiskovalcev po naših proizvodnih obratih — vse od predilnice, tkalnice in plemenitilni-ce. Nad številom obiskovalcev smo bili nemalo presenečeni, saj tolikšnega zanimanja nismo pričakovali. Po približni oceni si je ogledalo naše podjetje okoli 2500 ljudi, med njimi je bilo mnogo naših upokojencev, ki so bili veseli napredka podjetja, dalje svojci in sorodniki naših delavcev, bivši naši delavci, ki so sedaj zaposleni v drugih podjetjih, predvsem pa veliko mladine, kar je še posebej razveseljivo. Nekaj obiskovalcev smo povprašali, kakšni so njihovi vtisi po ogledu podjetja. Kaj so nam odgovorili? Stane Teran, upokojenec Iskre »Včasih sem bil zaposlen v Bombažni, predilnici in tkalnici v Tržiču, prav zato mi je bil ogled vašega podjetja tudi zanimiv. Dobil sem vtis, da je vaše podjetje zelo modernizirano, predvsem obrat predilnice. Kljub modernizaciji pa menim, da tekstilni delavec še vedno dela v težkih delovnih pogojih (prah, ropot, kemikalije) in da mora trdo delati za svoj »kos kruha«, čeprav je bil storjen res velik napredek, tudi v tem pogledu, da ste ukinili nočno delo žena.« Metka Š., dijakinja 14 let »V Tekstilindusu sta zaposlena oče in mati in sem izkoristila to priložnost da bi videla kje in kako delata. Ogled je bil zame zelo zanimiv, predvsem celotni proizvodni proces od preje do gotovega blaga. Ponekod sem imela občutek, da imajo nekateri preveč enolično delo (v tkalnici), na splošno pa se mi je zdelo, da je pri vas več težkega dela kot lahkega. V vaši tovarni se že ne bi hotela zaposliti!« Vinko Traven — zaposlen v Savi »Pred 20. leti sem bil nekaj časa zaposlen v Tekstilindu-Prizor, ki se je ponavljal 2. avgusta vse dopoldne Kulturni program proslave V kulturnem programu na osrednji proslavi, ki je zajemal: 1. Pottier Internacionala — pihalni orkester in pevski zbor 2. Maranj Kozina: Hej tovariši — pevski zbor 3. Pavel Šivic: Svobodna Slovenija — pevski zbor 4. Božo Vodušek: Pesem slovenskih partizanov — recitiral je Janez Grašič 5. Danilo Bučar: Delavec — solo, pel je Miha Plajbes 6. Janez Kuhar: Slovo partizana — solo, pel je Miha Plajbes 7. Peter Lipar: Zemlja govori — pevski zbor 8. Matej Hubad: Gor čez jezero — pevski zbor 9. Matej Bor: Gazimo — recitirala je Marička Rakovec 10. Rado Simoniti: Bolen mi leži — pevski zbor 11. Ubald Vrabec: Bilečanka — pevski zbor 12. Radovan Gobec: Zdravica svobodi —- pevski zbor SO NASTOPILI Pevski zbor France PREŠEREN Kranj, pod vodstvom komponista in dirigenta Radovana GOBCA Pihalni obkester Kranj, pod vodstvom Zdenka MOTLA solist Miha PLAJBES ter recitatorja Janez GRAŠIČ in Marička RAKOVEC. Program je povezovala Marina TROŠT. občutek, da vlada v vašem podjetju občutek domačnosti, kar pa za svojo stroko ne morem trditi. Prepričal sem se tudi, da gre Tekstilindus v korak z napredkom moderne tekstilne industrije, kar se opazi še posebej v predilnici!« Mirko Derlink, inšpektor UJV Kranj za promet »Skupaj z ženo, ki je bila zaposlena pri vas pred 18. leti, sva si ogledala vaše podjetje. Čeprav nisem tekstilec, pa sem opazil velik napredek, o čemer pričajo modernizirani in avtomatizirani obrati. Kljub vsemu napredku pa sem opazil, da so delovni pogoji delavcev v tekstilni stroki še vedno težki; ropot v tkalnici prej ali slej gotovo delavcem vpliva na sluh in imate verjetno dosti poklicnih obolenj.« R. S. Poslovanje in uspeh TOZD Namesto običajnih ugotovitev in ocen o doseženih polletnih proizvodnih in poslovnih rezultatih, na podlagi katerih v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zaznamujemo napredek ali pa morda tudi kakšno nazadovanje, bomo skušali v nadaljevanju tega sestavka prikazati oziroma opozoriti na nekaj bistvenih novosti, ki so pomembne za vse Temeljne organizacije združenega dela. S sprejetjem nove Ustave se je začel proces, ki v naše življenje nezadržano prinaša spremembe, ki vplivajo tako na vsakega posameznika, kot občana, kot na družbenoekonomsko delovanje v kolektivu ali drugi delovni sredini. Tem spremembam v svoji ustaljeni miselnosti in dosedanji praksi človek včasih težko sledi in jih dojema, ter jih nemalokdaj ponekod celo odklanja, kar pa razumljivo ne more vplivati na celoten pozitivni namen, ki ga kaka sprememba prinaša. Gre torej za to, da poleg ostalega, tudi dosedanji način obravnavanja in spremljanja podatkov na ravni podjetja preide v celoti na TOZD v vseh svojih sestavinah, t. j. od vrednostnega in količinskega načrtovanja, statistike, investiranja, spremljanja vseh gospodarskih gibanj med letom, do končnih rezultatov, ki jih dobimo iz periodičnih obračunov in zaključnih računov ter analiz. TOZD Glavna misel, ki zajema vso to problematiko je vsebovana v novem oziroma spremenjenem in dopolnjenem Zakonu o knjigovodstvu organizacij združenega dela, ki je v bistvu natančnejša opredelitev ustavnega določila, da ugotavljanja celotnega dohodka in dohodka ter njegove razdelitve na ravni podjetja ni več in ga tudi ne more biti, ker je osnovna družbeno ekonomska celica gospodarjenja postala TOZD. S tem pa, ko je nastopila ta oblika organiziranosti med posameznimi TOZD znotraj organizacije združenega dela in navzven — napram družbi, je morala nujno slediti taka zakonska ureditev glede vodenja knjigovodstva in ugotavljanja rezultatov poslovanja, ki do sedaj delavcem v vsaki TOZD ni zagotavljalo, da bi odločali o celotnem dohodku in imeli popoln vpogled v poslovanje in rezultate, ki so jih dosegli v svoji TOZD, prav tako pa, da bi bili seznanjeni, kako poslujejo v drugih TOZD. V zvezi s spremenjenim Zakonom o knjigovodstvu, bodo morali biti dopolnjeni in vsklajeni vsi interni akti. Omenim naj le določilo, po katerem bo treba s splošnim aktom uvesti najprimernejši način obveščanja delavcev o poslovanju TOZD, njenem materialu, finančnemu stanju, o doseganju in delitvi dohodka, pridobivanju osebnih dohodkov, ure- v I. polletju janju medsebojnih razmerij, ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo. S tem nastopa v naši dosedanji računovodsko-finanč-ni praksi kvalitetna sprememba, za katero moramo priznati, da ni tako enostavna in bi jo bilo morda treba bolj smiselno in postopno uresničevati, kot pa jo sicer, ki pa bo vsekakor v svoji dokončni obliki v znatni meri prispevala k izboljšanemu in doslednejšemu uresničevanju delavčevih samoupravnih pravic pri odločanju o poslovanju in delu v TOZD. S tem pa se bodo razširile tudi možnosti za sodelovanje pri reševanjtt vseh vprašanj v odnosih družbene reprodukcije. Razumljivo je, da bodo zaradi tega te pomembne spremembe terjale od vsakega posameznika več interesa in volje do aktivnega sodelovanja na vseh ravneh, tako v sami TOZD ali pa izven nje. Le na ta način bo možno sprejete sklepe, njihovo uresničevanje in rezultate pravilno ocenjevati in jih posredovati čim širšemu krogu sodelavcev. Če torej vzamemo organizacijo združenega dela v celoti ugotovimo ob pregledu polletnih obračunov naslednji finančni rezultat, ki so ga ustvarile vse temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb s svojim skupnim, t. j. notranjim in zunanjim poslovanjem: TOZD tkal- nica TOZD DS TOZD Vrednost v milijon din TOZD pred. plemeni tilni-ca skup- ne službe prehrana in oddih Skupaj Celotni dohodek 103,5 169,1 230,0 23,8 4,9 531,3 Materialni stroški 76,0 139,1 208,3 5,7 3,3 432,4 Doseženi dohodek 27,5 30,0 21,7 18,1 1,6 98,9 Razdelitev doseženega do- hodka mora najprej pokriti prejemke, da nam nato vanji v svojem delu pngo- vse pogodbene obveznosti, ostanek dohodka, ki ga raz- spo darili. davke in prispevke, osebne pore j amo za sklade, pokaže, Ta delitev pa ob polletju dohodke in ostale osebne koliko smo z vsemi prizade- 1975 izgleda takole: TOZD Vrednosti v milijon din TOZD predil- TOZD tkalni- TOZD pleme- DS skupne prehra- ne Skupaj niča ca nitilnica službe in oddi- ha Pogodbene obveznosti 2,5 2,7 1.4 2.5 2,8 2,6 0,2 1,7 0,1 n i 7,0 9,6 Davki in prispevki Osebni dohodki 10,2 19,1 13,2 16,2 1,3 60,0 Drugi OD 0,1 0,3 0,2 — — 0,6 Ostanek dohodka 12,0 6,7 2,9 — 0,1 21,7 Doseženi dohodek 27,5 30,0 21,7 18,1 1,6 98,9 Ostvarjeni finančni rezultat in njegova delitev je v primerjavi z lanskim polletjem pokril za približno 35 °/o višje materialne stroške, 30 odstotkov višje OD na povprečno zaposlenega in za dobrih 25 % večji ostanek dohodka za sklade. Navedeni rezultati nam nazorno kažejo, kaj smo dosegli in kaj moramo do konca leta še storiti, da bo načrtovana proizvodnja po količini in vrednosti dosežena, da bodo gospodarski kazalci poslovanja še ugodnejši, predvsem s stališča poslovne in družbene rentabilnosti, ekonomičnosti in storilnosti. Naloge so zahtevne in jih bo treba v splošnem kritičnem stanju, ki prevladuje na vseh področjih gospodarjenja, tudi v svetovnem merilu, še tem bolj precizno reševati, da bi mogli ohraniti ugled, ki smo si ga z dolgoletnim delom in tudi žrtvami pridobili. Zato bi morale biti vse sile usmerjene v to, da naše TOZD s posebno pozornostjo spremljajo rezultate svojega gospodarjenja z vidika varčnosti, kvalitete in storilnosti, da bi ob koncu leta mogli še z večjim zadovoljstvom reči: »Trud ni bil zaman!« EVA Prosta mesta za vajence Za učenje raznih poklicev sprejmemo za šolsko leto 1975/76 še naslednje število va- jencev: Poklic Štev. ključavničar 2 obratovni električar 1 mizar 2 vodovodni inštalater 1 strugar 2 rezkalec 2 klepar 2 Skupaj 12 Učna doba za vse navedene poklice je 3 leta. Kandidati morajo imeti dokončanih 8 raz- redov osnovne šole. Interesenti naj se zglasij o v kadrovskem sektorju vsak dan, kjer bodo dobili vsa na- vodila in pojasnila. L. P. Program družbenopolitične aktivnosti ZSMS Na 9. seji koordinacijskega sveta OO ZSMS Tekstilin-dus 3. septembra smo obravnavali pismo sekretariata predsedstva republiške konference, namenjeno osnim organizacijam ZSMS, ki zajema »Informacijo o aktualno idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975«. Na osnovi tega bomo sprejeli operativni program družbenopolitične aktivnosti ZSMS za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike. Analiza gospodarskih gibanj je pokazala v preteklih mesecih odstopanje od ciljev, sprejetih v resoluciji. Največja so na področju zunanje trgovine in deficita v plačilni bilanci, prekoračitev vseh oblik porabe be (investicijske, skupne in splošne), prekomerno naraščanje cen in inflacije. Učinki odstopanj so zavzeli tak obseg, da ogrožajo uresničitev osnovnih ciljev ekonomske politike v letu 1975, zato ta gibanja dobivajo vse bolj tudi političen značaj. Gospodarski položaj se poslabšuje in terja takojšnje energične ukrepe. Zato je potrebno, da tudi mladi ljudje, kjer živimo in delamo, zavzemamo in po svojih močeh prispevamo k gospodarski stabilnosti s tem, da prispevamo k zaustavitvi in zaokrenitvi negativnih gospodarskih gibanj. Na podlagi ocene in sklepov razširjene seje Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS z dne 23. 6. 1975, je treba akcijo zaostriti na nekaj bistvenih vprašanj: 1. Še nadalje trdno uveljavljati samoupravljanje na vseh področjih združenega dela. 2. Dosledno je treba uravnavati odnose znotraj TOZD, na osnovi nove ustave in skrbeti za nadaljne razvijanje in utrjevanje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. 3. Izdelati je potrebno oceno vključenosti OZD v mednarodno trgovinsko menjavo: — kakšna so bila prizadevanja OZD za povečanje izvoza v obdobju nekaj let, — kakšna je regionalna usmeritev OZD, v primerjavi s celotno panogo, — gibanje in regionalna usmeritev uvoza v preteklem obdobju, — kaj smo v OZD uresničili za uresničitev političnih zahtev v nadomeščanju uvoza surovin, reprodukcijskega materiala itd. Mladi z ostalimi socialističnimi silami se moramo odločno zavzeti za to, da bo v ospredju bistveno vprašanje, t. j. kako lahko OZD prispevajo k izravnavanju izvoza in uvoza. 4. V vseh temeljnih organizacijah je potrebno analizirati ali so vse investicije v teku in ali so za planirane investicije zagotovljena potrebna sredstva za njihovo kritje. 5. Zavzemati se moramo, da skupna poraba ne bo naraščala izven predvidenih okvirov. 6. Pri programski usmeritvi ZSMS moramo posvetiti posebno pozornost naslednjim vprašanjem: — povezavi TOZD — krajevna skupnost, — delovanju samoupravne delavske kontrole, (Nadaljevanje na 8. str.) Program družbenopolitične aktivnosti ZSMS (Nadaljevanje s 7. str.) — povečevanju delovne discipline, — povečevanju proizvodnje in produktivnosti dela, — organizaciji dela, — racionalnemu koriščenju delovnega časa, — inovacijam, — zmanjševanju zalog, — kadrovski politiki in zaposlovanju, — šolski mreži in usklajevanju z družbenoekonomskimi potrebami, — izobraževanju ob delu, — opredeljevanju nalog na področju varčevanja, — varstvu pri delu, — življenjskemu standardu delavcev in učencev v gospodarstvu. Pri izvajanju vseh nalog, ki so navedene v pismu, se moramo zavedati, da ta akcija ni enkratna, niti kampanjska, temveč zahtevna in odgovorna naloga za spreminjanje materialnih razmerij in odnosov v naši družbi. Ta naloga tudi ni nova, novo je predvsem to, da dosledno zaostrujemo odgovornost do vseh kršiteljev na vseh nivojih, ki ne bodo z vso odgovornostjo pristopili k realizaciji zadanih nalog. M. Ojsteršek Naše podjetje je sodelovalo letos prvič z ekipama malega nogometa in kegljačev. V malem nogometu se je tekmovalo po sistemu izpadanja, in sicer 4 kola, nato pa četrtfinale, polfinale in finale. Prijavljenih je bilo 64 ekip. Od slovenskih ekip so sodelovale Tekstilindus, MTT in Mura. V prvem kolu se je naša ekipa pomerila z »Alhos« iz Sarajeva. To je bila ostra igra in napeta do konca. V regularnem času je bil rezultat 0:0, s podaljškom (penali) pa smo premagali Alhos z 2:1. V drugem kolu se je naša ekipa pomerila z »Vuteks« iz Vukovarja. 2e takoj v začetku igre je bilo jasno, da je to močnejši nasprotnik, s katerim bo igra težka. Skozi vse tekmovanje je vodil nasprotnik in končni rezultat je bil 3:10 za Vuteks iz Vukovarja. Z izgubljeno tekmo z Vutek-som smo izpadli z nadaljnjega tekmovanja. Po oceni smo zasedli okoli 30. mesto, to je nekje na sredini. Moram poudariti, da je mali nogomet v jugoslovanskem merilu izredno popularen, posebno v sosednjih republikah, zato je razumljivo, da Slovenci ne moremo računati na kako blestečo uvrstitev. Tekmovanje v kegljanju je bilo izvedeno po borbenem sistemu s petimi igralci. Tekmovalo se je na osmih stezah, tako da je vsak tekmovalec vrgel tri kugle na vsaki stezi. Prijavljenih je bilo 54 ekip iz cele Jugoslavije. Naša ekipa je nastopila pozno popoldne 4. julija, ko je večina ekip že tekmovala. Močan nasprotnik je bil MTT Maribor in VIS Varaždin. VIS je naredil 643, MTT pa 609. Na prvih petih stezah je kazalo, da bomo osvojili prvo mesto, saj smo imeli prednost pred ostalimi ekipami. Na zadnjih treh stezah pa je prišlo do majhne krize in hitro smo izgubljali lučaje tako, da smo v skupni uvrstitvi pristali na drugem mestu s 623 podrtimi keglji. Omenjeni uspeh naše ekipe v jugoslovanskem merilu pomeni, da naši kegljači z vso resnostjo jemljejo taka tekmovanja in se pripravljajo že veliko preje na treningih. Naše podjetje so v kegljanju zastopali: OSEBNI DOHODEK lunij - (ulij 1975 Izplačani osebni dohodek na zaposlene- ga za 182 plačanih ur po TOZD oziroma de- lovnih enotah je bil naslednji: TOZD—DE junij 1975 julij 1975 TOZD predilnica 2.951,79 2.816,50 DE tkalnica I 2.985,30 2.852,05 DE tkalnica II 3.059,98 2.984,88 TOZD tkalnica 3.024,69 2.890,73 DE plemenitilnica I 3.126,08 3.006,24 DE plemenitilnica II 3.123,21 2.895,26 DE gravura 3.994,93 3.808,85 TOZD plemenitilnica 3.195,05 3.046,91 TOZD prehrana in oddih 3.278,93 3.128,90 DS skupne službe 3.842,93 3.688,23 OZD skupaj 3.296,67 3.177,32 J. Š. XIII. TEKSTILIADA -75 v Zagrebu Naši kegljači odlični V organizaciji Konfekcije NIK iz Zagreba je bila od 3.-6. 7.1975 izredna XIII. tek- stiliada v letnih športih na zvezni ravni. Udeležilo se jo je 3600 tekmovalcev iz 103 podjetij iz cele Jugoslavije. Nogometna ekipa, ki nas je zastopala na XIII. TEKSTILIADI Cvirn, Zvršen, Jenkole, Kert, Bizjak in Lebar. Rezultati: MALI NOGOMET I. kolo Tekstilindus : Alhos 2:1 II. kolo Tekstilindus : Vuteks 3:10 Končni rezultati v malem nogometu 1. »Makedonka« Štip, 2. »Inter plet« Brčko, 3. »Niteks« Niš ..., ca. 30. Tekstilindus. KEGLJANJE 1. »VIS« Varaždin (643), 2. »Tekstilindus« Kranj (623), 3. »MTT« Maribor (609), 4. »No-voteks« Novo mesto (601), 5. »Niva« Novi Sad (582) ... Organizatorji so poleg tekmovalnega dela poskrbeli tudi za kidturno-zabavni del, saj so organizirali glasbeno tekmovanje »Prvi glas Teksti-liade«, kino predstavo, ples, Zahvale Sodelavkam in sindikalni organizaciji predilnice se najtopleje zahvaljujem 7» poklonjeno darilo ob odhodu v invalidski pokoj. Pavla Černivec Ob odhodu v invalidski pokoj ste mi drage sodelavke poklonile lepo praktično darilo in mi pripravile prijetno presenečenje. Zanj se vam najlepše zahvaljujem. Želim vam mnogo sreče in uspehov pri delu. Tončka Černilc Vsem sodelavcem obrata plemanitilnice I se iskreno zahvaljujem za lepo darilo, ki ste mi ga poklonili ob odhodu v pokoj in mi bo v trajen spomin. Vsem želim še veliko osebne sreče in uspeha pri delu Katarina Jereb Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so darovali cvetje in venec ter spremili mojo drago mamo k zadnjemu počitku. Milena Osterman Ob bridki izgubi moje drage mame Katarine Rešek se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem finančnega sektorja za poklonjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Vera Rešek Ob nenadomestljivi izgubi drage mame Neže Thaler se zahvaljujem sodelavcem skladišča gotovega blaga za podarjeni venec in izrečena sožalja. Malči Tavčar Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta Vinkota Stare se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč, podarjeno cvetje, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti Iskrena zahvala tudi govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žena Tončka in otroci itd. Za predstavnike podjetij pa so organizirali »Strokovno posvetovanje« o problemih tekstilne industrije. Skratka, Konfekcija NIK se je potrudila na vseh ravneh, tako da je XIII. tekstiliada potekala brezhibno. Po končanem tekmovanju je karavana udeležencev krenila v Stubico, kjer so si ogledali spomenik Matije Gubca, nato pa je karavana krenila proti Kumrovcu. V Kumrovcu so si udeleženci ogledali Dom borcev in mladine in Titovo rojstno hišo, nato pa je bila slovesna razglasitev rezultatov. Udeleženci XIII. zvezne tek-stiliade so z zadovoljstvom zapuščali Kumrovec s prijetnimi vtisi na srečanje jugoslovanskih tekstilcev. XIV. tekstiliada bo naslednje leto v Sarajevu. A. O. Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam adju-stirnega oddelka obrata I za denarno pomoč namesto venca in izrečeno sožalje. Anica Dolžan Vsem sodelavcem mizarske delavnice in OOS skupnih služb se iskreno zahvaljujem za lepa darila, ki so mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. Vsem želim še veliko sreče in delovnih uspehov. Janez Štibelj Kljub pozno, vendar pa iz srca, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem VES obrata I za dragocena darila, ki so mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. Obenem se zahvaljujem tudi 00 sindikata skupnih služb za lepo darilo. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov, osebne sreče, predvsem pa zdravja. Stane Mirt Ob nenadomestljivi izgubi drage mame Angele Permoser se iskreno zahvaljujem sodelavkam adjustimice v obratu I za denar, namenjen za venec in izražena sožalja. Alojzija Centa TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Fri-škovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Rojina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinič in Krista Mauser. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421-1/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI