Leto LXVL, št. 42 Ljubljana, torek 21. februarja lm Cena Din U
istiaja vsak da« popoldne, _rvzem_a nedelje m praznike. — inser&a do SO petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta,
k Din 2.—, do 100 Trst Din 2JJ0, od 100 do 300 vrst * Din 3._, večji tnseratl petit - _____ ____  _ telefon št, 26 — CELJE: celjsko uredništvo: StrossmayerJeva ulica 1. telefon ftt. «6,
▼rsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. _       >Slovenski Narode UvbLJAHA* MJiaJijeva ulica ftt. 5 podruinlca uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101_
velja mesečno v Jug-oslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon ftt. 3122, 8128. 8124, 8125 in 8126 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v LJubljani št. 10.351
ŠENČURSKI DOGODKI PRED SODIŠČEM
Na današnji razpravi pred sodiščem za zaščito države je bila preči tana obtožnica ter je bil prvi zaslišan obtoženec Janez Brodar
Beograd, 2FL februarja. Ob 8. zu/utraj oe je nadaljevala pred *odJ§čem za zaščit0 države razprava proti oirtoženermi bivše-mn na r odn-erou posflaocn Janezu B rod ari u in tovarišem. Tudi k današnji razpravi ni prišel obtoženec Franc Crrcilc, zaradi česar se bo sodno postopanje proti njemu točilo od sedanje razprave.
Ob začetku razprave so podali posamezni obto_e<nci svode osebne podatike, nato pa je bik> sproženo vprašanje, ali naj bo razprava javtaa ari tajna. Predsednik dr. Bubana je vprašai obtoženega Brodar-ja, aii želi, da naj bo razprava tajna, ker pa m ooorekai, >e bilo skiksnoeno, naj bo javna. Zatem je državni tožiiec dr. C a -dr o v preč-tai orjrto-žmcos ki jo t izvieč-k»j navajamo ▼ na^edntiem
Obtožnica,
ki Jo je sestavil državni -ožkLec ©od-sča za ---šC-to države dr. Uoorvic, obsega 33 srtra-ni in se občinno b_*vi a protidiržavnizni in i?rotire_iii_*kiin_i   k-gredi,  ki  eo  ee odi@rali ob priliki proslave dr. Koroecevega 60Jet-naga jubileja dne 16. maja 1332  v Dom-*aiaii in Mentgšu, dne 16. maja v Komendi  m  Hrastju.  ter 22. maja v Doki pod _-Čub_jaa_o, pri Sv. Trojici, poseono pa v •PrimaJ_ove<m m Šenčurju na shodih bivšega narodnega poslanca, župnika g Janka Barieta, ter narodnega poslanca g. M klana Mravljeta, na katerih so padali  bodi celo S>rotidinae*.iCni vcflnliki, Navodila za vse te obžalovanja  vredne  dogodke  so vsekakor ■prihajala   iz   Izubijane,    toda odgovorni te_€_nen*ti so se znali seveda spretno umakniti v ozadje in so poslali  po kostanj v Žerjavico rajši druge.  Nahujfikana množica, obstoječa iz poistašev bivše razpoiščene SLS, je ogrožala tudi orožnike, ki so bili poslani  tja za vzdrževanje reda in nikru. Utbdoe so jih psovali, metali nanje kamenje   in  podana,   padli so odo  streli, tako da   so   morali   orožniki  ponekod razgnati izgradsiike  3  silo.  dele, ko so oblasti posegle  po energičnih  sredstvih    in je bik> izvršenih več aretacij, se je polagoma vrnil mir in red in polegla se je tudi subverzivna a/kr.jja,  ki  se je od  izstopa dr. Korošca iz vdade zlasti po Gorenuskecn želio močno ratzeirila. Vodje dogodkov v ocne-KUenih krajih so biLi bivši narodni poslanec Janez  Brooa-,  bivši  nerodni poslanec _van dttrcin in bivši oblastni poslanec Anton Umnik.
Obtožnica obtožuje Janeza Brod a rja, Franca Grilca, Vinka Kosa in Josipa Lobodo zaradi razžaljenja Veličanstva in zaradi zločina po zakonu o zaščiti javne Varnosti in reda v državi, Franceta Gre-tgorina zaradi razžaljen j a Veličanstva, vse ostale i« sicer Jerneja Vombergerja, Tomaža Oorina, Petra Cer ar J a, Alojza I lijo _n župnika škrbca pa zaradi zločina po zakonu o zaščiti Javne varnosti in reda v *_r±a vri.
Razlogi:
Obtožnica opisuoe nato politične razmere, ki so nastale v Sloveniji, zlasti pa na <_oređ_jske_a po zastopa dr. Korošca iz •vlade še-rtojannaretkega režima, ter ra-~pooac
Vse pofcitjcne atranke ▼ državi, ki so nosile versko ali plemensko obeležje, 90 tnle prepovedane in raapnšcene po zakonu o za_sč-ti >avne yarnoati _u reda v dr-•žavi s d-he 6. ja__. 1928, med njimi tndi Slovejnskm -Jcdeka stranka. Voditelji te ©tranke so kljub temu sprejeli novo stanje v državi, ki je nastalo s oosnifestom !Nj. Ved. kralja in so v tem doba sodelovali v kr. vladi do pricetfca septembre '1931, ko je dr. Korošec izstopil sz vlade. Posledice tega izstopa so se pokazalo v Sloveniji že pri skupščinskih, volitvah !. 1331, posebno pa lani, ko so pričeti pristaši bivše SL_S razširjati med narodom vesti, da bo prišlo do -spremembe režima, ki so ga prej sami odobravali in podpirali. Pričela se Ji srdita kanopanda v posameznih srezih celo proti državi in dinastiji, m. to s—no zaradi tega ker bivša S__S ni mogla nastopiti pri volitvah in se todi sicer odejstvovatl.
Da bi bila ta propaganda _Sm ofo&iroejea in očinkovrtejša, so izrab iS proslavo GOlet-sice dr. Korošca. Se 8. maja 1932 Je prišlo ob priliki prve Korošcev« proslave, ki se Je vreifta r Ldobljani, do d^anonstratrvn ih izpadov, ki so jih epremrjeK tudi protire-žkrnski ki protidriavni vzkliki. Enake ennocrjacije so ■šedtle po proslavi tncHL ne. arici, kjer je prišlo oek> do spopadov z organi javne varnosti ter Je bifco pet redarjev in dva decnooslraoto ranjeo_h. Če-prar so dbiaati nato prepovedale nadsrj-nje Koro^če^e prostate, se Undstvo t netesne ie pokorik).
riogodki v šenčuirtiu, Hrastju, Domžalah,  Mengšu, Komendi,  Dora, Primskovem iai  Sv. Trojici jasno doikaznjejo,  da se je vršila ta propaganda sistematično in z veliko naglico in  da so gotovi elementi, ki so ostali v sipdošnem  nepoznani, opisovali ljudstvm položaj v državi, kakor da bi se vračali v 1. 1918. Razširjale so se govorice o slovenskem  >pufferstaatut,   o samostojni  slovenski  republiki, hucskalo se je proti organom  državne oblasti  itd. Vse gibanje je kazalo, da so hoteli agitatorji »biti v narodu vero v solidnost in trajnost naše   države.  Na raznih   javnih in tajnih sestankih so bile določene točne smernice cele akcije:  pri vsaki proslavi in na zborovanjih so sodelovaili pristaši SL/S v neobičajno velikem  številu.  Prihajali so peš ali na biciklih s slovenskimi zastavicami ali  zelenimi  vejicami,  nosili  zelene kravate,  ki so  bDe  nekak  znak demonstrativnega   značaja    proti     odredbam oblasti, lete osebe so enega in istega  dne prisostvovale  raznim  prosi a-vam  in  na raznih shodih.  Vsa  agitacija in   vsa propaganda (v navedenih krajih je bila pod vodstvom bivših   narodnih  poslancev    SI_S Janeza Brod arja in Ivana štreina ter bivšega oblastnega poslanca Antona Umnika, ki so vodili množice v posameznih krajih in jih hujskali   k  nasiljn  proti  državnim oblastem.    LJ-udje so jih slepo poslušaJi in se pokoravali  njihovim najvodilom.
Vloga očetov lazaristov
Med sodelavci in glavnimi organizatorji te propagande sta bila izven vsakega dvoma tudi laza ris ta iz samostana Groblje pri Domžalah Josip Godina in Martin Ocepek, ki pa je pobegnil v inozemstvo. Zaplenjeni materijal v samostanu Groblje je najboljši dokaz za to. Iz Godinovih zapiskov je jas, no razvidno njegovo sodelovanje pri pripravah demonstracij. Misijonar Martin Ocepek je pripeljal 30 biciklistov v Komendo in Mengša. Samostan v Grobljah Je dal na razpolago tudi svoja prevozna sredstva. V Godinovi bel etnici, v kateri je bil sestavljen program za Koroščevo proslavo, je med drugim tudi zapisano: »Ne se Ozi. ratl na morebitno ustrahovanje. Odločno. V vsakem slučaju, maše nam ne morejo prepovedati.« Godina je tudi fotografiral nastop žandarmov v Domžalah in pripravil nato dopisnice, ki so bile nedvomno pripravljene za razširjenje. Vse te okolnosti dokazujejo, da so bili v samostanu v Grob_ ljah glavni pripravljalci dogodkov meseca maja, zaplenjeni materijal pa dokazuje, kakšna propaganda se Je vršila od časa, ko so zastopniki bivše SI_S rzstopili iz vlade. Agitatorji, ki so hujskali k demonstracijam, so se seveda pred organi oblasti zadrževali pasivno, da ne bi odgovarjali pred zakonom.
Da pa so imele vse te decnOnstrC<*iJe protidržavrd m prottdlnaStič-tt značaj, dc_ karojejo tndi napadi na žandarmerijo ter streli v Šenčurja, kakor tndi protidriavni in p roti dinasti črri vrkllkt, kS so neprestano padati skoro pri vseh teh demonstracijah, dele, ko so zapeljani kmetje m delavci .spoznali prozorne namene onih, ki so j3h zapeljall, in potem, ko Je oblast s energičnimi ukrepi zadušila to gibanje, so se mere v v-aiemirjenfh srezSh pomirile.
Pred prehodom k raaslož-tvi kaaensko_ pravne odgovornosti, posames-ti- obtožencev se bavi nato c4>tožn_ca na kratko s dogodki t Šenčurja m ost-O-h kxaj_b,
Dne 15. maja 1932 se Je vršfla na čast dr. Korošca v Domžalah siužtoa božja, Z veliko taci Jo Je odbor za proslavo zbral za to svečanost okrog 2000 oseb obojega spola. Po službi božji Je pozval Franc Po-to&nik ljudi z raznimi vzkliki v MUlierjevo gostilno, kjer se je imela vršiti prepovedana proslava. Na poziv orožnikov, naj se mirno razddejo, so pričeli ljudje demonstrirati in so padali med tem tudi protidržav-ni, protidinast-čni in protirežimski vidiki. Demonstranti sa razen tega metali na orožnike kamenje m polena, šele, ko so orožniki nastopiti energično, se Je mnofc-oa razšla.
Izgredi v Mengšu
Do podobnih -agredov Je prišlo istega dne popoldne pred cerkvijo v Mengšu. Tamkaj se Je formirala povorka s a_oven_ gktmi zastavami na četa in krenila proti Vel. MengAu, demonstrirajoč proti oblastem m manifestirajoč za dr. Korošca. Toni ta so padali protMfnastični, protidTtev. nI in protlrežimskl vzkrtki. Demonstr-cntje so se obnašeli, kakor da bi podivjan.
SBeesi Je bil položaj tuđi dne 16. maja t
Komendi na prepovedani proslavi dr. Ko-roščevega jubileja, kakor tudi istega dne v Hrastju. kjer je sklical bivši narodni poslanec župnik g. Janko Barle svoj javen shod. Demonstranti pod vodstvom Janeza Brodar ja so uprizorili takoj proti njemu viharne demonstracije, na cerkvenem zvoniku je bila razobe.šena slovenska zastava in zvonili so zvonovi v zvonikih, da preprečijo Barletu shod- Proti režimske in protidinastične demonstracije so se vršile tudi 22. maja v Dolu pri Sv. Trojici.
Demonstracije v Primskovem
Za 22. maja je sklicala nova vsedržavna stranka več shodov v okolici Kranja, in sicer v Primskovem, Šenčurju, v Križah in pri Sv. Ani. V Križah in pri Sv. Ani se shoda nista mogla vršiti, zato pa je prišlo do tem večjih in silno nevarnih izgredov v Primskovem in v Šenčurju. V Primskovem je imel v Gasilskem domu shod narodni poslanec g. Milan Mravlje. Na zboru je bilo tudi okrog 200 pristašev bivše SLS pod vodstvom župnika g. Matije škrbca iz Kranja, čim je pričel poslanec Mravlje govoriti, je nastal v dvorani strašen hrup. Zaman je poslanec miril množico, ki je vzklikala: »Dol z njim! Ubijte ga! živela svoboda! Živel Korošec!« itd. Na Mravlje-tov poziv je bil nato shod zaključen, na. vzoči orožnik pa je pozval zborovalce, naj se razidejo. Ko je odšel Skrbeč iz dvorane, je vzkliknil proti množici: »Živela samostojna Slovenija!« Poslanec Mravlje je bil dejanski napaden. Eden od demonstrantov je vrgel nanj velik kamen ki pa ga k sreči ni zadel. Med demonstranti se je posebno odlikoval Alojzij Ilija, ki Je ponovno vzkliknil: »živela samostojna Slovenija! Živela svoboda!«
Izgredi v Šenčurju
Za 22. maja 1932 je bil najavljen tndi shod narodnega poslance Janka Barleta » Šenčurju- Opozicija je hotela za vsako ceno njegov shod preprečiti in je zato razvila silno agitacijo mod pristaši bivše SLS. V Šenčurju se je zbralo tega dne okrog 300C oseb iz bližnje ki daljne okolice. Pristaši bivše SLS so prihajali v popolnoma organiziranih skupinah peš in na biciklih, imeli so zekjoe kravate, zelene vejice in male slovenske zastavice. Na shod, ki se je pričel ob 3. popoldne, so imeli pristop same Barietovi pristaši, dočim so orožniki njegove nasprotnike zavrnili. Zaradi tega je prišlo pred Gašporlinovo hišo do velikega vika w hrupa. Pristaši bivše SLS se hoteli s rilo vdreti na dvorišče, kjer se je vršil shod, in ^s hoteli z naskokom prebiti orožniški kordoo. Ko se bili odbiti, je padel na oro_-mfce strel i_ revolverja. Isti hip je pričete padati nanje tndi kamenje hi polena, tako da je bilo ver orožnikov ranjenih. V hrupa je bilo slišati vsfcKke: »2andarje pobiti! Dol i isdajalca! Živela republika!« in še razni dragi protidr_av_a ter proti d inasti eni Tskliki. Ker je bila žandarmerija v nevarnosti, da bo rasoroiona, je bila prisiljena, da je posegla po oroija. Množica ge je nato rasbešala na vse strani. Demonstranti se metali kamenje in polena tudi na dvorišče, kjer se je vršil shod. Cun je župnik Barle raki j učil shod in se pokasal na cesti, j« mnoiiea pričela proti njemu pljuvati in padale je tudi kamenje. Poslane« Barle se je satekel k svojemu prijatelju župniku pibrm kr se potem skupna s iapn-koen Mahje fikrbeem odpeljal v Kranj.
Vsi dogodka so -meti othraev torfl t posameznih vaseh sreaa Ljubljana - okolica ter v srezih Kamnik in Kranj, kjer eo posamezniki po vaei, na cestah ali v gostilnah sveder in ponoči dajali doška svojemu neraspoloženju proti državi, režimu in vladajoči dinastiji z raznimi prepovedanimi vzkliki
Zaslišanje obtožencev
Po r>rečH__T*i obtožnice ie pre<_sedsiik senajta odreddL, nad se razen obtoženega Janeza Broda nja ostati obtoženci odvedejo iz dvorane.
Prvi je b€ zaslišan obtoženec Janez Brodar, ki je izjavi, da je obtožnico razumel, da pa se ne čuti krivega. Predsednik ga ie podrobno iapraševai o dogodkih t Hrasti« m ie obtoženi Brodar izšav-iL. da pri _*ih ni bil udeležen, pri čemer je nanašal, da fe ▼ tem kraju doma, da vživa tamkaj splošen ugled in da ie bil že 10 tet narodni poslanec. Priznal je, da so pogosto prihaja H k njemu 8*K-je, ki so zahtevali razne informacije. Med dru-gtim je tudi izjavil, da je b* v časa Mi oda
v Hrastju pri dr. Korošcu v Ljubljani, pra katerem se je hotel informirati o splošnem političnem položaju.
Ker je Brodar hotel prečitati razne beležke, je predsednik to odklonil, kakor tudi njegove politične ekskurzije. Predsednik je zahteval, naj odgovarja samo na to, kar ga bo vprašal.
Zatem je obtoženec Brodar izpovedal, da je šele tedaj, ko se ie vračal od dr. Korošca, zvedel pri dr. Narlačenu. da se v Hrastju nekaj pripravlja. Obširno ie nato pripovedoval o prihodu bivšega poslanca župnika Barleta v H rastje, o svojem zadržanju doma pri tedanjih dogodkih in kasneje, pri čemur je trdil, da je hotel samo pomiriti razburjene fante. Na pripombo predsednika, da ie več prič pod prisego izpovedalo povsem drugače, da je nam reč tajska! Ili udi,   je   obtoženec Brodar
oporeka., vendar pa ie izjavil, da je zavel z navedenimi pričami v dobrih odnošajih, zaradi česar rmi tudi ni razurnijivo, zakaj ga tako hudo obremenjujejo. Nadatje je izjavil, da ni klical nobenih protadržavnih vzklikov in da tudi ni 6u!, da bi jih vzklikali drugi. Spioh ie popolnoma nedolžen. "Obtoženec Brodar tudi oporeka, da bi ■njegovi pristaša nosiii zelene kravate, in splošno predstavlja ce!o zadevo tako. kakor da bi ne vedel za ničesar in kakor da bi imel samo dobre namene, češ da je hotel napraviti samo red. Obtoženec Brodar, ki pravi, da ie bil važna politična oseba v domačem kraju in da so prihajali k njemu vsak dan njegovi pristaši na posvetovanje, tudi trde, da ni vedel da bo imel g. Barie shod, čeprav je bil ie v naprej napovedan. Zasliševanje obtoženca Janeza Broda rja je opoldne še trajalo.
Umetno razburjenje
Kie so pravi vzroki za proteste Srancosko-angleški de*
marši na Dunaju
Praga,   21.   februari«.   Oficiozna >Pra-ger Presse«, ki se bavi  v daljšem članku s hirtenberško afero, izjavlja, da se mora razburjenje, nastaJo po drugi damarši na Dunaju, smatrati  kot umetno, ker ni nastalo takoj, temveč šele teden dni po izročitvi note. Signal za to razburjenje je dal >Giornatle d' rtmliffir, ki je objavil poročilo o dozdevni  vsebini note.    Ob istem času se je pričela ostra kampanja italij«ajiskih nemških  in   dragih  listov proti  Mali an-tainti ini Franciji  Ako bi bila vsebina note »v  resnici   taka,  da bi   kršik* neodvisnost i<n  suverenost Avstrije,  bi  bilo to znano •avstrijskim  faktorjem že 11. februarja in ibi lahko že takrat protestirali. Da je pri-fclo  do  protestov    šele    sedajj    obenem s »kampanjo pod geslom ogražanj-a neodvisnosti Avstrije, so bilH gotovo odločilni dru-gi vTzroki. Ako bi se vplivom, ki so tukaj na delu, odprla vrata, bi to vsekakor bolj ogražalo neodvisnost Avstrije,    kakor pa •zahteve,  ki  noče k) ničesar drugega kakor fcjpolnitev mirovnih  pogodb.    Vsekakor je gotovo, da se birtenJberska afera ne bo H-'tevktiraia z razburjenjem, temveč le z mir-n_m presojanjem in    s politiko,    ki spoštuje mednarodne  obveznosti in preprečuje  »kcije.   ki  bi     mogle  ogražati  mir v «redtn|i Bvropi. Češkoslovaška v svojih od-nošadih de Avstrije ne želi drageiga kakor feair.
Thiv a j, 21. febr. Stališče avstrijske vlade fctede na zahteve Franeije in Anglije zaradi tihotapstva orožja na Madžarsko, bo postalo znano ob koncu tedna, ko bo pi*ej še glavni odbor Narodnega sveta imel priliko, da se izjav* o položaju, ki je nastal po novi de-marši. Ob tej priliki bo imel seveda zvezni kancelar dr. DoHfuss, ponovno priliko, da bo čnl tudi mnenje opozicije, ki odklanja eksperimente, kakršni morejo spra vrti Avstrijo v zelo nevaren položaj, in ki proglasa vlado odgovorno za zapletljaje nastale zaradi hirtenberške zadeve. Stališče, ki ga namerava zavzeti v razpravi glavnega odbora glede na francosko - angleško noto bo do-kVfeno šele na se^ah vlade, ki ee bodo vršile danes in prihodnje dni. Pričakujejo, da bodo med tem časom dospele radi informacije avstrijskih poslanikov v Franciji in Angliji, ki skušajo dognati, aR bo se mogel doseči v spornem vprašanju kompromis, zadovoljiv za obe strani. Kakor znano, odklanjata zvezni kancelar dr. Dollfus in z nj'mi baje celotna vlada zahtevo francosko-arigle-ške note, m| avstrijska vlada pod prisego obljubi izvedbo potrebnih ukrepov, ki jo označujeta kot žaljivo, zaradi česar se o njei sploh ne more razpravljati.
iTako ▼ Franciji kakor Angflfi so o tem starfšcu avstrijske vlade ie poučeni in kakor se Saje, se tolmač*! omenjeni odstavek irancosko-angleške note v tem smislu, da se ne zahteva od vlade HdHBOM ministrov zaprisežena izjava, temveč zgolj od organov, ki jim bo poverjena rzveđba gotovih ukrepov, kakor vrnitev orožja v Italijo itd.
Ako bo ta intervencija ublažila ton note, bo po informacijah poučenih krogov vlada odgovorila tndi v tem pogledu, da more pozvati avstrijske 'jradnfke k zapriseženhn izjavam samo lastna vlada, ne pa zunanje. Pričakuje se, da bo ta zadeva, ki ji avstrijska vlada pripisuje veliko važnost, rešena brez odpora na nasprotni strani.
sitem parlamentu
Budimpešta, 21. februarja. HirtenberSka afera in najnovejša francosko-angleška de-marša na Dunaju bosta prišli v razpravo tudi v parlamentu, člana neodvisne opozicije poslanca Jurij Palavicini in Ti bor Farkas sta namreč vložila interpelacijo, o kateri bodo razpravljali v sredo in na katero bo odgovarjal ministrski predsednik general Gbmbos.
Sedaj beleži >Az Est«, da madžarski diplomatski tn politični krogi docela mirno presojajo položaj, Čeprav pri tem ugotavljajo, da je bil ton note, izročene dunajski vladi, neobičajen in da je nota v Budimpešti izzvala splošno iznenađenje. Madžarski krogi kritizirajo noto, češ, da je
sestavljena v nasprotju z načelom enakopravnosti in nasprotuje tudi zadnjim ženevskim sklepom.
Nemčija na strani Avstrije
Berlin, 21. febr. K nedeljskemu govo. ru avstrijskega podkancelarja Winklerja v Celovcu piše »Berliner Tageblattc, da so hoteli z ultimatom prisiliti Avstrijo k izbiri med Italijo in Malo antanto, izid pa je bil, da je Avstrija optirala za Nemčijo. Iz tega nastaja za Nemčijo seveda nova obveznost. Novi položaj med Avstrijo m Nemčijo nastaja v času, ko je postala pariška diplomacija posebno ostra, toda Avstrija naj ve, da ima v svoji borbi proti inozemskim zali te vam Nemčijo na svoji strani, kar je razvidno tudi že iz nemškega javnega mnenja. Ostalo bo morala prinesti praksa Nemčija ne bo kakor FTan-cija postavljala pogojev za svojo pomoč.
Oton Habsburški v Parmi
Pariz, 21. feibmarja. Že več dni ee Oton Habsburški nabada zaradi studij v Parizu, kjer stanuje pri svojem stricn prioeu Sikstu.
Vremensko poročilo JZSS
z dne 21. februarja 1933. Kranjska gora, Rateče, Plauica. Temp.
—5 stop., barometer se dviga, 60 cm prSi&fl, na staro podlago 10 rm.
Bled - jezero. Temp. —8 stop, bre-z oblakov, 40 cm snega, na staro podlasjo 20 cm.
Bistrica, Boh- jezero. Temp. —2 «*op_ brez oblakov pr5ič, 40 enega, smuka ugodna.
Pohorje.
Mariborska koca Temp. —2 stop., drobno mede. smuka ugodna.
Ruška koca. Temp. —2 stop., drobno mede. 35 cm snega na 20 cm, smuka ugodna.
Klopni vrh. Temp. —3 stop., drobno mede, 40 cm snega na 6taro podlago.
Senjorjev dom. Temp. —4 stop., drobno mede, 45 cm enega na 45 cm.
Rimski vrelec. Temp —2 stop- drobno mede, 40 cm snega na 20 cm.
Koca na Peskn. T^inp. —2 stop., dTobro mede, 40 cm snega na 35 cm podlage. Skakalnica uporabna.
Rakek. Temp. —4 stop- 10 cm snega na staro podlago, obla?no, sm jka dobra, mirno, sneg suh pršič, izgledi dobri.
Sv. Lorrenc. Temp. —1 stop., drobno mede, 30 cm snega na 30 podlage, skaka klica uporabna.
Ribnica. Temp. —1 stop., drobno mede, 30 cm snega na 20 cm podlage, smoka ugodna.
Peca. Temp. —4 stop., drobno mede, 40 cm snega na staro podlago 40 cm, smuka ugodna.
Diplomske Izpite na filozofski fakulteti v Ljubljani
so v februarskem terminu 1933 naredili tWe kandidat je in kandidatinje: Bajd Franc (pedagogika in filozofija); Berglez Hedvika (francoščina in primerjalna književnost) ; Dostal Vera (jugoslovanska književnost in slovenski jezik); Kalan Andrej (kemija in fizika); L-apajne Nataša (nemščina in primerjalna književnost); Novak Viljem (južnoslovanska književnost in slovenski jezik); Preac Josip (pedagogika in filozofija), Umek Josip (francoščina m primerjalna romanska gramatika).
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2208.74—2310.10, Berlin 1360.41—1371.21, Bruselj 798.85 do 202.79, Curih 1108.35—1113.85, London 195.69 do 197.29, Newyork ček 5672.14—5700.40, Pariz 224.77—225 89. Praga 189.34—170.20, Trat 201.01—293.41. Avstrijski šiling v pri-vatnem kliringu 9.—
INOZEMSKE BORZE.
Zurich, 21. februarja. Pariz 20£e, London 17.686, N>wyon-k 511.76, Bmet) 72.06, Milen 26.30, Madrid 42.60, Ajnater-dam 207.40, Berlin 122-96, m_naj 73.63 »— &9.85, Sofija 3.18, Praga 16-38, 67.60, Bukarešta 3.0&
Stifui S.
JffLOT
If ARODi, dne 2TL ftfjruarjfc 3988
Stev 42
LOUIS RALPH
VVERNER
FuTTERER
Film, ki je posvečen spominu onih nepozabnih junakov, ki so padli kot žrtve na oltarju domo-
V GllANDIOZNEM GOVOREČEM PTLlfTJ
KRIŽARKA EMDEN
ZVOČNI KINO IDEAL
PRIDEi
			
•.....-■  -     •             • ••           •'     ■         • "'V.			
Da si gospodarsko
opoitioremo
e, sprejete na občnem zboru Društva indu-strijcev in veletrgovcev v Ljubljani
Ujub '\an a. 21. februarja. Izredno dobro obiskovano zborovanje Društva mdu^trijcev in veierrgovcev, ki smo o njem že včeraj rxjroča_i, je bilo končano šele ob 13. Po tajniškem poročilu, ki smo objavila njegov izvleček, posnemamo i« poročila blagajnika g. Ljubica, da je imelo društvo nad 10 milijonov Oin pro* meta, a čisti prebitek v znesku dobrih 12.000 Oin bo porabljen za okrepitev rezerv. Na predlog Člana nadzorstva g. Ur-banca ao zborovalei soglasno sprejeli ab-aoJurtorij.
Po krajši debati so bile sprejete neka-* rere izpremembe pravil in pa predlog o ustanovitvi evidenčnega oddelka o občnem kreditnem stanju trgovskih podjetij. Vsebina vsega zborovanja se najbolj jasno vidi ix sprejetih resolucij. Ari zahtevajo:
1. Glede deviznega poslovanja je sedanje stanje zelo <&odfljivo posebno industriji, ki potrebuje za svoje poštovanje širo vin. Zato naj se to upošteva pri dodeljevanju deviz in naj se ne izvršuje per-sekucij nad onimi, ki si dobe devize Izven okvirja Maniju■» banke.
Z Zahteva šw>ko revizijo kredi-tne po* lirike Narodne barake in odpravo pretiranega bkrokTatizma v njenem poslovanju.
3. Sredstva, ki prihajajo Poštni hranilnici in Drž. hipotekarni banki na našem ozemlju, naj se porabljajo samo pri nas v naši banovini.
4. Pri odmeri davčnih predpisov naj se upošteva poslabšanje gospodarskih razmer in naj se v upravičenih primerih do* voK odplačevanje starih zaostankov v or>rokih rudi tedaj, kadaT spada odločitev v delokrog finančnega ministrstva.
5. Napada na denarne zavode, tudi če so upravičeni, naj se ne dopuščajo, ker se
s tem slabi zaupanje. V povečanje zaupanja naj se zaščitijo nove vloge.
6. Uredba o posredovalnem postopanju naj se takoj ukine in takoj naj se novelira zakon o prisilni poravnavi v smisru predlogov upniških organizacij.
7. Skrajno potrebna je sestava" gospo* darskega sveta, ker mora dobiti nase gospodarstvo jasne smernice, da pride mir in red v poslovanje.
8. Teškoće, ki prepogosto izvirajo iz neumestnega centralizma, so povzročile zahtevo, da naj se kar najhitreje izvede širokopotezna dekoncentracija uprave in razširi delokrog in kompetenca banovin ali pokrajin. Ze davno obljubljene samouprave naj se nujno upostavijo v najširšem obsegu in na vseh poljih, posebno pa še v finančnih ozirih.
Pri volitvah so bili v odbor soglasno izvoljeni naslednji gg.: za predsednika Stane Vidmar, industrijalec, za podpred* sodnika Ivan Jeras, ravnatelj firme »Sladkor«, za odbornike pa gg.: Anton AguoJa, veletrgovec, vsi v Ljubljani, ing. EVračar, industrijalec v Mariboru, Franc Heinri-char, industrijalec. Jernej Jelenič, industrijalec, Zdenko Knez, industrijalec, vsi iz Ljubljane, Avgust Kuster. ravnatelj tvrke »-Peko« v Trž*ču. Josip Ljubic, rav* natelj »Jugoslovanske banke« v Ljubljani, Ferdo Pintar, veletrgovec v Mariboru, O^kar Schmitt, veletrgovec v Ljubljani, za namestnike gg.: Gvidon BiroHa, industrijalec v Zagorju ob Savi, Evgen Ivane, industrijalec v Sodražici, Ivan Prešeren, it** dustrijalec v Kranju ter v nadzorstvo Albin Smerkolj, Franc Urbane in Avgust Vofk, veletrgovoi  iz Ljubljane.
Ko se je predsednik g. Vidmar zahvalil za ponovno izvolitev, je zaključil važni občni zbor.
Privatni uradniki za svoje pravice
Občni zbor Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih  in industrijskih itradmkov Jugoslavije, podružnica Ljubljana
Ljubljana, 21. februarja.
V prostorih hotela >Slont ee je vršil v soboto 18, t. m..- redni občni zbor privatnih namešcencerv, včlanjenih v Zvtsi bančnih zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Ju^oelavije. podružnica Ljubljana. Občni zbor, kaieroea se je udeležilo mnogo broj no Članstvo, so posetili tudi delegati sg. ctr. Plese, kot predsednik bolniške blagajne Trgovskesa bolniškega in ood-pornega društva, U r a t n i k, tajnfk Delavske zbornico. K 1 i n a r, predsednik Trgovskega bolniškega m fH^dnornega društva, BfbeT predsedrnk absolventov trgovskih §ol ter dtelegatj mariborskega pododbora, zagrebške rx>druzniee m centralne savezne uprave.
Po uvodnem govoru predsednika V r a n-Siea je podal tajnik Pati k izčrpno poročilo o delovanju, ki se je bavilo v glavnem z boji, ki jih je moralo bojevati privatno na-meščenstvo v pretekli sezoni za ohranitev svojih pravic. Ugotovljeno je bHo, da privatno uradništvo izgublja na terenu ter da se mu njeeove pravico vedno boli odvzemajo. Po blagjn. poročil n in prorač. za bodočo sp-zono, ki ju je podal blagajnik tov. Stropnik, se je razvila debata o potrebi podpore, ki bi jo moralo biti društvo deležno od strani Centralne savezne uprave, Delavske zbornice m ostalih v to poklicanih organov, nakar Je bil po poročim nadzorstva, ki ga je poda* to*r. Biber, podeljen odstopajooemu odboru absoluten j.
Po volitvah novega odbora, v katerega so bfB izvoljena tovariši Goimafer Ciril, Me-Ijo Ivan, Stropnik Franc, Vrančič Vladimir, Patik Anton, Stih Ludovik. Jeglič Mirko, Ktmstek Štefan, Franke Leon ter kot namestniki Prešeren Milan, Gruden Jože, Zupan Joško, Rupnik Jože, Polajnar Kari i« nadzorstvenega odbora PSrc Jože, Ploško Albin, Brber Joško in kot namestniki Briški Anton, Lapajne Zoran, Miklavčič Franc, je podal tov. Vrančič izčrpen referat o stanju gospodarstva m položaj prrvatsrih aradni-kov. Na podlaeri njegovega literata fe biki predložena občnem« zboru reaofrjcrja privatnega nradnrštva, ki je bfla po temelfiti m spicdoi interes raaodovafoci debati soglasno sprejeta. Glasi ae:
Privatna uradniki, zbrani na občntem zbora Zveae bančnih, zavarovalnih, trgovskih m industrijskih uradnikov Jugoslavije podružnica L i ubi jar a. ki se je vršil dne 16. februarja 1933 v Ljubljani v prostorih hotek >Slon<, eo sprejeli »redečo resoHtcfjo: V pogleda socialne zakonodaje: da se v interesu onemoglih in dosluaenih privatnih nameščencev in npnovrh rodbin razširi dosedajj le v Sloveniji ki Da*naac*f veljavni zakon o pokojninskem 7«varovanju riemešce«** na d&k> đrievo, p« čemur aantemao, da ostane io p—viae »a»arowanoev pod posameo-nfh peradjakih fondih pr*«a*n* podrži ne-ofcmjenes in da se ravarovak« doba niža sa moške zavarovance na 36 tet oziroma dob* na «> tet da se v
ublaževanja socialne revščine uveljavi § 2 zakona o zavarovanju delavcev in da se v zvezi 9 tem uvede zakonsko in obvezno zavarovanje za slučaj brezposelnosti. Zaradi vladajoče gospodarske krize opozarjamo na nujnost potrebe tozadevni zakonske zaščite. Da se delovanje privatnih bolniških blagajn teritorijalno opredeli in da se določi obstoječa bolnika blagajna trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani kot edino kompetentna in samostojna za sava rovanje privatnih nameSoencPv v dravski banovini. Da se uvede nov srnini po^opnik, ki naj o mogoč' hitrejše razsodbe, ki se tičejo sporov med deiodajalcfem m deteternal-cem. izvirajoč i h n delovnega razmerja, obstoječih zakonov oziroma veljavam pogodb.
V interesu ubteževanja bre>aposernosti: Da se v državi uvede v soglasju s sklepom MJednarodnega urada dela v Ženevi 40 umi delavni teden, v bankah, zavarovalnih družbah in v vseh komptoirJHi pa 6 umi delavnik in da se uvede tudi povsod aogteska sobota. Da se v obče ne dopusti nikako preko urno delo. ob uvedbi izdatnih kazenskih sankrii za event kršitve. Da se v namen omogocenja tozadevne kontrole preskrbfjo inšpekcije defe z zadostnim številom oeobfa in da se v namenu izogibn delavnih sporov v svrho bitreiseera lesevanfa istih uvede sistem arbrtrazV». Da se v svrho onemogočen hi dvoineqa zaslužka uvede obligatno posredo-varrje borz deaa pri deTitvi služb in da s»e podelitve breKno*»e!nfh podpor prepusti borzam dela ob sodelovanju stanovuitu iitrokov-nih organiTMcfj. Da se v principu nebrani vsako zapostrtov tujrh državljanov, stuibena razmerja že zaposlenih tujcev podvrie naf-strožji reviziji ter da se ukine nepotrebnim tujim državljanom preveo bhamja v naS drfevi. I^emomn prrpuWeomi inoeernskim Specijalistom naj s* odredi m*:, do katerega morajo v svojem poslu ts9O0rti nase dr-žatvrjane ter naj se jih v Mr*čaf.i Rabotaie »z na^e države iazene.
V svrho zbolisenia živAtenj^rih nnoier in odvrnitve socijulne bede nt^ se: Ukine vsako nadalhTO rerhrkcrjo plač aii mead, določi se naj razmeram primerni rninmutm aa vsako stroko, enafeo raameram primerna maksimum zaslužka. Da se podvrfp trzne cene koritrofi državntih ari samoupravcih organov ki da se vsafeo netipravieeoo in čezmerno navijanje cen najs^rofje ka«mje, Da se dosese prisilno znižanje stanarin v sorazmerni s faktično finančno močijo pri-v«tefh najmeščeneev u> da se osnuje gradbene fonde v svrho gradi»ie cenenih stano-vaniskih b»Š.
V svrho pridobrvanja sredstev za vse zgoraj zahtevane po*rebie naj ee uvede progresivno obo^včenfe v prvi vrsti botje e«to-irrvmVi siojev in n«j se v vsei držaja iater-jrrtejn davki z eriathoriiemo &foro&jd.
Obzorje tierih, ki nikdar ne vidijo poteg sebe skvjpnosti, je tako tesno, da se
ne more v njem razrnskniti misel.
Po sokolskih dnevih v Bohinju
discipfiiia |e pofcazal« bogate
Ljubljana, 21. februarja. Bohinj je zadnje dni preteklega tedna zavzel mnogoštevilno slovansko sokoteko smučarsko armado, ki te merila svoje moči v plemeniti borbi — v teku, smuku in skokih. V Bobiaju ao »e zbrali poino-stevil.no odKčni sokolski delavci z bratom E. Ganglom na cehi. V Sokolskom do* mu, kjer j« bil sedež vodstva tekem, jc vladalo vse dni mrzlično razpoloženje, vsi, ki so prišli v Bohmj, so se oglašali v pisarni, kjer so dobili vse potrebne infor-niMcije. De4o >e šlo hitro od rok, dokaz, da te bik organizacija te velike prireditve v pravih, sokolskih rokah, kjer je disciplina doma. Vsak, ki je knel do loče« no dete, je točno vedel, kaj je s tem prevzel in da mu jo sokolska dolžnost opra-vriti vae tako, da bo lahko vsak čas podal obračun. — Zđrto je bila organizacija te* kom brezhibna in smo lahko ponosni j* njo.
Vedeti je treba, da je vladaLa pri smučarskih tekmah ista disciplina, ki vlada in mora vladati v telovadnici. Točno ob določenem času so se zbrali člani vodstva in tekmovalci pred Sokolskim domom rn v strnjenih vrstah so odšli k startu. Tega se ne opazi nikjer drugod kot ravno pri so* kolstvu, kjer prostovoljna disciphna doprinese, če treba, vsako žrtev. KaKor se je zahtevala disciplina od tekmovalcev, *ako se je tudi od številnih bratov vodstva m vseh drugih. Vsi so pa vedeli, da bo vse uspelo in to častno uspelo samo tedaj, Čc bo vsak doprinesel k celoti ono, kar mora. In vsi so doprinesli — zato je častni uspeh tu. Savezni načelnik br. Ambrožič je lahko zadovoljen z uspehom, ki so ga dosegli Sokoli kot tekmovsa-lci, obenem pa tudi z odlično    organizacijo,    ki    pomeni uspeh
Jasno m razumljivo je, da je naše ro-koAstvo v smučanju še mlado, zato uspehi zaenkrat še ne morejo biti vidnejši, v bKžnji bodočnosti pa bomo lahko videli uspehe naših bratov in sester, uspehe, ki bodo v smučarskem svetu tudi res nekaj pomen Hi. Da bo to res, nam je garancija v discipliniranem članstvu m njega vodi« teljih.
Tudi v tenuaooem pogledu je bilo v^c-vzorno, točno kakor ura so se razvijala tekmovanja, kar je napravilo na števikie gledalce najboljši vtis.
Prehodno dariio — srebrn pokal, ki ga je daroval minister za fizično vzgojo naroda br. dr. Hanžek, so si za letos osvojili bratje Cehosiovaki, dosegli so pred nami naskok 165.1 točke," Poljaki niso mogla po* staviti moštva, ker so imeli le eno čianicj, ki je bik sicer najboljša izmed vseh in je daleč prekašala vse druge. Naša žerja je, da se naši bratje s podvojeno silo posvete nadaljnjemu vežbanju in nam ob teto, ko se bodo zopet vršile tekme za smučarsko prvenstvo Saveza slovanskega §cdcolstva, pokažejo uspehe, ki bodo sad vztrajnega dela ki veifeaoja.
Prireditev se je razlikovala od drugih športnih proredi tov toda v tem. da je med vsemi tekmovalci in skoro tudi gledalci vladala lepa vzajejrinost in da je bratski »ti« združeval vse številne Sofcote u raznih krajev nase domovine. Kamorkoli si prišel, povsod si videl smučarje z lepim sokolskim smuča rskhn znakom na levem rokavu, in videl si kako vebke in sikne di* menzaje je »vzelo amučarstvo baš v našem sokolstvu. Ako bo šlo tako naprej, moremo računati z gotovostjo, da bo v Sokolu organiziranih  največ smučarjev.
Posebno obeležje so deM prireditvi bn&ge in sestee ČJenoaiovaki in Porjafci. Vndel sem, kako ao ae živo razgovarja£ Cen, Poajak in Jugoslovan, vsak v svojem jezaku pa ao ae vendar raaumeii. RaoaneH so ee not bratje, kot alovaoaki bratje. Lupe in gteboko zasnovane ao bile besede pozdravnega govora, kd jih je % njemu lastnim navdušenjem izrekel I. namestnik sta.rešine br. GangL Njegov poadrav je veljal vsem, Sokotem-smučarjem, vedski, zastopniku ministra, bana, župana, skratka, za vsakogar je imel br. E. Gangl iskreno sokolsko besedo in vsi so mu ob zaključku živaimo naadravijali. Zastopnik bratov Cfebov, vodja nj* ekipe, bc. dr. Rlinger. je v svojem temperamentnem govoru izrekel tepe besede. Dejal je, kako navdušeni »o bili Oeb»tekmovalci, ki ao v Bohinju napravila več iztetov v krasno bohinjsko okolico, in so prišli tudi do meje, ter so videli tam naše smučarje - vojake, ki so on tabornem ognju peli in čuvali našo mejo. To te Cehe zelo navdušila, videli so, da pri nas prav naumeaio večnost smeučar-s£va — tem vojekom^mučarjem bo v pri* mero sHe prihdtete kot prva na pomoč silna armada smučarjev, ki bodo stopili *ot en modi na beamk države. E>okler ima d>-ža** tako armado baš v soko4&tvu, se ji ni treba baa' sovražnikov. Ako bo pa nek* daj treba. Sokolom-smučarjem stopiti oa pten v obrambo nase domovine, takrat bodo med njeni tudi Cehi . . .
Iskrene besede br: dr. Klingerja so izzvale vabarno iwvdnšenje in vsa dvorana je vakaikala deagim bratom Cehom. Br.it Bujak je govoril aa Poljake, nazdravil je vsem ter poudaril, da bodo vsem Polja* kom ostali dnevi, ki so Jfc preživeli med nami. v neposabnem spomin«. Mnogi niso razumeli br. Rojaka, govoril je v lepi poJj-ščtni, razumeli in občutili so pa topimo besed, ki jih je žtetei svojim jugoslovanskim bratom.
"V^st go-^ornaki ao pa bJC edana v tem, da ao izrekli vse paanaoje sokolski deUv-nosfc in žetoJi ploctenosnega nadarjeva^ja spočetega dete. Br. dr. Riko Fmc je knel
pome roke dela kot domačšn in mu gre nad »vrstnim aranžmajem pozdravnega večera v hotete pri Sv. Janeeu vse pri* znanje.
Nedeljsko jutro je bilo posvečeno spominu br. T. Mateja, ki se je v juliju 1930. leta v Lu\emburgu smrtno ponesrečil. Deputacija saveza SKJ    z   br. Ganglom na
čelu, s Cehi in Poljaki je z dvominutnim molkom počastila ob grobu spomin našega Sokola — heroja . . .
Točno ob 10. dopoldne, kakor je b&o napovedano, je švignil prvi tekmovalec raz most. V skokih smo videli lep napredek, videli smo, da so bratje Cehi in Poljaki sicer pred nami, to v kombinaciji, postavili so se pa naši bratje Gorenjci baš pri specialnih skokih, kjer je prednja čil br. Žemva. Vsi tekmovalci so bili bolj ali manj dobro pripravljeni, pri vseh skokih, ki so trajali nad dve uri, ni bik) prav nobene nezgode.
Sokoli so odpravili tudi napovedovanje dolžine skokov s številkami — z megafonom so obveščali sproti tekmovalca, koj zatem pa dolžino skoka ter so bili vsi, še tako oddaljeni, točno informirani. Štetem s številkami, ki se je porabljal pri nas do sedaj, ne odgovarja več, ker je bil prepon ča^en m je zadrževal hitri potek tekmovanja.
Po kosilu so vsi smučarji naskočili bližnja brda in do razglasitve rezultatov, ki je bilo v Sok. domu, nekateri pa še pravdo odhoda vlakov, izrabili sijajno smuko, ki je ustvarila  prav  veselo razpoloženje.
Vlaki so zvečer odpeljali vso sokotaeco armado na razne kraje naše domovine, vsi so odnesli lepo zavest, zavest zmage smučarstva v sokolstvu. R. Ko*.
Iz Trebnfega
PLES
V GOSTILNI PRI
»ZURČEVIH« OB 8. URI v ZVEČER
rt
— potre«, v noči od nedelje na ponedeljek so pri nas občutili močan potresna sunek, ki je trajal približno 10 sekund Škode sicer ni, pač pa je mnoge zelo pre_ strašil in jih zbudil iz spanja, kar je razburjenje se povečalo.
— Hripa, V Trebnjem in okolici se je pojavila močna hripa. Več odraslih, mnogo pa tudi otrok lezi. Nevarnost epidemi. je je tem večja, ker se bolezen naglo siri in ima že skoro vsaka hiša bolnika.
— Občni zbor Streljačke družine. Preteklo soboto je pripravljalni odbor sklical v občinski pisarni v Trebnjem občni zbor Streljačke družine za Trebnje in okolico. Občni zbor s precejšnjo udeležbo članstva je pokazal, da vlada v našem kraju veliko zanimanje aa to organizacijo in da je bila ustanovitev potrebna. Za pripravljalni odbor je navzoče pozdravil inž, g. Brovet Rupko, ki je ugotovil z oziram na velevaž-nost, čast in ponos viteškog«, strelskega pokreta lepo udeležbo in številno članstvo družine ,da tenko postavamo temelj jsz. ka_ terega voklijejo sadovi narodno obrambnega in nacionalnega dela. Po prečitanju pravil so bila teta sprejeta. Po krajši debati je bil izvoljen naaiednji odbor: pred. sedmak inž. g. Brovet Rupko, rezervni peš. kapetan; podpredeedmk šef stanice Treh, nje g. Krulej Vojteh, rez. peš. kapetan; odborniki Pavlin Dotfe, Kordan Ivo, Zupančič Josip, Blago ti n^ek Franjo, špringer Lojae, Sem ca Franjo ki Ivan Grosek, Izmed odbornikov je bil izvoljen za tajnika Do&e Pavirn in za blagajnika Kordan Ivo. Letna članarina bo znašala Din 12.—. Pri slučajnostili se je govorilo o strelišču, češ, naj članstvo takoj predlaga prce tore, ki bi prišli ze> streljanje v pošte v. Najugodnejši prostor bo fcmran po predlogib in bo stre. IfcSče potepi urejeno, širite pokret m vstopajte v naše vrste!
Iz šfcoffe Loke
— Otsftet pevakeoa druirtva Ljuoi Jamskega Zvon« je, . daei še mlad, v zadnjih mesecih po neumornem vađenja pod br. D. Matmlom razvil raredno živaiino delavnost. Priredil jc v kratkem čaeu 5 samostojnih koncertov (»a^^oce, Vrhnika, Golnik, 'Tirži«e, Skof'a Loka), imel je pa drugih pevskih nastopov rž. Na nekart<M-rh kooe«r<ih tfo sodelovala kot solie^knja operna pevka £ špetoa Ramškova, na nekaterih je v »vmesnih paivzah zabaval maji jaza i Voj.-sa in Zorko Prelovčeva), v»e4ej je pa uvodno besedo h koncertom govoril skladatelj ki tpevovod&a g. Zorko Prelovec, ki je v po-•1'judniti beaedah predaval o naši umetni in narodni pesmi ter razloii.! skladbo apore-'Ja. Oktetni koncerti »o bUi povsod zelo dlubrodošii m deležni mno^obrojnega obiska, nedeljski škot^eloski je bil popolnoma razprodan, kar je pm£ -iokae, d-a imajo 'škofjeioeami smneel za lepo petje. Naj prvi ueoebi bodrijo mlado pevsko udruženje, kl de ne*ak odsek pevskega drodtra Le. Zvona k nada»rjn^emn smotrenemu deta'
KOLEDAR.
K Torek, 21. febru<aaVa katoličani: Makaimilijan, Bleonora, pravoslavni &. t»-bruarja.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica:  Bedi demon. Kino Ideal: Proces Maj-v Dugan. Kino Dvor: Rumena IMiju.
Kino Šiška:   Pesem  ljubeaai ob 20. Krajevna organizacij« JRKD za XI. m 0(M.   vol išče   ilnrorsrki^a okrad«    I. redni 'letni občni »bor ob 20. v salonu rescavra-cioe >Zvezrte<
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni tr& ti. iHočevar, Ljubljana VII. Celovška cesta »4, •in Ustar, Sv. Petra eeata 78.
3xpod mita
Ti Učka brhko, Ljubica ti mlada, najlepši maski naše belo-črne — kako naj vitma sit ar to povrne, kar pod rele/o menda sploh ne apadat?
Neznanemu poklon pač ni navada, a Če bon ton narobe se obrne
in pšico s trnjem v venec zmage strne, je pelin med, trpljenje slast, naslada.
Zato ra radnje dni predpusta sito obema hvalo za poklon izreka tn srčnega reA obilo leka.
Čt pa srce že \~»eh dobrot je sito v zakonski jarem naj se brž zateče, bo brez skrbi, da več se ne opeče.
— Motnje v želodcu ln črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v f.ilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo >Franz Josefovec gren-Čice.
Društvo prijateljev pravne fakultete
LJubljana, 21. februarja. Sooči ob 20, uri je bil ira ljubil anskem vseučilišču ustanovni občni zJbor Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani. Dekan pravne fakultete dr. Stanko Lapajne je pozdravi* navzoče in sporočil, da ie banska uprava odobriSa društvena pravila. Vsi navzoči so se takoj prigrlasiH za člane društva. Za predsednika ustanovnega občnega zbora je biU z vzklikom rrvoljen predsednik apelacijskega sod:šča gospod Ivan Vrančič. Na predUog g. dekana Lapaj-neta je bil izvoljen odlbor, kd se je po občnem zboru v odborovi seji konstituiral sledeče: predsednik Ivan Vtrančič. predsednic apelacijskcga sodišča; I. podpredsednik dr. Janko Zidovnik, predsednik obvet-n-Hske zbornice; B. podpredsednik podban dr. Otmar Pirkmajjer; lil. podpredsedciik dr. Andrej Kuhar, predsednik notarske zbornice; IV. podpredsedivik dr. Ivan Slo-kar, generalni ravnatelj Zadružne Gospodarske banke, tajnik dr. Avgust Munda. namestnik višdega državnega tožika; tajnikov names<iwk dr. Lado Vavpetič, odvetnik; Haga/jnik dr. Jure AdUešač, odvetnik; blagajnikov namestaiak dr. RudoLi Kr*vic odvetaiik; odbormika: dr. Stanko Lapajne« dekan pj-avne fak)U<kete; dr. Mirko Grasell^, višji državni tožiiec; dr. Alojzij Gradnik, podpredsednik apelacijskega sodišča; dr. Rudotf SaoovTC, sodnik apeJacijskega sodišča; dr. Ljudevit V al je v ec ftnanćai rav-natell; dr. Dinko Puc, ži«>an; dr. Metod Dolenc, vseučHišfci profesor; predsedniki oUožimh sodišč Peter Keršič, dr. Josip Kavčič, Franc 2dier, dr. Franc Vidovič, Niko Dommftca, vrhovni državni tožiiec, dr. Edvard Pajnič, sodnik apelaciiskega sodišča v o~, Škarja Ivan, držaji svetnik, Šubic Ivan, magistratm ravnateld, Milan Maka*r, sreski načekMk. Razsodniki: «g- dr Hubert Souvan, državna pravobranilec dr. Ivan Vrtačmik. predsednik upravnega 90-dašća; Ivan Mohorič, minister na razpoloženju; pregiedaiika: dr. Josip KreveL, notar; dr. Boris Forian, privatni docent in odvetnik.
Tekoče posle druStva vodi eksekutiva. V eksekirtivi so predsedinik, tainik. bla^at-ruk m dva ćiana. Za ta dva člana je do-koči-1 odbor dr. Stanka Lapajaeta, dekana iucidičaie takuite^e in dr. Janka 2irovnJha, predsednika odvetniške zbornice. Članarina znaša za fizično osebo 40, za pralno osebo 100 D,n letn-o; vsi čiani prejetnaio brezpiačno Zbornik znanstvenih razprav pravne fakuheie v Ljubljani.
Odbor bo v kratkem ra-zposlal pristopnice m prosi vse pravnike, pravniSke in gospodarske organizacije, da naj prtsio-pjjo k društvu, ter s tem gmotno in mo-raAao podpiralo dek)van4e na5e pravne ta-kuhete.
Narodne
DBAALA. Začetek ob 20. ari. Torek, 21. febr.: Zaprto . Sreda, 2?  febr.:   Gospa rnirostrtca. Hed Sreda.
Četrtek, 23. febr.: Slava m rrjend mesetarji. Red C.
Petek. 24. febr.: Ob 17. uri Pastirček m
kralj Briljantin.   Mladinska predstava.
Globoko znižane cene. Izven. Sobota, 26. febr.: Dopust na Francoskem.
Izven. Globoko znižane cene OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 21. febr.: Baletni večer Mlakar aa
ansambel. Red B. Sreda, 22. febr.: Morana. Red A. Četrtek, 23. febr.: Zaprto (generaifca) . Petek, 24. febr.: B&ejsAd evoti, opereta. —
Premijera. Izven. Sobota 25 febr.: Faust. Gostuje g. Bakla.
nov. Izven.
»SLOVENSKI NAROD«, đne 21. februarja 1933
KHUHRnH HEBOTOIK
BO OTVOR JENA
V SREDO, DNE %%. FEBR. 1933 OR 7- URI ZJUTRAJ ^91
Dnevne vesti
— Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani ao ee vršili od 7. do 16. t. m. pod predsedstvom direktorja drž. učiteljske šole g. •Nande/ta MaroWa. K iarpitu se je priglasilo <30 kandidatov oziroma kandidatk ter 1 kandidatka za praktični izpit za otroške •vrtnarice. TJepeb izpitov je sledeči: S prav dotM-im uapehom: Dol^an-Kovai Marija, učiteljioa v Sevnici. Dolgan Eg-idija, učite Jjica v Vačah. K a var Janez. učitelj pri Sv. Antonu, Kralj Vilma, učiteljica za slepo deco v Kočevju, Krč Marica, učiteljica na Piamini, Mrse Rozaiioa, učiteljica v Tržišč«, Nerima Marija, učiteljica v Trebnjem. Petrca Adeksander, učitelj v Kranjski gori, Prek Pavla, učiteljica v Dobre h ooljah, Prešeren Pavla, učiteljica v Sori, Sioherl Alojzij, nčBtclj v Vrhpolju, Zidar-Breoc Vera, učiteljica v S>t. Vidu in Schweiger Andrejama, zabavilja v Novem me-atu. ki je položila izpit za ortroe&o vrt-narico. Z dobrim uapehom: Brejc Bogomir, učitelj v Stari Osetnici, Brejc Marija, tiOiTe^ic-a, dodeljena VII. oddelku banske Uiprave, Cenčič JerušKa, učitelflica v Radomljah, Finigar Angela, učiteljica v Poljanah. Joletič Rudolf, učitelj v Starem trgu, Jesih I>anica, učiteljica v Trebeleni, Korče Danilo, učitelj v Zgornji Šiški, Kutin Elizabeta, učiitoljica v Boh. Bistrici, Kotnik Konrad, učitelj v Moravčah, Pov-šnar Angela, učiteljica v St. Jerneju, Pup pis Ana, učitekjica v Komendi, Traven Lovro, učitelj v Trbovljah. Žabj«ak Stanislav, učitelj v Cerkljah, iu Znidarčič A11-selma. učiteljica v Naklem. Renvobirani pa so btti 1 kandidat in 3 kandidatke.
— Natečaj za stenografe Narodne skupščine. Narodna skupščina potrebuje več stenografov. Prednost imajo kandidati s fakultetsko izobrazbo, Icaodrdiiraio pa lahko tudi stenografi z absolvira<no srednjo šok). Kandidati morajo biti popol«iorna vešči debatne stenografije in imeti 10 letno prakso. V prošnji je treba navesti, aM kandidira kanddat na položaj po uradniškem zakonu, ali na honorarno mesto. Prošnje »e treba vložiti do 21. marca.
— Slovenski krožek v dunajski radio, postaji. Z Dunaja nam ekspresno poročajo, ča bo drevi ob 21.05 svi ral v dunajski ra-dio-postaji tamburaški zbor Slovenskega krožka na Dunaju pod vodstvom znanega dunajskega rojaka Klema Viško vi ča. Med drugim bo tamburaški zbor igral tudi ve_ liko skladbo >Na jugu od Donave«.
— Priziv v obsodbi Ivanke Sevšek. V zadevi obsodbe Ivanke Sevšek, ki je bila v petek obsojena na 7 let težke ječe, je vložilo državno tožilstvo priziv za.radi prenizko odmerjene kazni.
— Katastrofa naše   največje jadrnice.
Naša največja jadrnica »Sv. Nikola« je odplula Iz Splita 27. decembra in vozila je cement v neko afriško pristanišče. Na povratku je vozila fosfat v Taranto, pa je brez sledu izginila in že 40 dni ni o njej duha ne sluha. Domnevajo, da se je blizu Malte potopila.
— Najhitrejši brivec V Subotici so imeli v nedeljo brivsko tekmo, na kateri je zmagal brivec Bela Rutinski, ki je o bril nekoga v 29 sekund ah. Samo eno sekundo za njim je bfl brrvec Evgen Kolar.
— Slovenci v Ameriki, v Clevelandu je umrla Marija Knafebe rojena Kern. Pokojna, ki je bila rojena v Pittsburgu, je bila stara šele 25 let. Zapustila je žalujočega soproga, starše, več bratov in sester. — V Clevelandu je tudi preminula Marija Oerne rojena Ložar. Pokojna je bila doma iz Dola pri Beri cevem. Stara je bila 46 let, v Ameriki je bivala 25 let. Zapustila je moža, tri sinove in hčerko. — V Jahnstow-nu so našli ob samotni cesti truplo 60-let. nega. Janeza Muhe, Kraj njega je ležala lovska puška in mislijo, da si je končal življenje. Oblasti so kljub temu uvedle obširno preiskavo.
— K vest« o ukradenih znamkah. Te dni smo čitali vest, da so bile nekje ukradene znamke. Z merodajne strani num po. ročajo. da tudi država pri tej zadevi ni bila oškodovana, ker so bue znamke v izno_ su 166 Din na predpisan način uničene.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme, od časa do časa s padavinami. Vče_ raj je v naši in savski banovini snežilo, v Dalmaciji pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11, v Sarajevu in Skopi ju 6, v Beogradu 4, v Zagrebu 1, v Ljubljani 0.8, v Mariboru 0.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.5, temperatura je znašala —1.6.
— Razne nesreče. Josip Urh, posestni, kov srn iz Za vrha, je tako neprevidno ravnal s flobertovko, da se mu je sprožila in mu je krogija obtičala v levi roki. — Jo. sip Stranisar posestnikov sin iz Jagnjeni-ee pri Radovljici, je padel m si zlomil levo roko. — Anton Zagore, 35Jetni delavec iz Ravni, se je precej nevarno vsekal v desno roko. Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnico.
— Po 19 letih se Je vrnil Iz ujetništva.
Skozi Zagreb je potoval te dni Nikola Ra_ danov iz vasi Perles pri Velikem Bečkere-ku, ki je bil 19 let v ruskem ujetništvu. S seboj je pripeljal ženo m S otroke.
— Smrt pod vlakom. Med postajama Banje Stjene In Mesiči—Rogatica so našli v nedeljo ponoči truplo progovnega čuvaja Rade Gladanca. Mož je rmel ponoči shržoo, pa ga je povozil vlak. — Tako zvant zagrebški vlak, ki prispe vsako jutro na Re_ ko, je pa povozil hHzu Kapucinskega vrta Julijo Iskric iz Jelšana m ji odrezal obe nogi. Prepeljan so jo v bolnico, kjer je na lr^nKi umrla.
— Svoje trupla zapušča anatomične. mu institutu. V Zagrebu si je hotela končati življenje 23_ietna Luiza Leeb xx Gradca. Usiužbena je bila na Sušaku v papirnici in v Zagreb je prišla z namenom izvršiti samomor. Blizu kolodvora se je za_ strupila. pa so jo prepeljaM v bolnico, kjer se bori s smrtjo. V poslovilnem pismu pravi, nai izroče njeno truplo anatomičnemu institutu.
— Otročlček. ki mu je mačka ir.grixla ročici, umrl. Zadnjič smo poročali o tragediji 6_mesečnega otročička v Krmpotski Luki, ki mu je mačka izgrizla obe ročici do komolcev. Nesrečni otročiček je umrl, kar je itak bolje zanj, saj bi bil brez rok.
— Samomor duševno bolnega, v Zapre-šiču pri Zagrebu je skočil včeraj zjutraj pod vlak duševno bolni Ivan Gračanin. Odrezalo mu je glavo in je bil seveda ta. koj mrtev.
— Družba »v. Cirila in Metoda poziva svoje podružnice, da dkličejo občni zbor, novi odbor naznanijo sreskemu načelstvu m družbi. Prosi se tudi podružnice, da prične nabirati članarino in prispevke za te. koče leto. 108/n
— Slovensko planinsko društvo prosi svoje poročevalce, da zopet redno pošiljajo poročila o snežnih razmerah.
— že v otroških letih morate misliti na stalno negovanje zob z Chiorodont zobno pasto. Tuba Din 8.—.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljučni škrofulozi in rahitisu, povečanju ščit-ne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovne^ slovesa so opažali pri fetičnih. da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke poneha vajo s pomočjo »Franz Josefove« vode. ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« srenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Lfnblfane
—lj Pripravljalna dela za poglabljanje Ljubljaničine struge so včeraj skoraj povsem ustavili zaradi slabega vremena. Ako bo zapadlo mnogo snega jih lahko zelo ovira pn delu, ker v Ljubljani nima. mo nobenega pripravnejšega prostora za odlaganje snega, razen Ljubljaničine struge. Z delom bodo morali zaradi tega začeti mnogo bolj pozno kot so nameravali. Tako prihajajo z novo zimo tudi vse njene »radosti«, delo se ustavlja povsod s kidanjem snega pa nedvomno ne bomo odpravili brezposelnosti.
—lj Sneg je menda zdaj opravil svoje, vsaj za nekaj časa. V mestu ga je zapadlo okrog 10 cm kar je za splošne »potrebe« dovolj, niso pa zadovoljni brezposelni, ker jih niso najeli za kidanje snega. Sneg je suh., zato gre kidanje hitro od rok. To delo bodo kmalu opravili sami mestni delavci ter občina ne bo imela posebnih stroškov. Sneg odvažajo k Ljubljanici na oba bregova. Zdaj ga lahko odlagajo tudi pri tro. mostju, ker so gradbena dela pri oporni, km končana.
—lj V poročilu o sodni razpravi proti L°rnbarju smo poročali, da se bo policija preverila o verodostojnosti priče šoferja Andreja Malija, ki pa seveda ni istoveten z avtomobilskim izvoščkom Konradom Mallvjem na Aljaževi cesti 6. kar na željo radi ugotavljamo.
—lj Predavanje o plinski vojni. V četrtek ob 18.30 bo predaval v uradu OTJZD inspektor Josip Wester o civilnem prebi, valstvu in plmski vojni.
—lj Nadaljevalni »mučarskj tečaj v Ljubljani. SPD priredi v prihodnjih dneh drugi smučarski tečaj, in sicer za že nekoliko izvežbane smučarje. P riče tek tečaja 23. t. m. Prijave za tečaj v pisarni SPD, palača Grafike, M asa ry kova cesta 14. Cas in kraj se izve istot&m. Tečaj vodi g. J. Kveder.
—lj Okusno izložbo Bdo.rrjOdre knjtž. niče v Ljubljani ob priliki »Dneva lepe knjige«, v oknu trgovke Darinke Vdoviče-ve v Gradišču, je z umetniško spretnostjo
aranžirala' gospa arhitekt Dušana šantel.
111/n
—lj Prijavnico za otroški rtnjraraja že hn«m, Majd^a. Vzel jo je zame in za Ja_ nezka dedek v Prečni ulici št. 2. Prijazna gospodična mu je povedala, da dobimo pri vstopu vsi številke, kar tako za nameček. Potem nam prinese žreb lahko lepih darov. Pajacke v pisanih oblekah in lepe sli. kanice O vsem drugem pa dedek še molči. Da bi že bOa ta pustna nedelja! Nasvide. nje v TJnionu ob 16. uri TKD Atena. 110'n
—lj Oblastni odbor Rdečega krita v Ljubljani bo imel v nedeljo, dne 5. marca t. 1. ob 10. uri svoj redni letni občni zbor v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani.
—lj Poztv tnrfikaotom, V nederjo, dne 26. februarja se vrši ob 4. uri popoldne v hotelu Loyd redni občni zbor Udruženja tobačnih trafikantov. Udeležba za člane obvezna. Odbor. 109/n
—lj Krajevna organizacija JRKJJ za Vodmat ima v torek 21. t. m. ob 19. uit občni zbor v salonu g. Ig. Bankota na Smartinski cesti štev. 3 z običajnim dnevnim redom. V primeru nesklepčnosti bo pol ure kasneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom ki sklepa ob vsaki ude. ležbi.
—lj Sociateo.goapodarski tečaj ZKJD. Danes predava v socialno-gospodarskem tečaju g. dr. Potrič, speci jahat za socialno
higijeno o »življenjski moči naroda«. Predavanje se prične ob 7. uri. K brezplačnemu predavanju so povabljeni vsi. Predava*, nje se vrši v Kazini, H. nadstropje.
_Jo Fantovski tečaj Zveze kmetskih fantov in deklet Včeraj popoldne ob 3. uri se je vršila v dvorani Kmetijske družbe covoritev fantovskega tečaja, ki ga prireja Zveza kmetskih faatov in deklet v •LjRubJjani. Udeležencev je 45, ki so sami člani Društev kmetskih f an tov in deklet »iz vse dravske banovine. Tečaj, ki ima »namen izobraziti kmetske fante v umm-m »in aaprtnlmem gospodarjenju, pa tudi iih •usposobiti za dobre organizatorje, je s ipozdravnim govorom ortrvoril pred-se&n i k »Zveze g. Ivan Kronovšek. Pozdravil je odlične goste in razložil velik pomen tega »tečaja. Nato je ©overil poK^predsednrk •Kmotidske druživ g. Ivo Sancin, ki je fante bodril k napredku. Končno je tatfnik »Zveze g. Kreft prečrtal program pred a-■vanj.
28. II. 1933 (pustni torek)
velika tnaškerada
Ljubljanskega Sokola Narodni dom
—lj Društvo »dola in dom« priredi pre. davanje za starše v četrtek 2. marca ob S. zvečer na državni učiteljski šoli. Predava dr. Fr. Mis o važnih vprašanjih higijene. 23. t. m. pa predavanje odpade.
—lj Krajevna organizacija JRKD za XI. in XII. volišče dvorskega okraja bo imela drevi ob 20 uri v salonu restavracije i>Zvezda« svoj prvi redni letni občni zbor. člani. udeležite se občnega zbora svoje organizacije polnoštevilno!
—lj Pevsko društvo »Slavec« v Ljub. ljani obvešča vse članstvo (mešanega pevskega zbora), da se vrsi v sredo 22. t. m. strogo obvezen sestanek v driBstvenem lokalu, katerega naj se brezpogojno vsakdo udeleži. — Odbor 107/n
—lj Pevsko društvo »Slavee« priredi na pristno soboto 25. t. m. v prostorih hotela Union« svojo običajno maškarado s pri-četkom ob pol 9. zvečer. — Sodeluje priznani Sonny-boy_jaaz s prav bogatim ples. nim sporedom, tako da bo vsak plesalec prišel na svoj račun. Tudi za prigrizek m žejo je preskrbljeno. — Točila se bodo vina iz priznane Gradove kleti iz Zgor. Kašlja. Dvorana bo prav okusno po lastnem načrtu slikarske tvrdke Speletič okrašena. Vse maske se zbirajo od 54 9. do H 10. zvečer v beli dvorani, od koder se vrši sprevod mask. Vstopnina 15 Din za osebo. 106/n
—lj pojasnilo, k včerajšnjemu poročilu o zimskem dnevu RK na Viču pripominjamo, da je pri programu državne meščan, ske šole marljivo m požrtvovalno sodelovalo vse uciteljstvo.
—lj Nasilni ponočnjaki. Ponoči okrog 1. so pred pošto rogovilili in kričali ponočnjaki. Stražnik jih je pozval, naj se vede. jo dostojno. Kar se je pa eden zaletel v stražnika, mu prisolil zaušnico in — zbežal. Policija je nasilneža davi aretirala in bo prejel za svoje junaštvo primerno pla. čilo.
Beli zobje: Chiorodont
Iz Celja
—c Celjski občinski svet bo imel prihodnjo redno sajo v petek 24. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
—c Iz strankinega življenja. Krajevna organizacija JRKD za mesto Celje bo imela prihodnji redni članski sestanek v sredo 22. t. m ob 20. v fctob&ki sobi v Celjskem domu.
—c Umrla je v nedeljo 19. t. m. v celjski bolnici Sfrletna brezposeln« kuharica Ana Permatova iz šftkole pri Pra>genakem.
—c Na prvi seji uprave SSK Celja se je upravni odbor konstituiral takole: predsednik g. Josip Bor lak, prvi podpredsednik g. dr. Dragotfin Vrečko, drugi pod-predsedmiik S- Božidar Ravnikar, prvi taj-*nik g. Miroš Tome, drugi tajnik g. J Ve Me. rvrvi blagajnik g. I. Kocuvan. dru#o blagajnik g. Sotler, gospodar g. Fraoc Stoklas, arhivar g. Rednak, tehnični referent g. mri.. Komel, pomočnik tehničnega rerferentia g Ho j ker, odborniki gg. dr. Re-berni*. ravu. Smertnik, ravn Lazaa-ević, kapetan čanjavac in poročnik Cančer. Načelnik nogometne sekcije je g. T. Kopušar, teniške sekcije g. Bortaik, plavalne g. dr. Vrečko, teikoatletske g. dr. FiSer, lahko-atifofcske g. prof. Bolhar in hazenske sekcije g. dr. I-vič. Člani nadzornega odbora so gg. Mr. ph Andro Poaavec, podpolkovnik Bodic, sol. upr. Voglar, Janko Wagner in A Veble. Ustanovljen je bil oksekutivni odbor za vodstvo poetov, ki ga tvorijo gg. Bor lak, Tomo, Kocuvan in ini. Komel ter Po potrebi še iHičemiki eekcij. Na prvi seji je bilo sprejetih več vaJnm sklepov, tako zlasti glede oredit*« Glazfce m glede društvene sobe. Sestav« nove uprave povrnil opravičuje nado, te bo letošnje delo 9BK Celja zelo ftrahno in uspešno
_   SLADOKUSKA ~~~
— Jufcči, zakaj pa tako jočeS?
— U ti n, podfaia sem celo taMeto čokolade, pa sem se hotela najmanj K) mjoat z njo gsadkati
Nova ljubljanska
carinarnica otvorjena
Pomemben dan, ki ostane trajno zapisan v zgodovini
Ljubljana, 21. februarja.
Za vse naše gospodarsko življenje je bila nedelja tako pomembna, da ostane trajno zapisan v njegovi povestnici; Ljubljana je doOUa novo caruaarnico. ki je bila v nedeljo svečano otvorjena ob navzočnosti Številnih predstavnikov samouprav, javnosti in goapodarskega življenja.
Gostje in carinsko uradništvo so se zbrali v dvonadstropnem upravnem poslopju, ki stoji tik ob velikem carinakem skladišču ob novi Vilharjevi cesti. Sveča*, nost je otvoril s pre^aetnim nagovorom župan g. dr. Dinko Puc. Pozdravil je na. vzoče, posebej predstavnika banske upra. ve v zastopstvu b?na g. dr. Orla. oprošča-joč se, da ne more pozdraviti vsakega posebej. Naglasil je, kako pomemben praznik je za Ljubljano dan otvoritve carinarnice. Ljubljana se je zavzemala že pred osmimi leti za gradnjo potrebam ustreza, jočega poslopja carinarnice s skladiSčem. Prvotno so nameravali zgraditi carinami, co na drugem prostoru. Končno se je mestna občina sporazumela z vsemi zain. teresiranimi činitelji, da se zgrade carinska poslopja ob Vilharjevi cesti. G. župan se je spominjal s priznanjem VBeh, ki so sodelovali pri velikem in pomembnem delu zlasti bivš. glavnega direktorja carinarnic v Beogradu šmita, zahvalil se je železniški upravi, pohvalno je omenil projektanta arh. špinčiča in Stavbno družbo, ki je zgradila solidno vsa poslopja. Želel je. da bi nova carinarnica služila razvoju naše industrije in trgovine v praven splošnih gospodarskih interesov in vza. jemno s samoupravnimi oblastmi, nakar je izročil carinarnico carinskemu upravniku g. M. Mijuskovtču
G. upravnik je spregovoril naglasajoč, da prejema novo carinarnico s posebnim ponosom in veseljem, ker se zaveda po. membnosti te gospodarske trdnjave za naše gospodarstvo. Dejal je, da se bo poslovanje carinskega urada vršilo strogo v mejah zakona v interesu gospodarskih panog in države. Upoštevali bodo prav tako interese strank kot države.
Direktor finančne direkcije g. dr. Va-ijavec je v svojem govoru dobro označil pravilni odnos med carinskim uradom m strankami ter želel, da bi naj v tem smislu posloval carinski urad v novi carinar. niči. Vsi, ki imajo opraviti s carinskim uradom, se morajo zavedati, da carinski uradnik ne more poznati milosti ter se mora strogo ravnati po zakonu. Ako je zakon prestrog m neprimeren, morajo de_ lati za izboljšanje organizacije prizadetih krogov — Če si hočejo pomagati. H koncu je govornik nazdravil Nj. Vel. kralju.
V imenu ZTOI je govoril predsednik g. Jelačin. Pozdravil je predstavnike vseh onih faktorjev, ki so omogočili otvoritev novih carinskih poslopij. Izrazil je upanje, da bo vršil upravnik v novi carinarnici lepo in težko dolžnost v zadovoljstvo gospodarskih krogov. V novi državi so nastale za naše trgovstvo nove prilike. Izgubili smo važno pristanišče — Trst ter smo se končno morali sprijazniti s tem, da postane Ljubljana kot nekakšno carinsko pristanišče. Priznati je treba, da je bilo v začetku več diferenc med gospodarskimi krogi in carinskim uradom — a predvsem zato, ker pač prej nismo imeli carinarnic ter nismo bili vajeni na carinsko poslova, nje. V 14 letih so dosegle kompetentne organizacije mnogo, da zdaj lahko otvar. jamo novo carinarnico.
2elel je, da bi imela nova carinarnica mnogo več prometa, kot ga je zadnje čase; vsi si želimo več dela. Gospodarski krogi se bore zoper slabe čase z vsemi napori, je naglasil govornik. Želimo, da bi n*"ri ne bilo treba zapirati obratov in odpuščati delavstva, s čimer se še poostruje beda in tira gospodarstvo v katastrofo. Govori se sicer, da se vračajo boljši časi, toda doslej Še nismo opazili zboljšanja. Priznati moramo, da ne vidimo konca kri. ze in ne ugovarjamo, da se ne moremo iz. ogniti svetovne gospodarske krize, toda gospodarstvu moramo dati pravec; ne da čakamo, da odpravijo krizo Angleži m druge vodilne države — moramo najprej odpraviti d°mačo krivo ter šele potem la. h ko govorimo o »vetovu*. In to Je naga naloga!
Vsi. ki so omogočili gradnjo novih, carinskih poslopij, zasluzijo še posebno priznanje; investicije za javna dela so dan. danes produktivne. V drugih državah so spoznali že prej, da je ta način borbe zo. per krizo najuspešnejši. Tuvri mi moramo delati tako. Združiti se moramo vsi v konstruktivnem delu, jasen pogled moramo dobiti skozi to meglo. Vse drugo je treba pustiti na strani — razne spore, zakulisne spletke itd. — glavno je gospodarski program!
V imenu bana je čestital občini in carinski upravi, da otvar jata novo carinarnico, g. dr. Orel. Nova carinarnica bo nedvom. no mnogo pripomogla, da se bo lahko gospodarsko življenje razvijalo neovirano, kar je govornik predvsem želel.
Končno Je spregovoril v imenu postne uprave ie poštni direktor g. dr. Tavzee. Nagiaati Je, da je potrebno v bližini nove carinarnice   še novo postno   pcalmpja tor
prosil odločujoče činitelje, naj podpirajo poštno direkcijo pri tej težnji.
Po tem oficijcinem delu otvoritve so si gospodje ogledali prostore upravnega po. slopja. V kleti je velik arniv, v pritličju so lepi prostori za poslovanje s strankami in blagajna, v L nadstropju je centralni carinski urad za banovino, v EL nadstrop. ju je pa kemijski laboratorij in mestna kontrola
Ob priliki otvoritve so poslali vdanostno brzojavko Nj. Vet kralju, pozdravne pa gg.: finančnemu ministru Gjorgjeviču ln njegovemu pomočniku Kostantinoviču, načelniku car. odd. Glišiču in bivšemu gene. ralnemu, direktorju ftmitu, članu glavne kontrole.
Med odličnimi udeleženci otvoritve, ki jih ne moremo vseh naštevati, smo opazili predvsem razen govornikov Se gg.: direktorja Trgovske akademije dr. Pirjevca, predsednika veiesejma Bonaca, ravnatelja dr. Dularja in tajnika Rihtarja, več občin, skib svetnikov, dr. Fetticha. Turka itd.t stavbnega nadsvetnika JPJ Mačkovska (ki je vodil vse priprave za gradnjo in gradnjo samo s Uakovalnimi deh in druge administrativne posle), inženjerja tehničnega oddelka banske uprave Otahala in Skaberneta, postajenačelnika Ludviga, za. s topnik a Stavbne družbe stavbnika Kalina i. dr.
Carinarniška poslopja se dele na uprav, no poslopje z manjšimi objekti — železniška carinska agentura, finančna stražnica in hišica mest. dohodarstvenega urada — in skladiščem v uradna poslopja m v 5 velikih stanovanjskih hiš ,v katerih Je 27 stanovanj. Carinsko upravno poslopje a skladiščem in stanovanjske hiše so stale 8,289.432 Din. Zaradi novega carinskega skladišča so morali podreti vagona ko delavnico. Novo delavnico so zgradili v Si. ški ob kamniški železnici. Vsa ta in pripadajoča dela so stala skupaj (z omenjeni, mi) 9.4o5.646 Din. Železniška uprava bo morala položiti še carinake tire in k novi delavnici, kar bo stalo 900.000 Din.
V zvezi z zgradbo nove carinarnice so tlakovali naslednje ceste: Resijevo, fimar. Unsko, Vilharjevo. občinski ded Rleiweiso-ve, Gospotivetsko in Celovško do gostilne j-Kmeu. V načrtu je še tlakovanje dela Vilharjeve ceste ob Tvrševi cesti (200 m), kjer še nI končano razlastitveno postopanje, in državni del Bleiweiaove ceste. Računajo, da bodo pri zadnjih tlak ovalnih delih lahko toliko prihranili, da bodo tla. kovali Se del Tvrseve ceste. Finančna sredstva za ta dela so zbrali: 8,600.000 Din iz kaidrminskega fonda, 16,400.000 r>ia posojila je pa mestna občina najela pri Državni hipotekami banki. Posojilo se bo amortiziralo iz dohodkov, ki se zbirajo ▼ kaldrminski fond. Za stavbne parcele, carinsko dvorišče in Vilharjevo cesto je pre. skrbela mestna občina od zasebnikov 28.000 m* sveta in od ž^ezniške uprave tudi 28.000 m2. Ta svet je plačan te orne. njene vsote, iz 25,000.000 Din .
(Srn se zboljšajo gospodarske prilika bodo izvršili še ostala tlakovalna dela.
Iz Novega mesta
_ Nesreča pri telovadbi. Ajbeobviraoa učiteljska kandidatki ja gdč. Aiice Totaot. vzorna predneakinja tukajšnjega Sokolske-ga drudPva, si je pri telovadbi nloamia desno nogo v piščalt.
— Koncert ljubljanskih očiteljiftčnikov ie Še vedno predmet razgovora po Novem mestu. Nastopili so v nedeljo popoldne v telovadnici nove sole na Sekilovi cesti. Ve luk a >vorana je biLa nabito poki a občinstva, že dopoldanski nastop pri enajsti maši v frančiškanakl cerkvi je bil mogočen. Cerkev Je bila napolnjena do zadnjega kotička. In peli ao bodoči naši prosvetita-Ttfi sijajno in orgle so btičaJe ao* na sotoni dan. To je bila izvrstna reklama z« popoldne. Popoldne so bili pevci in pevke is bolj v formi. Pesem jmi Je vrela iz mladih grl, da so potegnili za seboj najnrečOega zakrknj«*koa. Prav naitftcov poln popoldan so nam pripravili m hvala jim sa to! Uvodoma j*h je pozdravil kot hišni goepodsr upravite^] deSke osnovne šole g. Venčesktv Skebe, za njim v imenu novomeškega učiteljskega druBtv«, g. Vilko Menard. Ob sklepa se je t izoranih besedah zahvaitt ki poslovil ravnaftarj l&nbljaneke učiteljske šole g. Nande Maroit. Obljubili so, da is pridejo in srčno nam bodo dobrodošli!
— Občni zbor novomesk« roošk« pa. družnice CMD bo v sredo 22. t m, ob 20, uri v Sokolskom domu z običajnim dnev. nim redom. Prisotnost članov nujna!
_ Trgovski nameščenci so priredili VI soboto zvečer v Sokols.ke.rn domu sslepni venček, kamor so bili povaJbljeni vsi sloji, ki imaco stik s našim trgovstvom. Prt« reditev je uspela pirvovretno.
— Kap je zadela kapiteljskega kanonika g. Josipa Plantariča. Njegovo stanje Ja prav resno.
— Himen. V nedeJdo sta se poročila v dmihaNi profesor g. Niko Korst in gospo-diesa Jožica Kasaj M Kandije. Bilo ncar
45
3F
*3XOT~ErTSE:i NARODc, dne a. fttoroarja 1933
«tev   4 J
d
sirot*
Roman
—Evo, naši rju<!je, — je dejal eksekutor; na pragu je stal sodni cenilec s svojimi rx>Trx>čniki.
— No torej, ne izgubljajmo časa, saj bomo še zmrzniili v tej luknji. Vzemite tate! — je velel notar cenilcu.
Divja jeza je obSa Mihaela, ko je zagledal na pra^u sodnega cenilca s poanočnfki
— Stojte! — je zakričal in jim pokazal pesti; — prvega, ki mi pride v roke... zadavim!
— Molči! — je vzkliTcnila prestrašena Tereza m skočil a pređeni s punčko v naročru. — Molči in plačaj!
— Plačam naj, praviš? — se je začudi Mihael. — Plačam naj? S čem pa? S svojo krvjo! Pripravljen sem storrri to, če ti ftuctje sprejmejo mojo kri.
— Odpri omaro in vzemj denar, ki je tam.
— Denar? Kakšen denar? — se je začudil Mihael.
— Denar, ki sem ga DrihparrSra rx> cerrtimih od najine svatbe pri vsakdanjih izdatfloh. V omari je dvajset dn-katov.
— Dvajset c&ukatov!
— Pod pdenicami najine hčerkice je spravljen denar... Gorje! Spravljala sem ga zelo skrbno shrteč nesrečo, ki si mi o nji prav kar govorili Pomisli kaj bi se zgodilo z najinim otrokom, če bi ne imeil več tvojega mleka, si mi dejal... No torej, plačaj, vse drugo pa uredi božja previdnost.
— Koliko sem vam pa dolžan, gospod? — je vprašal Mihael notarja.
— Štirinajst dukatov. Štiri petice, šest centimov.
— Evo vam denarja.
— A tu je potrdilo, — je dejal sodtau eksekutor.
In možje postave so odšK.
Nekaj dni po opisanem dogodku, je bMo skoraj že štiriaiKlvajset ur, odkar sta si bila Tereza in Mihael razdelila zadnjo skorjo kruha.
Krepki mož je lahko še čaikafr; toda ženi, materi rednici, ki jo je bik) gorje in stradanje že itak izčrpalo, to im bilo mogoče.
A zima je pritisnila tako kruto, kakor še nikelj. In delavnice še dolgo niso nameravale odpreti svojih vrat množici delavcev, ki so se mogK preživljata samo z delom svojih rok m ki so vsa obupani čakali izročeni na milost in nemilost bedi.
Zakonca sta začela končno obžalovati, da sta z zadnjimi prihranki plačala najemnino.
Res je, če bi jšma bfli zarubih in prodali pohištvo, bi bili še tistega večera vsi trije na uhci.
— Gorje! Morda nas zadene prihodnjič še ta zadnji udarec; toda poskusiti je treba oddaljiti ga čim bolj, — je pomislil Mihael sam pri sebi. — Za veliko bolezen je potrebno veliko zdravilo. Ce človek nima kaj postaviti na mizo, ni vredno da bi jo imel.
Zapel si je suknjič in dočim je žena rahljala Henriki v zibelki blazinico, je odšel po prstiih, odnašajoč mizo, ne da bi ženi povedal, kakšna misel mu je sinula v glavo, niti kaj si obeta od noe. Toda Tereza je videla vse, vse je razumela in čim je Mihael odšel, je padla na kolena pred križcem kz ebenovega lesa, visečim nad zibelko, in začela je moliti svojo običajno molitev.
Ko je prišla do besed: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh,« se ji je začel glas tresti in molitev je zaključila v potoku grenkih sofe.
Pičel izkupiček za mizo je bfl kma-hi po raHjea. Trena se je biLo odločiti za cek> vrsto obupnih zadnjih sredstev. In tako je tonah ostala v podstrešni sobici samo še Henrikina zibelka m srarrmjača, kjjer sta oče in mati prebededa že več noči v nepopisnem strahu pred bližnjo bodočnostjo.
Terezo so bie telesne in duševne muke tako izčrpale, da je je btrla sama kost in koža. Brezutpni pogled njenega moža, dodgi dnevi in še daljše noči prečute v obojestranskem obupu in solzah, so ji izsesaie polagoma vse moči m odločnost, te jo je dotiej tolikokrat pokazala
Čutila je, kako B polagoma gloda telo mrzlica, posebno Da grozna skit-noa bližajoče se neizogibne nesreče, ki ji je pretila m ki bi lahko v nekaj urah pomenila izgubo, smrt njenega deteta.
Mihael je uganil, kaj se godi v duši njegove žene; toda kakor ona si tuxfi on m upal govoriti o tem.
Njuni srci sta se razurnefc. njuna usta. so molčala.
— Vidiš, — je dejala in mu pokazala Heoriko, — vidiš, kako se izpre-minja.
— Oh, da, vidim! Ubogi o<ročiček! — je vzdčhnal Mihael.
— Nič več niso lačeca rdeča... Hira vedno bolj.
— Posebno zadnja dva dneva se je grozno izprernemla, najina zlata Henrika.
— Trpi. Lačna je... kakor midrva.. Mode mleko ni več tako dobro, kakor je bkk>... In pa... nimam ga več toliko, kakor sem ga imela ... Ce pojde tako naprej... nama smrt končno ugrabi drago dete. Razumeš tO?
— Da... da... jaz...
Solze so zadušile glas nesrečnega očeta.
— Ah.., še predobro razumem to!... — je vzdahnal.
— No torej, — je nadaljevala Tereza vsa iz sebe, — no torej, najdi vendar kakršnokoli pomoč, namestu da čepiš ves božji dan doma! Kam pa pridemo po ted poti? Nikamor ... Išči najdi karkoli, da nas rešiš te strašne bede, da bo moglo tvoje dete živeti. To je tvoja skrb, tvoja dolžnost, saj si vendar mož. oče!
— Prav praviš, žena: samo da nisem jaz kriv, da moramo toHko trpeti Meni je vseeno... Dal bd svojo kri, svoje življenje za vaju, saj sama dobro ves, Tereza.
— Res je, — je dejala in ga prijela za roko, — krivico sem ti delala, govoreč tako; pozabi kar sem ti rekla v ... v prenagloenosti... mrziica me trese ... glej, Mihaed. in počutim se zelo slabo.
Gerard jo je objei.
— Pusti me. — ie dejala in se mu izvila iz objema, — gstej, prebuja se; ne smeva čakati, da se raz joče.
SklonEa se je nad zibelko, da bi dvignila dete in ga podojlla; toda čez nekaj minut je uboga otročiček odvrnil glavo in zapdakal. Tereza se je prijela za prsa m stisnila dojko, ne meneč se za bolečino.
Mihael io je prestrašeno gledal, boječ se vprašati jo. kaj je.
— Nič, nič več ga ni! — je dejala z dTbtečim glasom. — Nobenega mleka več, niti kaprice! Vzemi svojo hčerko, nimam več moči da bi jo držala. ... Vzemi jo vendar, ti pravim.. O, da bi md bil bog vsaj toliko milosten, da bi umrla pred njo!
Nesrečnica se je zgrudila na slam-njačo. Onesvestila se ie.
Velika severna pot
ekspedicije prof. O. šmidta, ki se je lani vrnila
▼ Moskvo
Lani 5. decembra se je vrnila v Moskvo ekspedicija profesorja O. Šmidta, ki je priplula na ledolomilcu »SibirJakovu« v eni navigacijski sezoni vso Veliko severno pot, kar je bila že davno želja vseh arktičnih raziskovalcev. Ta cilj je zdaj dosežen. Ekspedicija je krenila na pot na starem, obrabljenem ledolomilcu in prevozila ni le vse poti, ne da bi prezimovala, temveč je srečno plula prvič v zgodovini severovzhodne plovbe okrog Severne zemlje, bivše Zemlje Nikolaja II. na 8L stopinji severne širine.
Znano je, da je zapadni del te poti od izliva sibirskih rek Ob in Jenisej preko aKrskega morja do Arhangelska in dalje proti zapadu v zadnjih 10 letih docela znan. Ledolomilci vodijo s pomočjo celega omrežja opazovalnih in meteoroloških stanic po tej poti brez posebnih težav cele karavane tovornih parnikov od izliva velikih sibirskih rek preko Karskega morja do Arhangelska in nazaj. Ta zapadni del poti je pa samo en člen Velike severne poti, ki veže Atlantski s Tihim oceanom. Raziskati vzhodni del te poti do izliva rek Sotan-ge, Lene in Kolime je pa problem Ark-tide. Postal je zlasti pereč, čim je bilo sproženo vprašanje preskrbe in sploh izgraditve Jakutske sovjetske republike. Pomorska zveza med Vladivostokom, Pe-tropavlovskom in na Kamčatki in Ohot-skom preko ustja rek Kolime, Lene in drugih z Jakutsko republiko je postajalo vedno bolj pereče.
Veliko severno pot od zapadu proti vzhodu je prva prevalila leta 1878/79 ekspedicija pod vodstvom Nordenskjol-
da na ladji »Vega«. Toda ekspedicija je rabila za to pot dve leti in morala je prezimovati. Leta 1893. je Nansen dokaj lahko preplul znaten del te poti. Za Nansenom sta jo prepluli še dve ekspediciji B. Vilkickega in R. Amundsena, Ekspedicija Vilkickega na tovornih le-dolomilcih »Tajmira« in »Vajgači« je prevozila to pot v nasprotni smeri z enim prezimovanjem in je stem doka-zaal, da je možna prosta neposredna zveza v tej smeri. Toda praktični pomen te poti pri takratnem poznavanju sibirskega Ledenega morja je bil ničev. Na tej poti, na njenem najtežjem delu, je naletel Vilkickv na novo oviro v obliki Severne zemlje in to je znatno skomplici-ralo problem direktne zveze ter povečalo skepticizem glede možnosti praktične rabe Velike severne potL
Ekspedicija prof. O. Šmidta, ki je prevalila to pot v enem navigacijskem razdobju, odpira novo stran k praktičnemu problemu direktne zveze, kar se bo dalo s pridom porabiti na 30.000 km severne obale ob sibirskem Ledenem oceanu in vseh otokih, ležečih v sektorju Ar k ti de
Množica ekspedicije je dokazala, da se v arktičnih krajih da živeti in delati. Vsako leto odkrijejo nove objekte gospodarskega pomena, da ne govorimo o bogatih izgledih glede eksploatacije lesnih, ribjih in krznenih bogastev ruskega severa. Ogromna zemlja med izlivom rek Jenisej in šatanga, tako zvani Taj-mirski kraj, krije v sebi neprecenljiva bogastva. Ob reki Tajmir in v Tajmir-skem jezeru so našli bogata ležišča bakra, nikla in platine. Ob izlivu Lene in ob zalivu Tbri so ogromna ležišča premoga. Sploh je ruski sever izredno bogat in treba je le dvigniti iz zemlje vsa ta ogromna naravna bogastva,
Industrijsko bogastvo severa se bo pa dalo spridom izrabiti šele, če bo mo-
goče naravna bogastva prevažati po morju in rekah. Vprašanje cenenega pomorskega prometa bo rešila severovzhodna ali Velika severna pot. V tem pogledu je uspeh ekspedicije prof. šmidta velikega pomena Ta pot odpira nove zgodovinske izglede najhitrejšega raziskavanja severnih krajev ter pospešitve gospodarskega in kulturnega razvoja narodov, živečih na ruskem severu.
Arabci se ženijo s kristjankami
V Palestini vlada že več mesecev S4kio razburjenje. Vzrok tiči v čudnem vplivu gospodarske krize na ženitev fantov in vdovcev. Kakor povsod v orijemu, je tudi v Palestini ukoreninjena navada, zahtevati za nevesto CKlkupnino (kalim) in navzlic težkim časom mohamedanski roditelji tudi v Palestini nočejo popustiti od te zahteve. Odkupnino za hčerke zahtevajo starši še vedno, čeprav njena obJika ni tako strogo določena, kakor v starih časih. Proti tej zahtevi so pa energično nastopili fantje in pokrenili akcijo, ki je zelo značilna za islam.
Mladi Arabci so se namreč začeli ženiti s kristjankami, zlasti z otoka Cipra. In ker so prebivalke Cipra, ki se jim pretaka večino po žilah grška kri zelo lepe, pa tudi sicer v marsikaterem pogledu prekašajo domačinke, so se začeli mešani zakona tako množiti, da so bile islamske cerkvene oblastvi prisiljene začeti pravo križarsko vojno proti ženitvi Arabcev S kristjankami. S prižnic po mošejah robne zdaj svečeniki proti fantom, ki so zatajili vero očetov. To je pač nov dokaz, kako polagoma tudi islam pojema, kakor izgubljajo tla pod seboj sploh vse verske dogme.
Novi Kurten
V Dortmundu je kriminalna policija aretirala mladega moža, ki je zaslovel med prebivaistvom kot drugi Kurten. Ubijal je ženske in je že nekaj mesecev teroriziral vse prebivalstvo v renskih pokrajinah. Ubijalec je star 22 let in se piše Avgust Scheer. Osumili so ga, da je izvršil tri umore ter poizkusil ubiti šest drugih žensk. Aretira-nec je pri zasliševanju najprej tajil, v nedeljo pa je svoja dejanja priznal. Morilec je po Tistih iskal dekleta za možftev ali pa kot služkinje. Žensko, ki je na njegove pozive odgovorila, je pozval, naj ga počaka na postaji v Ctortmundu. Prva. ki se je odzvala njegovemu vabilu, je bila neka vdova. Ko je prišla v Dortmund, je izginila in čez osem tednov so jo našli umorjeno. Zadnja njegova žrtev je bila neka tip-karica, ki je izginila na enak način. Policija je tedaj objavila v listih poziv, naj ljudje vsak tak primer nemudoma prijavijo pristojnim varnostnim organom.
Cez nekaj dni je prijavu na policiji neki mladenič, da je njegova sestra spoznala mladega moža z imenom Heirurich Meier, ki ji je obetai da se bo z njo poročil. Dekle mu ni verjwlo in je zahtevalo od njega, naj se legitimira. Legitimacije ni hotel pokazati, pač pa jo je prosil, naj o njunem razmerju nikomur ničesar ne pove. Zaupala je vso stvar bratu, ki se je takoj odločil, da prijavi Me i e rja policiji. Moža so aretirali in ugotovili, da je na-
stopal pod lažnim imenom. Včeraj so ga konfrontirali z ženskami ki jih je skušal umoriti. Včerai je tudi priznal, da je v začetku meseca umoril tudi znanega velet rgovca Marochia. Ta umor je izzval po vsem Porenju veliko senzacijo in je javnost ponovno zahtevala, naj se zločinec za vsako ceno izsledi. Kot Scheerov pomagač je bil aretiran tudi šofer Eberhart Pieter. Vse kaže, da ima Scheer na vesti še več drugim umorov v Porenju, ki pa še niso oojasnjeni.
Iz Metlike
_ Nalezljivih bolezni v letošnjem letu Se ni bilo nič, razen ene^a že o®dravtljene-•gra sJučaoa davice. Nasprotno pa sta bila v fcrnomeljekam srezu dva smrtna slučaja od late bolezni. Ako primer jamo stsuti»tiko 'drugih Brezov, moramo z zadovaltf«t>vocn ugotoviti, da je Bela Krajina najJOolj zdrav kraj. kjer nalezhjvvih bolezni skoro soJoh ni icJjMb sicer primitivnim zdravstven ion razmeram. Največjo zaslugo za to ima/ta nedvomno oba  pocžrtvovaJ-na sreaka wd*-a»v-
— Trije požari, natfbnž povzročeni od dobne roke. so se v enem tednu pojavili rv Samica in okolici. Dvema posestnikoma eo sikoro pogorela go&podarsfta postopka z VBemi zalogami živinske krme, tretjemu (pa je pogorela tudi stanovanjska hisa. Za-varovan ni tria niti eden, p«, je nesreča za-<to tem hujša, Onožništvo zasleduje storilce, pa je upati. da. bodo krnita onstran ključavnice.
— Predpust preživljj-anio precej v znalcu splošne krize. V^judtfe so morali s»voje izdatke omejiti na minimum, pa le maJo ostane za zabave in ples. Bela K radina najbolj trpi zaradi precej zaostalega gospodarstva, vendar pa smemo uipati, da bo v par letih tudi to najtežje prebrođeno. Potrebno bi bilo mnogo več volje in zanimanja od strani posameznikov za zatdnuzroo <dek>.
— Gospodarskih tečajev itn drugih strokovnih je bilo v zadnjih mesečin priređenih več, obetajo pa nam se fte novi. T/jtad-atrro se jih zelo rado udeležuje, kar daje upanje na boljće čase.
— Porok je v letošnjem času v naći fari toliko, kakor že dolgo ne. Vsao tai se Se prav nič ne pozna kriza. Ljnuhe-zen pač nikoli ne zanjarvi.
_ >Slovenski Narode je svojim naročnikom in prijateljem p«ri pravil ree l^po presenečenje s krasnim novimi romanom >Dve siroti«. Dejanje romana bo tako napeto, prisrčno in pretresljivo, da nm bo vsak rad sJedil. Priporočamo vsem, da se naroče na nas list, ker mu je naročnina res minimalna, ntuii pa naročnikom pestro In lepo vsebino.
Pred sodiščem.
Priča: Ali ste biLi prisotni, ko so se začeli prepiri med zakoncema, ki se hočeta ločiti?
— Seveda sem bfl, gospod socmfk, saj sem bil na njuni svatbi.
Dvoumno
— Tu čitam, dragi možiček, da izgovori človeik vsak dan povprečno 10 tisoč besed.
—tNo, saj sem ti vodno pravd, da st nadpovprečna žena.
Vzorna soseda.
Pri Šturmovih so dobili telefon. Od tistega dne je hodila soseda po večkrat na dan k njim telefonirat. Ko so jo vprašali, zakaj sama nima telefona, je odgovorila :
— Ah, saj veste, imela bi ga itak samo za sosede.
V gostilni.
Gost: Gospod natakar, to naj bo polovica ocvrtega piščanca?
— Da, gospod.
— Dobro, prinesite mi drugo polovico, to pa pustite zaenkrat na mizi.
Zahvala.
Vsem, ki so se spomnili z molitvijo, sožafiem in udeležbo pri žalnem sprevodu, ko smo pokopavali našo nepozabno gospodično
Jančarjevo
naj bo izrečena na tem mestu naša iskrena in najgloblja zahvala.
Naša hvaležnost velja zlasti preč. g. general, vikarju Ignaciju Nadrahu, ki ji je bil duhovni tolažnik, zdravniku g. dr. Hoglerju, ki ji je bil ob smrtni uri ob strani, dalje preč-g. stolnemu župniku dr. Tomažu Klinarju za cerkvene obrede pri žalnem sprevodu, prečast. gg. stol. kanonikoma Stroju in dr. Opeki, pevskemu društvu »Ljubljana« za ganljive žalostinke, Zadrugi pekov za spremstvo na njeni zadnji poti in za poklonjeni lepi venec, Zadrugi slaščičarjev, domačemu delavstvu, ki je s polnoštevilno udeležbo zadnjič izkazalo spoštovanje do pokojnice, čast sestram vseh zavodov in šolski mladini, vsem številnim sorodnikom, znancem in prijateljem.
Bodite zahvaljerri za vse izraze naklonjenosti, spoštovanja, ljubezni in sožalja.
Blagi pokojnici naj sveti večna hič.
Ljubljana, dne 20. februarja 1933.
Žalujoča
VINO
lastnega pridelka od 50 litrov naprej proda Kolarič, Središče ob Dravi, 5 minut od kolodvora. 1168
KAVARNO
moderno opremljeno oddam takoj v najem. — Ponudbe na upravo »SI. Narodac pod »Kavarna 1142«.
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
z vso zalogo, eventualno tudi niša, naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Ugodno 1165<.
GOSTILNO vzamem v najem ali na račun. :— Helena Geiser, poštnoležeče Slovenska Bistrica. 1171
' KOVAčsNICO z orodjem na prometnem kraju iščem v najem. Grem tudi kot poslovodja. — Ponudbe prosim na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Sam 1188*.
SLUŽG
NATAKARICO za kavarno iščem. — Oglasiti se: Ljubljana, šmartinska cesta 24. 1186
USNJAR. POMOČNIKA vsestransko izurjenega, s hrano in stanovanjem v niši — sprejme Cupar, FeričancL 1172
TAPET. POMOČNIKA
dobro izurjenega in ^gllnega samca sprejme Peter Kobal v Kranju. 1185
ZANESLJIVA OSEBA
stara 35 let, želi službo gozdnega čuvaja, lovca ali skladiščnika. Naslov: graščina Lepi-dob, Tržišče, Dolenjsko. 1180
PAZNO
OBLEKE in SUKNJE Kupite najbolje pri A. Presker. Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
IZPOSOJ AMO plošče, gramofone, radi o-a para te. »SLAGER«,
Aleksandrova e 4 (prehod »Viktoria< palače >
ŠAMPANJEC desertna in namizna vina za domače zabave, fine narezke, pecivo in druge specijalitete naročajo vsi v delikatesi — F. K. Kovačič, Miklošičeva cesta.
1190
DVE MASrVNI SPALNICI
poliirani, novi, radi seUtve za vsako sprejemljivo ceno prodam. Vižin, mizarstvo, Skofja Loka, kolodvor. 1184
Žrebanje v drž. razr. loteriji
Dne 17. februarja 1933 so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 2.000 srečki štev.: 58.380, 88.232 »   1.000 srečke štev.: 122, 4.423, 4.441, 10.863,  10.874, 22.708,  22.726, 22.739, 23.403, 23.452, 23.485, 35.568, 37.005, 37.063, 45.760, 45.787, 51.556, 51.578, 51.580, 58.341, 58.356, 58.388, 62.298, 65.331, 65.346, 65.380, 73.370, 84.485, 84.492, 88.285.
Dne 18. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 1.000 srečke štev.: 4.449, 4.471, 5.954, 10.857, 10.866, 22.728, 23.405, 23.406,
23.420, 35.561, 35.585, 35.593, 37.098, 42.513, 58.320, 58.351, 62.202, 62.218, 65.307, 65.328, 65.358, 73.373, 73.400, 84.411. 84.418, 84.478, 88.223, 88.254.
Dne 20. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 200.000 srečka štev.: 59.307
»     30.000 srečki štev.: 11.048, 14.428
y>     20.000 srečka štev.: 35.795
»     10.000 srečke štev.: 31.491,  34.550.  34.184, 61.393, 69.211,  88.431, 40.799, 22.284, 25.311, 31.679, 36.289, 72.997, 73.188
Din 8.000 srečke štev.: 30.913, 34.921, 64.692, 85.023, 90.961, 97.583, 20.948, 21.638, 23.701, 30.722, 40.653. 43.522, 43.464, 49.273, 61.874, 74.769, 86.943, 2.891
Din 6.000 srečke štev.: 48.901, 51.921, 66.084, 28.182, 54.074, 61.780, 96.205. »   5.000      »        »      35.704. 57.270, 68.436, 69.399, 95.919, 97.632, 22.477, 23.483, 24.565, 42.521, 49.602, 54.951, 59.869, 4.948. 6.182, 8.091, 12.347, 25.077. .aracu  telefonskega  sprejemanja  ne jamčimo za točnost številk, žrebanje se bc mršilo vsak dan do 27. t. m. Komur bo srečka izžrebana za majhen dobitek, mu Jc oomo na željo zamenjali za še neizžrebano srečko, tako da bo moge) igranje nada-jpvatl na visoke dobitke. Zamenjavali bomo le toliko časa. dokler bo kaj neizzrebanir srečk razpoložljivih. Manjše dobitke bomo objavi fari naknadno.
Zadrt?$n.<? hranilnica r. z. z o. zM Ljubljana, Svj Petra c.
in tngsramt «ei usta: Oton Cbrjr—~
29