SVOBODNA SLOVENIJA
AffO XXXVII (31)
štev. 16
ESLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES 20. aprila 1978
ZA ZAŠČITO KOROŠKEGA SLOVENSTVA
NOVI DOKUMENTI O JUGOPARTIJSKEM NEZANIMANJU
Pred novo odločitvijo v Afriki
Večkrat sli širno ali beremo, kako so si bivše afriške kolonije evropskih sii priborile samostojnost ali jo celo dobile podarjeno. Take in podobne trditve so površne, če le pogledamo malo globje v značaj „samostojnosti“ ali „neodvisnosti“, kakor že hočemo imenovati stanje, v katerem se nove afriške države in državice nahajajo.
Prvo dejstvo teh „držav“ je, da niso narodne države, temveč njihove meje sovpadajo z mejami bivših kolonij, z ■mejami, ki nimajo nič opraviti z razsežnostjo teritorijev posameznih afriških plemen ali narodov, če jih že hočemo tako imenovati, ki na dotičnih teritorijih prebivajo. Nobena bivša kolonija, spremenjena v „samostojno državo“, ni mogla doslej spremeniti svojih meja po razsežnosti „narodnih“ ozemelj, temveč so vse ostale takšne, kakršne so jim jih začrtale evropske kolonialne sile po svojih koristih v prejšnjem stoletju.
Drugo dejstvo je, da je vsa Afrika danes v geopolitičnem pogledu v podobnem stanju razvoja, v kakršnem se je nahajala Evropa v srednjem veku, ko so se šele začele postopoma ločiti in začrtavati meje' med posameznimi evropskimi narodi, ki so se prav tako postopoma prebujali v svojo zavest.
Odvisnost današnjih afriških držav ostaja kljub njihovi „samostojnosti“ tako v gospodarskem kakor v političnem oziru pogojena od dobre volje njihovih bivših gospodarjev. Najmanj pa, v čemer se morajo odločati, je v izbiri pripadnosti svobodnemu ali komunističnemu sistemu. V tem pogledu tkim. tretji svet, če je sploh kdaj obstajal, vedno hitreje izginja v zgodovino. Ideološko-politična polarizacija sveta je v enaki meri pospešena.
Ena redkih afriških kolonij, ki ne spada v kalup zgoraj omenjenih pa je bivša britanska kolonija Rodezija. Tudi v tem pogledu velja: izjema potrjuje pravilo.
Rodezija je ob „razpustu“ britanskega imperija in njega prelevitvi v tkim. Commonwealth izjavila Londonu: nočemo spadati v novo britansko geopolitično tvorbo, dasi še tako rahlo. Vlada belcev pod predsedstvom Jana Smitha je proglasila popolno neodvisnost. Reakcija britanske krone je bila takojšnja: v soglasju z ostalimi bivšimi britanskimi afriškimi kolonijami, z ZDA in ZSSR ter njenim blokom — ta se je igri pridružil iz svojih marksističnih namenov — je proglasila gospodarski bojkot proti Rodeziji, da je novo državo praktično odrezala od ostalega sveta. Z velikimi težavami in odpovedmi je Smithova vlada belcev vzdržala večletni pritisk vse do danes.
Medtem, ko se je Smithov režim moral boriti za obstoj proti svobodnemu Zahodu, je marksistični propagandni stroj, ki se je medtem vgnezdil v Angoli in drugod po črnem kontinentu, pridno deloval in s podporo Moskve se je v Rodeziji organizirala gverilska skupina: komunistični partizani (kakor med 2. svetovno vojno v Sloveniji in Jugoslaviji) pod vodstvom moskovskega plačanca Roberta Mugabe, ki so si nadeli naziv „Zimbabwe afriška narodna zveza“ (Rodezija se v črnskem domačem narečju imenuje Zimbabwe) ter v protiutež teta nekomunistična „Zimbabwe afriška ljudska zveza“ pod vodstvom Jošue Nkoma. Obe gverilski skupini sta začeli oborožen boj proti belemu Smithovemu režimu že pred 13 leti ter sta se iz prvih začetkov razvili v dobro oboroženi gverilski vojski. Tako Mugaba kakor Nkomo imata trenutno vsak po 10.000 oboroženih gverilcev pod svojim poveljstvom. Smithovemu režimu je uspelo obe skupini pognati čez meje Rodezije ter sedaj od zunaj od časa do časa vpadata v Rodezijo. Kjer se na rodezijskih tleh ti gverilci slučajno srečajo, se tudi med seboj krvavo spopadejo. Je pa Mogabova komunistična skupina aktivnejša znotraj Rodezije, kakor nacionalistična Nkomova, ki se večinoma zadržuje na varnih tleh sosednje Zambije.
Medtem so drugi črnski vodje v Rodeziji spoznali nevarnost marksistič-
Kakor bo objektivni zgodovinar zapisal, da reševanje koroškega slovenstva ni, bilo vključeno v slovensko in jugoslovansko komunistično partijsko lestvico vrednot in je zato njuna propaganda in materialna podpora stremela le za partijskimi cilji, ne koristmi koroških Slovencev, tako bo isti zgodovinar zapisal, da je slovenska politična emigracija storila vse, kar je bilo v njenem dosegu in moči, da bi koroško slovenstvo obstalo navzlic povečanemu nemškemu pritisku in narodni brezbrižnosti Titovega režima.
V ta sklop prizadevanj za obrambo koroškega slovenstva spada poleg drugih nastopov slovenske politične emigracije tudi delo Narodnega odbora za Slovenijo odn. njegovih posameznih članov in slovenskih rojakov, ki jim je koroško slovenstvo pri srcu in o čemer je naš tednik že ponovno poročal. Osebne intervencije in pismene vloge na pristojnih mestih, predvsem v ZDA, imajo tudi tisto plat zvona, ki je sicer iz ta namen, da zainteresirane sile slišijo komunistične Ljubljane in Zagreba ali Beograda ne bi čule.
Med take intervencije spadajo vloge dr, Vladislava Bevca iz Kalifornije, ki jih preko znanih kongresnikov pošilja na severnoameriško zunanje ministrstvo in o katerih smo že ponovno poročali. Ker na eno svojih takih vlog v prid koroškemu slovenstvu dr. Bevc ni dobil od severnoameriškega zunanjega ministrstva vseh zahtevanih odgovorov, se je na zadevni urad ponovno obrnil preko kongresnika Georga Millerja, kateremu je ameriško zun. ministrstvo spet pismeno odgovorilo 23. 2. t. 1. med drugim naslednje:
„Politika State Uepartamenta do te pogodbe (avstrijska državna pogodba iz leta 1955 — op. ur.), ki jo še vedno priznava naša vlada, je najbolje označena s citiranjem proglasa predsednika Eisenhowerja 5. avgusta 1955, v katerem je med drugim dejal: „...da bodo ZDA od 27. julija 1955 naprej upoštevale in izpolnjevale v dobri veri vse in vsak člen in določilo te pogodbe, prav tako ameriški državljani in vse osebe, ki spadajo pod ameriško jurisdikcijo.“
Zun. ministrstvo nadaljuje: „Razlaga in izpolnjevanje člena 7. je zadeva sporov v Avstriji sami in med vladama Avstrije in Jugoslavije že dolga leta. Člen 35. pogodbe določa, da bo sleherni spor glede razlage ali izpolnjevanja pogodbe, ki ne bo rešen po redni diplomatski poti, predložen diplomatskim misijam Anglije, ZSSR, ZDA in Francije na Dunaju. ZDA bodo tako prisiljene posvetovati se z ZSSR, Anglijo in
ne Mugabove gverile in sedli s Smit-thom za zeleno mizo, da rešijo državo pred komunistično diktaturo, ki bi sledila Mugabovi zmagi, črnski vodje škof Abel Muzorewa, rev. Ndabaningi Sitho-le in poglavar Jeremija Chirau so se s Smithom, kljub nasprotovanju Anglije, ZDA in vsega sovjetskega bloka v ZN, dogovorili in podpisali pred nekaj tedni dogovor o ustanovitvi začasne mešane belo-črne vlade, ki bo 31. decembra letos predala oblast v državi izključno črnski vladi. Ustanovili so izvršni svet, v katerem sedijo Smith in omenjeni črnski vodje. Ta svet nadzoruje novo mešano vlado. Proti koncu leta bodo splošne volitve, za katere je 78 od 100 sedežev v bodočem rodezijskem parlamentu rezervimaih za črne poslance. 31. decembra t. 1. pa bo sedanja začasna mešana vlada v celoti zamenjana z izključno črnsko vlado. Smith se bo umaknil v pokoj na svoje posest-stvo v Selukwe, Rodezija pa bo pod svojim novim imenom Zimbabwe razposlala vsem državam sveta in v ZN noto za mednarodno priznanje obstoja in neodvisnosti.
Proti tej mirni rešitvi rodezijskega vprašanja so se zarotili komunisti pod vodstvom Mugabe, ki jih podpira Moskva in Nkomova gverila, ki jo je podpirala Anglija iz maščevanja proti Smithu. Tako Mugabe kakor Nkomo nasprotujeta napovedanim svobodnim volitvam ter oba zagovarjata „revolu-
Francijo o avstrijskem izpolnjevanju člena 7., če bo spor predložen njim po členu 35. Do danes niso niti Avstrija niti Jugoslavija, ki sta priznali pogodbo, niti katera koli druga država, predložile te zadeve štirim velesilam. Ameriška vlada tega ni storila, ker meni, da bi to bolj kompliciralo kakor pa pomagalo sedanjim razmeram. Ameriška vlada pa je seveda jasno povedala avstrijskim oblastem, da smo zainteresirani na slovenski manjšini v Avstriji in da želimo podpreti napore v Avstriji in med Avstrijo in Jugoslavijo za rešitev tega problema. Kot primer tega zanimanja ameriškega zunanjega ministrstva prilagamo dokument glede človekovih pravic v Avstriji z dne 3. februarja t. 1.. ..."
V informacijo našim bravcem, kakšne vsebine je omenjeni dokument, ki ga je, poleg drugih, ameriško zun. ministrstvo dobilo od svoje misije na Dunaju, ga objavljamo v prevodu v celoti:
„Avstrija, nevtralna in zahodno o-rientirana družba, pripisuje življenjsko važnost človekovim pravicam. Je parlamentarna ustavna demokracija. Avstri-ska ustava in avstrijska državna pogodba iz leta 1955 določata in zagotavljata osnovne človekove pravice glede integritete osebe in civilnih in političnih svoboščin. Avstrijsko zadržanje v tem pogledu, odkar je dobila država leta 1955 suverenost, je bilo vzgledno. Avstrija je dobro znana po svoji pomoči beguncem iz drugih držav, ki se jih je veliko tu naselilo teT po svoji važni vlogi omogočanja prehoda judovskih emigrantov iz Sovjetske zveze.
1. Spoštovanje integritete osebe, vključno svobode od:
a)	mučenja —
Svoboda ob mučenja je zagotovljena po zakonu in v praksi izvrševana.
b)	krutega, nečloveškega ali ponižujočega postopanja ali kaznovanja — je zagotovljena po zakonu in izvrševana v praksi.
c)	nezakonite aretacije ali zapora —
Svoboda od nezakonite aretacije
ali zapora je zagotovljena po zakonu in spoštovana v praksi.
d)	odklonitve pravičnega javnega procesa —
Pravični javni proces je zagotovljen po zakonu in spoštovan v praksi.
e)	vdora v dom —
Svoboda od vdora v dom je zagotovljena po zakonu in spoštovana v praksi.
. 2) Vladna politika glede izpolnjevanja takšnih življenjskih potreb kakor so prehrana, streha, .zdravstveno skrbstvo in vzgoja.
Avstrija ima visoko razvit sistem
cionarno spremembo družbenega sistema“ v Rodeziji. Potem se nameravata udariti še med seboj. Opazovalci ugotavljajo, da bi v tem primeru izgubil Nkomo, ker ima Mugabe že sedaj večjo podporo od Moskve, kakor jo je imel Nkomo od Anglije.
Kazalo je vse do nekaj mesecev nazaj, da zahodni svet, predvsem ZDA in Anglija, nevarnosti ne vidi. Končno so v Londonu spregledali ter začeli z novo taktiko.
Lanskega septembra je Jan Smith tajno odletel v Lusako (Zambija), da bi dosegel pristanek Nkoma na notranji rodezijski dogovor, kakor imenujejo zgoraj omenjeni dogovor med Smithom in tremi črnskimi voditelji. Nkome ni mogel prepričati, da resno misli na predajo oblasti črncem. Medtem je Smith sklenil dogovor s tremi črnskimi voditelji in sedaj opozarjajo Nkomo, da bo zamudil vlak, če se dogovoru mimo ne pridruži.
V nekaj prihodnjih mesecih se bodo morali odločiti : Nkomo, Anglija, ZDA in ostali svobodni Zahod na eni strani ter Mugabe z ZSSR in njenim blokom na drugi strani glede bodočnosti Rodezije — in posredno Afrike in tudi vsega svobodnega sveta. Smithu in trem črnskim voditeljem, ki so se že dogovorili med seboj in ki imajo tudi večino prebivalstva za seboj, zunanji svet ne dovoli samostojne in mirne odločitve.
družbene zaščite ter je razporeditev materialnih dobrin bolj pravična kakor v večini držav. Vlada, delavstvo in vodstva podjetij lepo sodelujejo v tkim. „družbenem sožitju“, ki učinkovito preprečuje resne spore med delavstvom in delodajalci. Avstrijska socialistična vlada se močno prizadeva vzdrževati in izboljšati zdravstveno, vzgojno in družbeno skrbstvo. _
Avstrijska državna pogodba (Člen 7) določa, da bosta slovenska in hrvaška manjšina uživali iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani in jima med drugim daje pravico do vzgojne izobrazbe v lastnem jeziku na osnovnošolski ravni in v proporcionalnem številu srednjih šol. Razlaga in izpolnjevanje teh pravic je stvar spora. Avstrijska vlada je nedavno uzakonila in začela izvajati sklepe, s katerimi upa izpolniti avstrijske obveznosti državne pogodbe.
3) Spoštovanje civilnih in političnih svoboščin, vključno:
a) svobode misli, besede, tiska, vere in združevanja —
T'e svoboščine so v polni meri izpolnjevane.
Turistična sezona 1977 v Jugoslaviji in v Sloveniji je za nami. Glede turizma je sedaj na voljo že mnogo najrazličnejših statistik, med njimi tudi od pariške OECD. Najbolj zanimiva je gotovo statistika, koliko je bilo priliva deviz v različne države zaradi turističnega prometa. Zanimiva je primerjava med Jugoslavijo in dvema sosednima državama, ki ji delata konkurenco. Avstrija je po cenitvah zaslužila s turizmom okoli 3 milijarde dolarjev, Grčija
2,1	milijarde, Jugoslavija pa le 1,2 milijarde. Vse te države imajo približno enako ozemlje, ki je primemo za razvoj turizma. Rezultat priliva turističnih deviz nedvomno kaže, da je v Jugoslaviji nekaj narobe, če ne morejo dvigniti dohodkov iz turizma, kajti le preveč zaostajajo za svojima sosedoma.
Ker računajo, da je v Jugoslaviji na razpolago 970.000 turističnih postelj, bi torej pomenilo, da je vsaka postelja prinesla na leto komaj 135 dolarjev, kar je smešno malo. Po številu turistov bi se seveda Jugoslavija bolje odrezala, toda jasno je, da je važnejša vsota deviz kot število turistov, predvsem je važno število nočnin.
V Sloveniji se pritožujejo, da število tujih turistov že nekaj let sem stalno pada in iščejo vzroka temu pojavu. Med razlogi za upadanje navajajo, da so hoteli preveliki, tovarniški, kjer je človek le štveilka, deloma pa naj bi bile padca krive slabe ceste. Slovenija je namreč skoraj v celoti primerna za turizem in namesto, da bi bil priliv deviz temu primeren, to je kakih 500 milijonov dolarjev, ne doseže niti 100 milijonov.
Zračni promet
Poleg navedenih razlogov pa je po mnenju pisca treba napake in pomanjkljivosti iskati tudi še v drugih razlogih. Jugoslavija še vedno zahteva od mnogih tujih državljanov, med drugim tudi od Kanadskih in ameriških državljanov, vizum za vstop. Razen tega je navada, odnosno je kar pravilo, da npr. Kanadčani dobe vizum samo za enkratno potovanje, kar prepreči marsikak obisk. Zaradi enkratnega vizuma so še posebej prizadeti kanadski in ameriški turisti slovenskega porekla. Znano je namreč, da ti hočejo v veliki večini poleg Slovenije obiskati tudi Italijo in Avstrijo. Ker dobijo vizum samo za enkraten prestop meje, mnogi raje potujejo najprej v Trst, Celovec in Gradec in šele potem v Slovenijo. Jugoslovanski prevozniki, predvsem avionske linije, so pri tem prizadeti, ker zgubijo dragocene potnike na dolgih progah.
Zračni promet je pri potovanju skoraj nujno vezan na podjetje Jugoslovanski aerotransport (JAT). Ta pa ima brez dvoma dokaj slab sloves, tako zaradi hudih zamud kakor zaradi slabe postrežbe. V letu 1978 so poleg tega še slabe zračne zveze z Ljubljano in Mariborom, morda so celo najslabše v
b)	svoboda gibanja v državi, potovanje v tujino in emigriranje —
c)	svoboda sodelovanja v političnem procesu —
Ta svoboščina obstaja.
4) Odnos vlade in njeno zadržanje do mednarodnih in neuradnih preiskav glede morebitnih kršitev človekovih pravic. Kolikor vemo, za to ni bilo nobenih zahtev.“
Iz zgornjega je razvidno, da avstrijska vlada vztrajno pošilja svoja poročila zahodnim poslaništvom na Dunaju, ki seveda vsa izzvenijo Avstriji v prid. In, kakor more vsak ameriški državljan dobiti takšna poročila v roke, če ga zadeva zanima, tako vemo, da jih more dobiti tudi slovenska ali jugoslovanska komunistična vlada — če bi to le hotela. In bi resničnost takih poročil lahko tudi zavrnila na pristojnih zavezniških uradih — če bi to le hotela.
Doslej so na to koroški Slovenci čakali zaman in bodo tudi v prihodnje, ker se, sebi v škodo, naslanjajo v svojem tragičnem položaju na slovenski in jugoslovanski marksistični nacionalni režim, namesto da bi se obrnili na svobodni Zahod.
zadnjih petih letih. Tudi povratek v Kanado iz Ljubljane je možen le dvakrat ali trikrat na teden brez prenočitve, dočim je bil lani možen povratek vsak dan. Kaže, da je to namenoma tako načrtovano, da bi čimveč ljudi uporabljajo JAT-ovo letalo na progi Zagreb-Ljubljana-New York. Proti JAT-u so pogoste obtožbe, da ga v glavnem vodijo Srbi. Vendar to ne moti toliko, kot dejstvo, da so na ključnih položajih — to velja še predvsem za zadnja leta — le taki uradniki, ki so politično (partijsko) zgrajeni. Ta „kvaliteta“ pa ni nujno vezana na tehnično in trgovsko sposobnost; to nedvomno povzroča zastoj, ako celo ne škode pri izkoriščanju JAT-ovega potenciala.
Slovenija bi morala biti nujno bolje povezana z letalskimi linijami na Zahod, a to ni v programu JAT-a; to podjetje bi rado ustvarilo neko zdravo gostoto poletov v Zagreb in Beograd. Toda slovenska republika bi morala, ne glede na politično ideologijo, vztrajati pri tem, da bi dobilo letalsko podjetje Inex-Adria večjo vlogo. To podjetje, ki sicer ni izključno slovensko, ima sedež v Ljubljani. Pogled na redni vozni red tega podjetja je prav žalosten. Vozi redno vsak dan v Beograd, razen tega ima še nekaj poletov v Dubrovnik, Split in Sarajevo; ima celo redno progo Skopje-Titograd-Sarajevo Dubrovnik, to je progo, ki je verjetno ekonomsko revna in se niti ne dotika Ljubljane. Nima Inex-Adria niti ene redne mednarodne proge, pa bi nujno morala imeti redno progo vsaj v Zürich in Frankfurt. Mednarodne ovire ni nobene; mnogo držav ima že po dve ali celo vep linij na mednarodnih progah. Ker pa ima velik del Slovenije bliže do Zagreba kot do Ljubljane, bi seveda zagrebško letališče moralo biti tudi delno izhodišče za Inex-Adrijo.
Ceste in železnice
Slovenske ceste .so v primerjavi s cestami zahodne in srednje Evrope — in od tam je večina turistov — slabe, slabo oskrbovane, kar nujno odvrača del turistov. Potovanje po slovenskih cestah vzame vsaj še enkrat toliko časa, kot je primerno za moderno cestno omrežje. Zato pa. je nujno čimprej dograditi štiripasovnico od Šentilja do Kopra in Gorice in štiripasovnico od Jesenic do Brežic. To je najmanj, kar je treba narediti, sicer se bodo turisti Slovenije vedno bolj izogibali. Ker pa je preko Slovenije ogromno tranzitnega prometa, bo treba sčasoma pomisliti na primerno pristojbino, če turist v Sloveniji ne potroši kaj več kot za bencin.
Velika kriza je tudi v železniškem prometu; hitrost vlakov na slovenskih progah je komaj polovična od podobnih vlakov v srednji in zahodni Evropi. Vožnja od Jesenic do Brežic traja še (Nad. na 2. str.)
Slovenski turizem
ZAHODNA NEMČIJA PROTI GVERILI
25.000 DOLARJEV NAGRADE ZA INFORMACIJE
Zahodna Nemčija je bila prva zahodnoevropska država, ki je uzakonila novo strogo protiteroristično zakonodajo. Zahodnonemški parlament se je odločil za odobritev zadevnega zakonskega predloga po dolgih debatah in pod pritiskom vedno večjega marksističnega terorizma po vsej Zahodni Evropi, zadnje mesece predvsem v Italiji.
Po novem protiterorističnem zakonu bodo vsi odvetniki, ki bi bili osumljeni sodelovanja s teroristi, izključeni iz protiterorističnih procesov. Prav tako odvetniki ne bodo več imeli prostega dostopa do zaprtih teroristov.
Kljub strogosti novega zakona je proti odobritvi protestirala demokrščan-ska opozicija, ker ga še vedno smatra za premalo strogega.
Po vseh zaporih, kjer imajo ujete teroriste, bodo postavili neprobojne steklene stene, skozi katere se bodo mogli odvetniki razgovarjati s teroristi. Tako
Po daljšem nemirnem premoru, ko je prišlo do krvavih spopadov med Izraelom in palestinskimi gverilci v Južnem Libanonu, ki so ga izraelske čete tudi zasedle in se ne nameravajo umakniti čez mejo pred enim mesecem, so se tesnejši stiki med Egiptom in Izraelom, do katerih je prišlo lansko jesen ob Sadatovem obisku v Jeruzalemu, obnovili. Obe državi pripravljata tkim. deklaracijo bližnjevzhodnih mirovnih načel, po kateri bo Egipt dobil kontrolo nad judovskimi naselji na sinajskem polotoku.
Omenjena deklaracija, kakor poročajo poučeni krogi, predvideva:
1)	Pravico držav podpisnic do suverenosti in neodvisnosti ;
2)	Tričlanska izraelska, jordanska in palestinska komisija bo nadzorovala področje na zahodnem bregu Jordana
(Nad. s 1. str.)
vedno več kot štiri ure, od Šentilja do Trsta pa več kot sedem! Splošno je tudi znano, da so jugoslovanske vlakovne kompozicije v slabem stanju, tako tehnično kakor glede čistoče.
Hoteli
V gradnji hotelov so v ‘Sloveniji in še posebej v Primorju kar lepo napredovali. Dvomim pa, da bi bila velikost objekta sama na sebi ovira za dobro postrežbo gostom. Kar seveda šepa v Sloveniji, je predvsem odnos turističnega osebja do gostov. Ne bom ponavljal raznih „cvetk'“, ki jih je pogosto slišati, ker je to splošno znano. Turist se enostavno ne počuti dobro: namesto, da bi se čutil dobrodošlega, namesto da bi mu ustregli, če
z njimi ne bodo mogli priti v direkten stik in jim na skrivaj oddajati orožje, kakor se je to zgodilo lansko jesen, ko so potem trije teroristi z vtihotapljenim orožjem izvršili samomor.
Po novem protiterorističnem zakonu bo zahodnonemška policija imela pravico vršiti preiskave celih poslopij, ne samo posameznih stanovanj, v lovu za gverilci ter zadržati osumljence do 12 ur zaradi preiskave. Opozicionalna demokrščanska stranka je v parlamentu zahtevala še širša pooblastila policiji, med drugim tudi dovoljenje, da bi policija smela poslušati pogovore med priprtimi teroristi in njihovimi odvetniki.
Po odobritvi novega protiterorističnega zakona je zahodnonemško notranje ministrstvo objavilo, da daje nagrado do 50.000 mark (25.000 USdolar-jev) za vsako informacijo, ki bi pripeljala policijo do odkritja gverilskega skrivališča.
in ožino Gaza za dobo pet let;
3)	Po petih letih bodo izpeljali samoodločbo ne samo za Palestince, temveč tudi za Izraelce in Egipčane, ki živijo na zahodnem bregu Jordana in v ožini Gaza.
Po dogovora se bodo Izraelci umaknili iz Sinaja v poldrugem letu, s področja El Arish do Ras Muhammad pa že v prvih treh mesecih po podpisu zadevne pogodbe.
Izrael bo tudi' dobil dostop do dveh strateških letališč —• Etzion in O sira — do leta 1982.
Sadat je pred nedavnim znova postavil na odločilne položaje v egipčanski vojski tri generale, ki so bili v egipčansko-izraelski vojni leta 1973 proglašeni za narodne junake, kar naj bi tudi pomenilo, da je pot za sporazum med Izraelom in Egiptom že izglajena.
je le mogoče, prihaja do neke animoz-nosti med strežnim osebjem in gostom. Postrežba je počasna, neprijazna, račun pa zasoljen in mnogokrat meji že na poskus goljufije. Seveda je tudi odnos med delodajalcem in strežnim o-sebjem neprimeren in nobena teorija o samoupravi tega zlepa ne bo spremenila. Izgleda, da so zaslužki osebja premajhni in to se potem odraža v prej omenjenih hibah. Popraviti to stanje po dvaintridesetih letih bo silno težko, če ga je sploh še mogoče. Rešitev bi bila morda možna s tem, da bi manjši objekti prešli v privatno last. V Avstriji in Italiji so ravno taki manjši objekti silno uspešno dvignili turizem in z njim zvezane dohodke. Težje bo seveda z velikimi objekti; podobna hotelska podjetja preživljajo krizo tudi v demokratsko urejenih državah. Glavni vzrok je pač, da postaja delovna sila
MEDNARODNI TEDEN
RDEČE BRIGADE, italijanska komunistična ekstremistična organizacija je v sredo poslala sporočilo, da so prejšnji dan, 18. aprila usmrtili „s samomorom'“ predsednika italijanske krščanske demokracije Alda Mora in „vsadili“ njegovo truplo na dno 1.800 metrov globokega jezera Duchessa. Mora so Rdeče brigade ugrabile pred enim mesecem. Sporočilo dodaja, da je to „samo začetek dolge serije ‘samomorov’.“
ARKADU ŠEiVČENKO, podtajnik ZN in eden vodilnih članov sovj. delegacije pri ZN, se je odločil, da se ne bo vrnil v ZSSR. Sovjetska vlada je takoj objavila, da je Ševčenko pod pritiskom FBI in drugih „reakcionarnih krogov“ in ga označila za „prijatelja pijače“. Ševčenko se je zatekel v ameriško policijsko varstvo. Nekatere tiskovne agencije so poročale, da je bil Ševčenko dvojni vohun, za ZSSR in za ZDA. Uradnih ameriških izjav o ševčenkovi odločitvi ni bilo.
ČEŠKOSLOVAŠKI komunistični diktator Husak je bil na štiridnevnem uradnem obisku po Zahodni Nemčiji ter je zlasti v Bonnu doživel demonstracije proti svojemu režimu v češkoslovaški. Slišati je moral vrsto očitkov o kršenju človekovih pravic v češkoslovaški. Z obiskom v Zahodni Nemčiji je Husak prvič stopil na tla v neki NATO državi.
LETOS JULIJA bo novo zasedanje tkim. neuvrščenih držav, in sicer v Beogradu. Med drugimi se bo tega zasedanja letos udeležila tudi Argentina, ker jo je v to skupino potisnila Camporova vlada, ko so argentinski komunisti menili, da so že vladarji države. Argentinska delegacija še ni sestavljena in tudi ni gotovo, če jo bo vodil zunanji minister admiral Oscar Montes.
VOYAGER 2, ameriška vesoljska kapsula, ki leti proti Jupitra in Saturnu, je spet začel normalno delovati, tako, da so se strokovnjaki pri NASA-i oddahnili in upajo, da jim bo dragoceni vesoljski poskus opazovanja-Jupitra in Saturna uspel. Mimo Jupitra bo Voyager 2 letel prihodnje leto, mimo Saturna pa leta 1981.
silno draga, storilnost pa je začela pešati.
Silno zanimiva pa je seveda statistika, ki jo je ravnokar objavila OECD: Gre za milijardo dolarjev, ki so jih jugoslovanski turisti potrošili v letu 1977 v inozemstvu. Ako upoštevamo dohodek
1,2	milijarde dolarjev od tujih turistov, ostane Jugoslaviji le skromna pozitivna bilanca 200 milijonov dolarjev. Kar pa je še bolj zanimivo, je to, da jugoslovanski turisti od države ne dobe nobenih deviz. Vse te devize so torej prišle iz njihovih deviznih računov in sploh iz privatnega sektorja, ki, kot izgleda, postaja vsaj tako važen, kot socialistični.
Peter Urbanc
Pred dogovorom med Egiptom in Izraelom
UPANJE NA MIR NA BLIŽNJEM VZHODU
SLOVENSKI TURIZEM
Contra el pats
La subversion, derrotada en la Argentina, no vacila en usar en el exterior los mas reprobables métodos para desprestigiar al pais. No hay ningün hecho relevante que ocurra en el pais, sin que se intente boicotiarlo desde el exterior. Quienes antes usaron armas y explosivos para sembrar la muerte, recurren ahora a la mentirà y el engano para difamar a las instituciones argentinas. Elio ocurre tanto tratàndose de un congresso de medicos o cientificos que se organice en el pais, o del campeonato mundial de futbol, programado para los meses próximos.
Estos grupos tienen su sede en Paris, donde intenta contrarestar su accionar la representación oficial argentina. En su reci ente estadia en Buenos Aires, el embajador argentino en Francia, Sr. Tomäs de Anchorena, explicó la situación imperante en Europa, y dijo:
“Està campana contra la Argentina tiene que ser sentida por_todos los argen-tinos corno una agresión al pais, por sobre las opiniones politicas. Una gran ayuda para enfrentarla seria que todos, a través de las organizaciones privadas y pùbli-cas, mantuvieran un diàlogo continuo con sus pares en Europa, contàndoles la realidad de’ su vida cotidiana. Esa acción es mucho mas eficaz que la nuestra. Los argentinos tienen que darse cuenta que esto no es un problema de gobiemo, es una agresión al pais, por lo que tenemos que estrechar filas para acabar con ella.”
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Imenovanje novega (ali poimenovanje „starega“) predsednika, je bila najbolj obdelavana politična snov zadnjega tedna, časopisje ji sicer ni posvečalo več prostora, a to ima svoj razlog: vojaške oblasti so zaprosile obveščevalne sredstva, naj o tej stvari poročajo le, kar uradno pove glavno tajništvo vojaške junte. To pomeni, da raznih govoric, domnev in ugibanj, ki predstavljajo sol argentinske politike, časopisi ne objavljajo. A zato se o tem več govori, in še več ugiba.
Predmet novega predsedniKa, kar je isto kot „četrtega moža“, je toliko star kot sedanja vojaška vlada. Že ob nastopu junte je bilo prvotno mišljeno, naj bi mesto predsednika zavzemal sicer vojak, a ne član vladajoče junte. Tudi celoten ustroj oblasti, kot ga predvideva ustavna listina sedanjega režima, govori o predsedniku države kot o možu izven poveljniške vojaške trojke. A tedaj so se odločili, naj kljub vsemu predsedniško mesto zasede general Videla, tudi poveljnik suhozemske vojske.
Govorice o „četrtem možu“' niso nikoli potihnile. Bolj ali manj se je snov premlevala skozi zadnjih 26 mesecev. Kot smo svojčas poročali, so uradni krogi sicer govorili o tem, a nihče ni nikdar navajal imen. Nihče, razen guvernerja province Buenos Aires, generala Saint Jeana, ki je enostavno rekel, da četrti mož ne more biti drug, kot sam predsednik Videla, ko bo najkasneje marca 1979 zapustil mesto poveljnika, in odšel v pokoj. Tedaj so politični opazovalci vedeli povedati, da se politične napovedi buenosaireških guvernerjev že tradicionalno izpolnijo (primer Calabro j a za časa peronizma), kot je tradicija, da še noben guverner province Buenos Aires ni postal predsednik države.
Od omenjeni napovedi, je večina političnih strokovnjakov smatrala generala Videlo kot „sedanjega in bodočega“ predsednika države. Vse dokler ni prišlo do uradne napovedi, da bo to mesto zasedel „višji oficir v pokoju“, in da bo njegovo ime objavljeno baje zadnje dni aprila ali prve maja. Od-
tlej naprej je sledila popolna uradna tišina, pa mnogo zasedanj in zborovanj vojaških vodij. Napetost glede te nejasnosti je prišla tako I daleč, da je buenosaireški Herald (dnevnik v angleškem jeziku) v uvodniku nakazal kvarni učinek te nejasnosti, ki vzbuja sum znotraj, in neodločnost ter zmedo zunaj države. Tuji kapitali, ki imajo namen priti v državo, se bodo prvenstveno ozirali na politično in ustavno stabilnost. Sedanja nejasnost pa k u-gledu države kaj malo pripomore.
V istem članku Herald omenja pozitivne strani procesa, zlasti vojaško zmago nad teroristi, in pa veliko količino deviz, ki jih trenutno ima država, nakopičene v Centralni banki, in ki dajejo trdo podlago državi za katerokoli zunanje pogajanje.
K temu bi pripomnili, da finančno stanje samo po sebi ne pripomore k boljšemu življenju naroda. Gospodarski minister dr. Martinez de Hoz je sicer zatrdil, da je trenutno srednji dohodek v privatnih službah okoli 180.000 pešov (osemnajst milijonov starih), kar je nekoliko dvomljiva trditev. Seveda se je ena izmed sindikalnih skupin (CGT, glej zadnjo številko Sv. Sl.) takoj potegnila, naj bi pač minimalno plačo povišali na omenjeni nivo. Uradno je minimalna plača namreč še vedno
65.000.— pesov.
Kar pa se tiče terorizma, so prav pretekli teden prevratniki zadali nov in boleč udarec. Ubili so državnega podtajnika za gospodarsko koordinacijo. Dr. Miguel Tobias Padilla, ki je padel pod kroglami gverilcev, je bil smatran kot eden najboljših in naj-delavnejših strokovnjakov vladne gospodarske ekipe. Star komaj 38 let, in splošno priznan, je bil oženjen in oče dveh majhnih otrok. Nova žrtev mednarodnega komunizma, ki se noče sprijazniti z idejo, da se mu je pot na oblast v Argentini zaprla. Pa tudi potrditev uradnega mnenja, da gverile ni mogoče do konca iztrebiti. Skupinski vojaški ustroj, prevratnosti je sicer razbit, posamezniki pa morejo kljub temu še vedno „ropati, požigati in ubijati“.
Tine Debeljak	($3)
Med knjigami in revijami
MEDDOBJE XVL. zv. 1-2.
Izšla sta zdaj dya sešitka (v enem zvezku) revije Meddobje za leto 1977. V obveznem kaštel janskem uvodu piše urednik Papež o razveseljivem dejstvu, da v tej številki sodelujejo poleg starejših pisateljev, ki jih ni bilo videti dalj časa v naši reviji, tudi najmlajši. Nato sledita dve pesmi Karla Mauserja, ki jih je svoj čas poslal v Meddobje (Poletni večer in Ko bom umrl), v njegov posmrtni spomin, ko sedaj „že pozna, kako lepota raste iz semena), ki ga ob rosnem cvetu nihče ne omenja.“ Sledi črtica Vinka Beličiča Tostran doline, ki je bila ob zadnjem Literarnem natečaju dr. Lenčka nagrajena s I. nagrado. Na 17. straneh opisuje nekako avtobiografsko dogodek iz srednje šole v Trstu, kjer daje dijakom pisati nalogo o Svobodi. To mu daje povod za opisovanje raznih oblik svobod, tudi dijaških pa političnih, tesno na tržaške razmere prilagojeno, kar doseže višek v paraboli o Birmanskem godu. Nekateri vidijo v njej tudi nakazan problem ob Kocbekovi aferi.
Osrednja vrednota tega zvezka je razprava prof. dr. V. Brumna o Alešu Ušeničniku, ki nosi podnaslov: Poizkus podobe filozofa in njegove filozofije. 44 strani obsegajoča študija podaja dozdaj gotovo najboljšo oznako Ušenič-
nika kot „čistega filozofa“, ko razbere na podlagi Uvoda v filozofijo njegove filozofske bitne „korenine“, se sprašuje: „Ušeničnik: tomist ali ne, in koliko in kako?“' ter si odgovarja, da pripada k tomistični šoli kot neotomist, ki pa je od mojstra vzel vse, kar je klenega, podanašil vse, kar je bilo časovno pogojenega ter ga tako približal — modernemu človeku. Nato skuša določiti še njegovo mesto v zgodovini slovenske filozofske misli, ter ga sooči z Lam-petom, Mahničem, Kovačičem, Krekom in Vebrom ter v zadnjem poglavju ugotavlja, da je „poleg Vebra eden najmočnejših mislecev v naši filozofiji“. Razprava je pisana z znanstveno metodo in podprta z dokazilno bibliografijo.
Tej razpravi sledi šest pesmi našega tokijskega pesnika V. Kosa s snovjo iz japonskega pejsaža in z občutjem brezdomca in krščanskega misijonarja. Predvsem zajame prva pesem (Sonce starega leta).
Tine Debeljak je v tem dvojnem zvezku Meddobja priobčil trideset strani obsegajočo razpravo o poljskem pesniku K. Wierzynskem in njegovi zbirki športnih pesmi Olimpijski venec. Ta je izšla ravno pred pol stoletjem. Z njo je dosegel kot prvi slovanski pesnik
na Olimpijadi v Amsterdamu 1. 1928 prvo nagrado za poezijo. Debeljakova razprava razpade v tri dele: v kratek uvod olimpijske igre; nato osrednji del: pesniški prevod celotne zbirke Olimpijski venec (15 pesmi), ki ga je pripravil že 1. 1945 v domovini, pa ga je mogel izdatr šele sedaj ob priložnosti —■ svetovnih nogometnih tekem v Buenos Airesu. Bara Remec je tedaj za pripravljajočo se knjižfto izdajo te zbirke pripravila deset linorezov izredne svežine in ekspresivnosti, izmed katerih so tu reproducirani — žal — samo trije. Prevode je Debeljak pospremil z literarno razpravo o poljskem pesniku do razpada Poljske 1. 1939 ter njegovi rasti v to zbirko, kakor tudi o njegovi poti v ■—exil. V zdomstvu, kjer je pesnil še do 1. 1969, do smrti, je postal eden glavnih predstavnikov poljskih pesnikov, in avtor ima najboljši namen, podati tudi to njegovo zdomsko poezijo — ob priložnosti. — Poljski kritik dr. Ciawlowski, ki je o tem prevodu pisal 7. t. m. v Glosu Polskem, podaja genezo tega slovenskega prevoda in poudarja predvsem „sintetično podobo predvojne poljske literature, ki jo prevajalec dodaja, ter izraža željo, „da bi podal kdaj celotno podobo poljske literature, s svojo „magično umetnostjo vztrajnega tolmača in pesnika, kot se danes redko srečavata.“
Tej razpravi sledi polnokrvna proza pesnika V. Kosa pod naslovom Tam, kjer se žarki zlomijo. Močno pripovedovanje iz zadnje vojne po morski bit-
ki na Pacifiku med Amerikanci in Japonci. Doživljanje kapetana potopljene vojne ladje v morju, dokler se ne reši na čoln japonskega vojaka, ki ga istočasno napada morski pes. In izkaže se, da je ta kapetan potomec Slovenca Summercalla (Smerkolja), ki je bil že junak Kosovih prejšnjih črtic. Prepričan sem, da bo tudi Kosova proza, kadar bo izšla v knjigi, deležna velikega uspeha. Po dolgem č^su se oglaša ameriška pesnica Milena šoukal s ciklom pesmi, ki v svoji skrivnosti izdajajo velik pesniški izraz dasi jih snovno ne bi mogel analizirati. Sicer pa vemo, da je jasnost smrt poezije. -— Kot zadnja — tretja proza v tem zvezku — je črtica Jožeta Krivca Pozdravljen, dober človek! V njej prikazuje Krivec na 20 straneh — pot našega zdravnika dr. Janeža, ne sicer na temelju realnosti zgodopisja, temveč iz domišlijskega snovanja pisatelja, ki po svoje postavlja motive in išče podobo velikega altruista. Kot takega ga je priznala tujina, ko se je po Vetrinjski tragediji umaknil v kitajske misijone in tam na nekdanji Formozi zaslužil odlikovanje „Dobrega človeka“. Na realističen način opisuje fiktivno srečanje z njim na Daljnem vzhodu. — Po dolgem času nastopa znani psevdonim „Budnik““ spet s svojim pravim imenom Vinko Žitnik. Za 75 letnico mu je urednik tiskal nekaj njegovih novih eklog pod naslovom čar slovenskega podeželja (šest pesmi). Gotovo je vrednota teh kmečkih podob v realističnem
slikanju lepot kmečkega življenja, ki je s polnimi barvami podano, če ne bi v koncu izzveneli v didaktično „morale-jo‘‘, ki mu redno pokvarja močne podobe. Druga njegova odlika, ki je obenem slabost, pa je njegov izredni artizem, organizacijski kalup, vnaprej postavljeno okostje, v katerega potem vlaga meso, ki ga reže po zahtevah rime in verza, pa na škodo preprostosti, neprisiljenosti in živosti. Tako ima druga pesem 4 kitice po 7 verzov: in za njo Žitnik uporablja samo 4 rime, •ki se vsaka po sedemkrat s čudovito spretnostjo stikajo v 28 verzih! Taka verziranost ostavlja vtis mučne nareje-nosti in pleonazmov. Toda Žitnik ima močno besedo, zna slikati realistično okolje, ter je svojevrstna osebnost med zdomskimi pesniki, zato je prav, da mu je urednik oživel ime za njegov življenjski jubilej.
Med Pogledi je Bukvičev portret nemškega pisatelja Karla Heinza-Ja-kobsa: Das goldene Land, ki je zanimiv po tem, kako se v državi z obveznim soeirealizmom spretno more izogniti predpisanemu angažiranemu slogu in miselnosti. — V Kroniki pa Tine Debeljak piše o uspehih obeh pripovednih natečajev dr. I. Lenčka in karakterizira posamezne na natečaj poslane rokopise, tako nagrajene kakor vložene z neznanimi psevdonimi.
Umetniške priloge pokazujejo najnovejša dela kanadskega slikarja B. Kramolca.
Pil «dw ■
RADENCI — V sezoni bodo Radensko slatino pošiljali z vlaki v razne kraje Slovenije in Jugoslavije. Računajo, da bodo prepeljali kakih 2.000 vagonov slatine in brezalkoholnih pijač. S tem hočejo tudi nekoliko razbremeniti cestni promet v turistični sezoni.
RAZKRIžJE —• Slovenski verniki v tej fari, ki spada upravno v Slovenijo, a versko k zagrebški nadškofiji, so imeH na cvetno nedeljo ob 9. zjutraj pivič sveto mašo v slovenščini. Sveto mašo je opravil župnik Štefan Slavi-ček. Odlok o uvedbi slovenske maše je poslal zagrebški nadškof Kuharič, ki je naročil, naj se poleg maše uvede verouk v slovenščini za tiste, ki to žele in prav tako naj bo tudi delitev zakramentov in pogrebov v slovenščini ah hrvaščini.
IDRIJA — V galeriji Idrija so 23. marca odprli razstavo tržaškega umetnika Avgusta Černigoja. Kot posebna zanimivost te razstave so tudi konstruktivistična dela tega umetnika iz dobe 1924/25 v Ljubljani in 1925/29 v Trstu. Nekaj teh del je izvirnih, nekatera P1 so rekonstruirana po fotografijah, ker se izvirniki niso ohranili.
ŠENTJERNEJ — Ljubitelji cvička so 19. marca sklenili 4. teden dolenjskega cvička. Seveda se ga niso udeležili le ljubitelji, ampak so na tednu bila predavanja kmetijskih strokovnjakov, ki so govorili o modernem vinogradništvu, trsničarstvu in kletarenju. Med več kot sto vzorci cvička je posebna komisija izbrala devet, ki jih je ocenila z najvišjo možno oceno.
LJUBLJANA — V Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev je bila vrednost koncerta, ki so ga pripravili Tomaž Lorenz (violinist), Mitja Gregorač (tenorist) in kitarist Igor Sajevec, v glavnem violinistova zasluga. Odlično je poustvaril nove skladbe slovenskih skladateljev: Weingerla, ši-vica, Božiča, Štuhca, Ramovša, Lebiča in Mihelčiča.
LJUBLJANA — Tovariši pri Republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije so na posvetu za vodje centrov za propagando in obveščanje ugotovili, da so šolska glasila preveč literarna, premalo pa informativna. Premalo govore o sodelovanju v šolski samoupravi, o življenju in delu dijakov in profesorjev...
BRALI SMO:
GORIŠKA in
Združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza prirejata že nekaj let nastope pevskih zborov pod geslom „Primorska poje“. Obe organizaciji, ki pripravljata te nastope, sta titovsko usmerjeni. Letošnja revija „.Primorska poje“ je bila 2. a-prila v Kulturnem domu v Trstu. Povzročila pa je polemiko, ker -so bili odklonjeni nekateri cerkveni pevski zbori, ki pa gojijo tudi svetno pesem.
Tako so v Katoliškem glasu z dne 23. marca pod rubriko „S Tržaškega“ objavili Humbert Mamoli, Berta Vremec in Dušan Jakomin sledeče vprašanje organizatorjem „Primorska poje“:“
Cerkveni pevski zbori iz Rojana, z Opčin in iz škednja, včlanjeni v Zvezi cerkvenih pevskih zborov, so se prijavili na letošnjo pevsko revijo „Primorska poje“. Prijavnice so bile natančno izpolnjene z imeni zborov, dirigentov ter s sporedom narodnih in u-metnih pesmi.
Čakali smo, da nam organizatorji prireditve sporočijo datum in kraj nastopa. V tisku smo brali seznam in program nastopajočih zborov, žal pa smo morali ugotoviti, da naši trije zbori niso bili vključeni v zadevni seznam. Zakaj ?
V tržaškem „Novem listu“ z dne 6. aprila pa je Ubald Vrabec objavil sledeče pismo uredništvu lista:
Spoštovano uredništvo!
Trije tržaški pevski zbori iz Rojana, škednja in Opčin so se v časopisju pritožili, ker jih niso sprejeli med nastopajoče pri reviji „Primorska poje“. Organizatorji t. j. Združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza so v propagandnem obvestilu v Primorskem Dnevniku dne 29. decembra lani napisali, da „prireditelji pričakujejo večjo udeležbo katoliških pevskih zborov, ki so bili, vsaj na Tržaškem odsotni s te pomenljive revije.“ Zato so cerkveni pevski zbori iz Rojana, škednja in Opčin v določenem roku predložili svojo pismeno prijavo, ki so jo organizatorji tudi sprejeli. Potem pa niso ti zbori na svojo prijavo dobili nobenega obvestila. Šele iz objavljenega razporeda „Primorska poje“ so zvedeli, da niso vključeni med nastopajoče. Seveda so bili pevci in vodstva teh zborov neprijetno presenečeni zaradi tako brezobzirnega postopka.
8»
MARIBOR — Vlasta Hegedušič, ki je že 23 let kostumografinja in scenograf inja mariborskega gledališča, se poleg tega poklicnega dela ukvarja še s slikanjem (leta 1955 je končala študij v Zagrebu na akademiji za uporabno umetnost). Nekaj njenih del — 16 slik v olju — razstavljenih v mariborskem Rotovžu, je prijetno presenetilo obiskovalce prve njene razstave in tudi kupcev ni manjkalo.
PORTOROŽ — Portoroški Casino je s 165 uslužbenci najdonosnejše podjetje, ki financira gradnjo letališča in marine (pristanišča za — jahte). Je pa vstop v to „najrentabilnejše podjetje“ z zakonom prepovedan za jugoslovanske državljane.
UMRLI so od 22. do 28. marca 1978.
LJUBLJANA — Ljubo Nedič, au-tomehanik; Viktor Rozman (86), poštni nr. v p. in sibirski dobrovoljec; Milena Cingerle r. Hujan; Henrik Hvastja, žel. up.; Jože Novak, dir. v p., Frančiška Tolmajner r. Slabe; Ivana Mikuletič r. Wolbart; Frana Bergant; Tatjana Trt-mk, vdova po zdravniku; Karolina Jaklič (80); Janez Pavšič, up. borec za sev. mejo; Franc Kozjek (84), vlakdb vodja v p.; Vlado Furlan, vodja kriminalistične službe v p.; Oto Sprager; Ignacij Voje, up. (85), koroški borec; Lojze Germ, urarski m. v p.; Milan Mravlje, geodet v p., solunski dobrovo-ljee; Anton Grabnar, up.; Franc Smrekar; Štefanija Pirih r. Ciaccomelli; Lado Zupančič, up.;
RAZNI KRAJI — Jože Pirc (72), mlinar v p., Radomlje; Zofija Vrhovnik r. Božič, Podkraj pri Velenju; Ludvik Jurič, Šmartno pod šmarno goro; Anton Lap, Breza pri Trebnjem; Janko Humerca, up., Lesce; Minka Grom, Vrhnika; Jože Kadunc (85), up., Grosuplje; Jakob Požar, (79), up., Novo mesto; Ana Biščak, up., Povirje; Ivanka Berlic, up., Češnjice v Tuhinju; Marija Zabret r. Levec, Mengeš; Janez Pugelj, Videm, Dobrepolje; Antonija špiler, Kranj; Anica Zajc r. Frelih (74), Pu-ščava-šentrupert; Fric Detiček, Jesenice; Marija Sušnik r. Hofbauer (84), Trbovlje; Franc Brunčič, Maistrov borec, Ptuj; Janez Močnik, pismonoša v p. Cerklje; Marija Vončina (Peskova mama) Žiri; Alojz Mravlje (65), pos., Brezovica; Vilma Boltauzer r. Vodopivec, Maribor; Draga Srabotnik r. Javornik, Petrovče; Marija Strah r. Grmek, Koper; Jožefa Kraševec (75), up., Stari trg pri Kočevju; Ana Starc, Grič pri Črnomlju; Ana Kavčič, Gor. Radgona; Stane Zottel, bančni uradnik, Vojnik; Bogomila Pogačar, Bohinjska Bela; Antonija Kurent r. Mušič (78), gostilničarka Trzin; Marija Martinčič r. Gamšek, Trbovlje.
PRIMORSKA
Nekoliko zmešani pojmi organizatorjev pa so razvidni iz pojasnila, ki so ga objavili kot odgovor na pritožbo prizadetih v Primorskem Dnevniku dne
22.	marca. 'Citiram: „V duhu najširšega sodelovanja sta prireditelja vabila k sodelovanju vse laične pevske zbore na Primorskem. Med vabljenimi so bili tudi pevski zbori z Opčin, škednja in Rojana, ki jih tržaška javnost pozna iz raznih nastopov na javnih kulturnih prireditvah... ‘‘
Res je. Prireditelja sta vabila k sodelovanju tudi omenjene zbore. Poslali so jim tudi okrožnico z datumom 24. novembra lani. Samo, da v tej okrožnici niso nikdar omenjeni „laični“ zbori !
V naslednjem odstavku pa pojasnilo organizatorjev pove, da „na revijo niso bili vabljeni zbori, katerih temeljna dejavnost se odvija v drugačnih vsebinskih okvirih... “
Omenjeni zbori so bili tedaj vabljeni in potem zavrnjeni zaradi njihovih „drugačnih vsebinskih okvirov“. (Po slovensko povedano: ker pojejo pri maši.) Posredno pa pojasnilo organizatorjev celo prizna, da je „okvir“ delovanja teh zborov tudi izven bogoslužja, ko pravi, da „jih tržaška javnost pozna iz raznih nastopov na javnih kulturnih prireditvah, med drugimi tudi na reviji... itd.“
Odprto je vprašanje ali so organizatorji vedeli za „drugačne vsebinske okvire“ teh zborov, kadar so jim poslali okrožnico-vabilo ? Ali niso vedeli za te „okvire“ takrat, ko so brez pridržkov sprejeli njihove pismene prijave? Saj bi jim bili že takrat lahko povedali: ,;Primorska poje“ ni za vas! Kako pa naj spravimo v sklad s takim ravnanjem izjave o „najširšem sodelovanju“ in pričakovanje prirediteljev na „večjo udeležbo katoliških zborov1“?
Vsekakor bi omenjeni zbori zaslužili nekoliko obzimeje ravnanje. Še posebno zato, ker poleg svoje „temeljne dejavnosti“ gojijo tudi posvetno umetno in ljudsko pesem. Ker pa to pesem gojijo tudi tam, kjer ni več nobenega slovenskega „laičnega“ zbora t. j. v Rojanu in skednju in so si tako po svojih močeh naložili še naloge, ki presegajo njihov „okvir“, bi zaslužili za svojo prizadevnost priznanje in pohvalo ne pa tako omalovaževalno ravnanje s strani organizatorjev „najširšega sodelovanja“.
SLOVENCI v ARGENTINI	OBVESTILA
Osebne novice;
Krst: V družini dr. Julija Savellija ml. in ge. Anice roj. Medic iz Caste-larja se je 8. marca rodil sinček Leonardo Gabrijel. Krstil ga je v Ituzain-gó prelat msgr. France Novak, botrovala pa sta dr. Julij Savelli st. in gdč. Mari Medic. Čestitamo!
SAN MARTIN
Sprejem novih članov in članic
Dne 31. marca so se članice SDO in člani SFZ iz sanmartinskega okoliša zbrali v prostorih Slovenskega doma, da bi slovesno sprejeli medse nove članice in člane. Sestanek je vodil predsednik SFZ Miha Potočnik, ki je prisrčno pozdravil vse navzoče in še posebej predsednika Slovenskega doma g. Franca Zorca in ga prosil, da spregovori nekaj besed. G. Zorec je v svojem nagovoru omenil veselje vodstva Doma in vse starejše generacije, ko vidijo živahno in lepo delovanje sanmar-
tinske mladine. Prosil jih je, da naj ostanejo zavedni Slovenci in zvesti domu.	I
Takoj nato se je vršil „krst““ novih članic in članov. V članstvo SDO je bilo sprejetih šest dekel t, v članstvo SFZ pa osem fantov. Vsako dekle si je moralo izbrati botra izmed članov SFZ, pravtako pa so si morali fantje izbrati botro izmed članic SDO. Vsi novinci in vse novinke so morale nato napraviti člansko obljubo. Dekleta so prejela nagelj v spomin na to lepo slovesnost. Po prigrizku in prijateljskem razgovoru so se vsi poslivili z „Na svidenje jutri“.
Naslednji dan, 1. aprila, so se zopet vsi zbrali v Domu k mladinski sv. maši, ki jo je daroval g. žup. Fr. Bergant. Po maši je bil skupni asado, med katerimi je predsednik SFZ čestital vsem godovnikom. Nato pa so se vsi (okoli 60 članov in članic) zbrali okoli tabornega ognja in živahno prepevali.
Nove maše v Slovenski vasi
Brez slehernega pretiravanja smemo reči, da je bila nedelja 9. aprila dan veselja za Slovensko vas in za vso slovensko skupnost v Buenos Airesu. Trije slovenski vaščani so namreč peli novo mašo v cerkvi Marije Kraljice. G. Jože Bokalič je bil posvečen v mašnika že 29. junija 1977 skupaj z desetimi drugimi bogoslovci v ljubljanski stolnici. Novo mašo je pel v očetovem rojstnem kraju Mengšu. Gospoda Miloš Šušteršič in Vinko Bokalič pa sta bila posvečena v duhovnika 1. aprila letos v župnijski cerkvi Medalla Milagrosa z drugima dvema argentinskima bogoslovcema.
Vsi trije novomašniki so bivši gojenci Misijonskega zavoda ter člani Misijonske družbe. G. Jože Bokalič je dokončal svoje študije na ljubljanski teološki fakulteti, gg. Miloš Šušteršič in Vinko Bokalič pa v semenišču v Devoto.
Nedeljsko slavje se je pričelo z zbiranjem na dvorišču farnega kolegija. Mašniki, sorodniki, otroci v narodnih nošah, gostje in ministrante so se nato v sprevodu približali svetišču. Pred cerkvijo sta bila postavljena dva mla-
V Jugoslaviji 20.000 cerkva
Preštel jih je član Zveznega izvršnega sveta in predsednik (federalne) komisije za odnose z verskimi skupnostmi in na glas pove’dal to število dopisnikom tujih listov. Za uvod je seveda zatrjeval, da se v Jugoslaviji dosledno izvajajo ustavna načela o svobodi veroizpovedi in o ločenosti Cerkve od države. Tovariš Milan Vukasovič je naštel skoraj 40 verskih skupnosti, kakih
20.000	ljudi se razen tega tudi „svobodno“ in seveda poklicno ukvarja z oznanjevanjem kake veroizpovedi. In deluje tudi 30 srednjih, 3 višje in 13 visokih šol na ravni fakultete pod
ja z napisom „Novomašnik bod’ pozdravljen“. Cerkev je bila tudi okrašena z venci in v ospredju z napisom „Moja duša poveličuje Gospoda“. Pred oltarjem sta gdčni. Mimi Bokalič in Janja Šušteršič izročili bratom novo-mašniške križe.
.S tremi novomašniki so somaševali gg. Barle Franci, Anton Orehar, Franc Sodja, Janez Petek, Boštner in no-vomašnika, ki sta z g. Vinkom in Milošem 1. aprila prejela mašniško posvečenje. Slavnostni govor je imel g. Fr. Sodja. Poudaril je potrebo duhovniških poklicev in važnost, da se poglobimo v duhovništvo. Služba duhovnikov terja popolno vdanost Bogu in On je mnogokrat tisti, h kateremu se edino more zateči, ko so ga že vsi zapustili.
Po govoru prefekta Misijonskega zavoda je sledilo darovanje. Starši no-vomašnikov so prinesli k oltarju o-bredno posodje in hostije. Cerkveni zbor pod vodstvom g. Ivana Meleta je lepo spremljal obrede z značilnimi pesmimi: „Novomašnik bod’ pozdravljen“, Haendlovo „Alelujo“, „V žaru večnem“, „Jubilate“, med drugimi.
Vaščani so se v velikem številu u-deležili tega slavja v cerkvi; mnogo jih je bilo tudi iz drugih krajev. Sv. obhajilo so delili vsi trije novomašniki, prav tako tudi blagoslov.
Po čestitkah novomašnikom so se gostje napotili v dvorano farnega kolegija k slavnostnemu obedu. Pogostitve se je udeležilo okrog 200 svatov. Med obedom so bili trije govori in več pozdravov. Slovenski govor sta imela g. Fr. Sodja in g. Anton Orehar. G. župnik Janez Petek pa je spregovoril nato v slovenskem ter v kasteljanskem jeziku. V imenu Društva Slovenska vas je pozdravil njen predsednik g. Andrej Goljevšček, g. Janez Krajnik pa v imenu sošolcev iz Misijonskega zavoda.
Po končanem slavnostnem obedu so



Sestanek staršev srednješolskega tečaja ob 17 uri v Slovenski hiši.
Pouk Slov. srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Zveza slov. mater in žena odsek San Justo vabi rojake na pristno notranjsko večerjo s pestrim programom m plesom. Začetek ob 20 uri.
NEDELJA, 23. aprila:
Na Slovenski Pristavi v Castelarju
®^VENSKI DAN z bogatim spore-
SOBOTA, 29. aprila:
R^0Uk™ S!°V- srednješolskega tečaja „Rav. Marka Bajuka“ ob 15 uri v slovenski hiši.
NEDELJA, 30. aprila:
„	m'adine, deklet in fantov na
•sanjusko domačijo, ki ga organizirata zvezna odbora SDO in SFZ. mzlrata Slovenski odbojkaši vabijo na tekme ki se bodo odigrale v Našem domu v ban Justo po mladinskem izletu. Na-to družabni večer v dvorani doma.
V	Slomškovem domu ob 20. uri kresovanje. Vabljeni mladci in mladenke.
PONEDELJEK, 1. maja:
SKAD vabi vse visokošolce in viso-kosolke na tradicionalni študijski dan o1™0 “ državni praznik, 1. maja, ob
9,30	v Slovenski hiši. Ob 13. bo skupno kosilo (prijave po možnosti do torka -'/v aprila), popoldne bo debata, nato občni zbor, ob sklepu pa sv. maša.
SOBOTA, 6. maja:
V	Slovenskem domu v San Martinu
mladinski ples, ki ga prirejata SDO in SFZ v San Martinu.
NEDELJA, 7. maja:
V	slov. cerkvi Marije Pomagaj
ob 9', SO' mladinska sv. mašai, nato zvezni sestanek SDO in SFZ v mali dvorani Slovenske hiše.
V	slovenskem domu v Carapachayu proslava obletnice doma s eelodnevno prireditvijo.
NEDELJA, 14. maja:
Slovensko romanje v Lujän.
SOBOTA, 21. maja:
Avdiovizual o Antartiki, ki ga pripravlja SKAD, ne bo 22. aprila, pač pa bo v soboto, 20. maja, ob 20. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 21. maja:
17. obletnica blagoslovitve Slovenskega doma v San Martinu s celodnevnim sporedom.
NEDELJA, 28. maja:
žegnanje pri Mariji Pomagaj v Buenos Airesu.
svatje šli v cerkev k zahvalnim petim lavretanskim litanijam z ljudskim in zborovskim petjem. Z blagoslovom se je zaključilo slavje novih maš v Slovenski vasi.
Srečna šušteršičeva družina, ki je dala duhovnika Cerkvi in srečna Bo-kaličeva družina, ki je dala dva sinova v božjo službo. Prav tako tudi srečna vsa slovenska srenja. Vendar zdaj se zanje šele začenja pot. Vinko Bokalič je nameščen v kolegij sv. Vincencija v Escobarju, njegov brat Jože je prevzel pomoč pri župniji v Slovenski vasi in Miloš Šušteršič je takoj naslednji dan odpotoval v Urugvaj.
Preveč Je „ratalo gospodov“ in socialne razlike so prevelike
Nadaljevanje in konec razgovora med časnikarjem ljubljanskega „Dela“ Vladom Jarcem in umetnim kovačem iz Krope Milanom Žaberlom.	^
okriljem verskih skupnosti. Te skupnosti imajo 20.000 cerkva in junaško je povedal, da je samo džamij bilo po vojni zgrajenih kakih šeststo. O katoliških novih cerkvah pa ni imel podatkov, bi jih najbrž lahko kar na prste preštel. Vedel pa je, da se v visokih šolah pripravlja na poklicno delo kakih
1.000	študentov in da jih je dvesto na šolanju v inozemstvu.
Seveda ni mogel iti mimo odnosov z Vatikanom; dejal je, da so zadovoljivi, mnogo pogledov glede vprašanj razvoja sveta pa da je celo identičnih.
Napadel je oddaje vatikanskega radia v slovenskem in hrvatskem jeziku in glede teh je jugoslovanski režim zelo nezadovoljen ter pričakuje od Vatikana, da bo vplival na spremembe. Režimu so seveda trn v peti dušni pastirji v zdomsvtu. Tu pa je nekatere kar naravnost obtožil —■ brez imen sicer — da imajo stike s teroristi. Vukasovič je izjavil, da Jugoslavija zahteva od Vatikana, da pripravi nekatere misijonarje iz jugoslovanske politične emigracije, da prekinejo stike s teroristi in prav tako tudi svoje protijugoslovansko delovanje.“
Omenil je v zvezi s svobodo tiska, da imajo verske’ skupnosti svoje publikacije, liste ali časopise z milijonskimi nakladami. Samo tisk, ki je namenjen katoličanom, ima po 700.000 izvodov na številko. Seveda ni povedal, da izhaja ta tisk le tedensko, ali pa še bolj poredko, občasno, kot uradno pravijo. Ni pa se mogel pohvaliti niti z eno polurno radijsko oddajo, kaj šele z oddajo na televiziji.
Toda, se čudim še naprej, ali ste vabili druge delegate, da bi se kaj dogovarjali in da vam ne bi bilo treba samemu hoditi na vse te seje?
—■ Sem pa ni bilo zanimanja. So rekli, da nimajo časa, ni bilo resnosti! Povedal je, da je obvestil tudi „tajnika občine“' pa predsednika občinske SZDL in predsednika skupščine in so mu obljubili, da se bodo „zanimali“ še do danes ni nihče nič uredil. Samo čakam na nove volitve, je rekel.
Kam pa dajete potem gradivo?
—	Lahko greste z menoj v kovačnico. Pokazal vam bom kupa. Včasih zjutraj zakurim s kakšnim materialom. Tistega gradiva imam v garaži doma po vseh vogalih... Vsega skupaj je za cel kombi. Bolj mali, se je popravil.
Koliko tega pa ste prebrali? Desetino ?
—	Kje pa! Eno stotino, je rekel na pamet. Vsaka interesna skupnost ima sejo vsak mesec in vsak mesec dobim kup „ta velikih pisem“. Če bi hotel to brati, — ali ne bi spal ali pa na šihtu ne bi nič naredil. Vmes so tudi mladi fantje. Rekel sem komu, naj bi šel na sejo. Odgovarjali so mi, da nimajo časa. Bili so izgovori vseh sort. Počasi sem se naveličal.
Na zboru delovnih ljudi ste morali vendarle kaj reči o zdravstvu, izobraževanju, kulturi, raziskovanju in tudi samoupravne sporazume ste podpisovali vsako leto?
—	Smo jih, ja, tukaj v podjetju.
Ali je kdo kdaj prišel k vam?
—	O, bili so. Že dolgo tega. Iz šolstva, se mi zdi, sta bila dva. Ali ste bili že kdaj na kakšnem sestanku v tovarni, med delavci, je vpraševal on mene. Ste bili že zraven, ko so podpisovali samoupravni sporazum, ko so ga sprejemali? Ali je bilo kaj kritike in pripomb? Nobene! To lahko rečem.
Ampak ljudje se pa le jeze čez zdravstvo, pridušajo, če ni vrtca za otroke.
—	Seveda se pridušamo. Lahko povem, da sem šel k zobozdravniku 16. januarja in mi je en zob zaplombiral. Naročil je, naj pridem spet čez dva meseca, 16. ali 18. marca. Kam pa to gre, ali je to čemu podobno? Ti pa samo podpisuj in delaj.-Vse mogoče slišiš med delavci... Na seji zdravstvene skupnosti pa nisem slišal nič drugega kot, da imajo premajhne plače. Naj še oni kdaj stopijo in pogledajo, kakšne plače imamo delavci. Vsi moramo živeti.
'Pa ne veste, koliko zaslužijo?
—	Ne vem, v glavnem pa je potrjeno vse, vsak samoupravni sporazum je podpisan, če bi oni slišali, kaj ljudje potem govore...
Ali ljudje kaj dosti zabavljajo? In
vi ?
—	Jaz sem zadovoljen. Lahko rečemo, da se nam dobro godi. Sploh je v
(Nad. na 4. str.)

SLOVENSKI DAN
V NEDELJO, 23. APRILA, OB 10 NA SLOVENSKI PRISTAVI
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administration: Ramón L. Falcon 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavle Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Dopoldanski program Slovenskega dne na Pristavi, vključno kosilo, se bo vršil
vozil bo tudi na igrišču ob ul. Ranchos.
šil ob vsakem vremenu. — Parkiranje
PO ŠPORTNEM SVETU
JUGOSLOVANSKA hokejska ekipa je na svetovnem prvenstvu v Beogradu doživela v skupini B pravo katastrofo. Osvojila je le dve točki — z zmago nad Švico — izgubila pa je s Poljsko, ki je prvak skupine B in bo tekmovala prihodnje leto v skupini A, pa z Madžarsko, Italijo, Japonsko, Romunijo, Norveško. Jugoslavija in Italija sta se na tem tekmovanju poslovili iz skupine B. — Treba bo precej dela, da se bo jugoslovanska hokejska ekipa, ki jo sestavljajo predvsem Slovenci, spet uvrstila v višjo skupino.
NA 120-METRSKI skakalnici v Planici je bilo 19. marca tekmovanje, ki se ga je udeležilo precejšnje število najboljših letošnjih skakačev, med njimi tudi zmagovalec iz Kulma na tekmovanju za svetovno prvenstvo Peter Leitner (ZRN). Leitner je tudi na tem tekmovanju zasedel prvo mesto s sko-toma 128,130 (285,5 točk), drugi pa je b‘l Bogdan Norčič, ki je dobil kljub • ' ; v drugem skoku 285,5 točk (122 'o r ~ mi. Tretje mesto je zasedel Mla-1	- s skokoma 105, 119. Prvič se je tu-
d zgodilo, da je na tem tekmovanju ekipno zmagala jugoslovanska reprezentanca. To je le nekolikšen obliž ob koncu sezone, saj so pred začetkom
raznih tekmovanj računali z boljšimi dosežki slovenskih skakalcev, pa se je v glavnem izkazal le Bogdan Norčič.
V DRUGI jugoslovanski odbojkarski ligi so slovenski klubi precej zaostali za vodilnim Rijeko, tako ni več prav nobene možnosti za uvrstitev v prvo državno ligo. Rijeka ima po 13. kolu 26 točk, Metalec iz Zagreba 20, Maribor 18, nekdanji slovenski predstavnik v prvi ligi, ravenski Fužinar 16, Bled 14; slede Karlovac 12, Salonit iz Anhovega in Mežica po 8, ljubljanska Enotnost in Bulevard pa po 4.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Slovenska radijska oddaja je ob nedeljah od 18,30 do 19. ure na radio An-tärtida.
Učiteljska seja Š02S bo v sredo 26. aprila ob 20. uri v društvenih prostorih. Vsi lepo vabljeni!
Na občnem zboru ZS je bila sprejeta nova članarina; in sicer za samske 500.—, za zakonce 750.— in za družine 800.— novih pesov. Tako se poviša tudi posmrtnina od 1. julija naprej na 100.000.— novih pesov, če član ni več kot tri mesece v zastanku s članarino
SLOVENSKI DOM V CARAPACHAYL
bo praznoval v nedeljo, 7. maja
OBLETNICO USTANOVITVE IN BLAGOSLOVITVE
s celodnevno prireditvijo.
POTOVALNA AGENCIJA
RoMedo Turismo
S. R. L. EVT. LEG. 1305,
OLGA ZORC DE NEWLAND
nudi slovenskim rojakom ugodne cene za vožnje z ladjo ali z avionom po Argentini in v inozemstvo. Informirajte se pri nas! Pisarna: MAEPU 474 — 69 Piso Off. “E” — T. E. 392-2063, Bs. As.
Lahko kličete tudi na dom: T. E. 44-9338. Zjutraj: od 8—9;
zvečer: od 19—22.
■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■a
OSREDNJA HIŠA: LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Sàenz)
Vse za dom
Pohištvo
ODBOR SLOV. ZAVETIŠČA sporoča, da so bile za „rifo‘‘ izžrebane (zadnji žreb drž. lot. v februarju 78) naslednje številke: za prvi dobitek 415 (slika ge. Bare Remec), za drugi 264 (stenska ura — izdelek g. Žirovnika). Dobitke se dvigne pri društvenem blagajniku V. Dolencu (tel. 651-2500). Obenem se odbor iskreno zahvaljuje obema darovalcema in vsem kupcem srečk.
Zvezna odbora SDO-SFZ
ti pošiljata to drugo vabilo, da se pridružiš drugemu skupnemu izletu in „asadu“, ki bo na „Naši domačiji“
Ruta 3, Km. 39,600 v nedeljo 30. aprila 1978.
Ob 9.30 bo tam skupna sv. maša
Popoldne pa dobiš pristno domače pecivo (ee ga prineseš)
Prepovedan vstop, če pozabiš na dobro voljo (vsaj 99,99%)
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a»
■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■a
■
Za tovarno iščemo
■
■
■
mlajšega upokojenca za ekspedicijo.
■
; Osebne prijave: Intermodule S. A.
■	Rio de Janeiro 677, Cap. Federal
■	,i'
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
PODRUŽNICE: EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
LOMAS DE ZAMORA
Hipólito Yrigoyen in Laprida
Dekoracije

laiDuiitMliini»
SDO	S F Z
SAN MARTIN
vabita na
MLADINSKI PLES v soboto, 6. maja 1978, ob 22
Prof. dr. JUAN JESUS RLASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 41-1413
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 628-4188.
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.362.266	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1978:
za Argentino: $ 8.500.— (850.000), pri pošiljanju po pošti $ 9:500.— (950.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstralija 31 USA dol.; Evropa 28 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 19 dol.
Talleres Gràficos Vilko S .R. L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RA UL CASCANTE
Escribano Public«
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
SLOVENSKI ODBOJKAŠI
te vabijo po mladinskem izletu v nedeljo, 30. aprila 1978
v Naš dom v San Justo
kjer se bosta vršili tekmi:
ob 19: Mlajše moštvo Zedinjena Slovenija proti Huracàn de San Justo.
ob 20: Dekliška skupina Zedinjene Slovenije proti Sociedad Alemana Villa Ballester.
Po igrah prosta zabava
ob zvokih orkestra “TRIGLAV” in s sodelovanjem znanega Dick-jockeya LET 'POPO MUSIC
V primeru slabega vremena se bodo vršile tekme na igrišču Huracan
de San Justo.
DANES BOLJ KOT KDAJKOLI VELJA: PREDNO VZAMETE POSOJILO ALI NALOŽITE SVOJ DENAR DRUGOD, VPRAŠAJTE ZA POGOJE PRI NAS! NE BO VAM ŽAL!
KREDITNA ZADRUGA „SLOGA“ z. z o. z.
Bmé. Mitre 97	— Ramos Mejia — T. E. 658-6574
Uradne ure: Ponedeljek, sreda, petek; od 15. do 19. ure
PREVEČ JE „RATALO GOSPODOV“
(Nad. iz 3. str.)
redu pri nas. Ampak mislim, da so prevelike socialne razlike.
Kje jih vidite?
—	Marsikaj se sliši, ampak se ne sme preveč govoriti.
Kako da ne?
—	To ni tako enostavno.
Zakaj mislite, da ne bi smeli govoriti, saj smo delavska oblast?
—	Ja, saj vem, da smo. Po ustavi bi morala biti. Malo preveč je „ratalo gospodov“, se mi zdi. Imam občutek, da je danes laže biti gospod kot tovariš. Bog ne daj, da bi zdravniku rekel tovariš, čedalje več gospodov je.
No, to ni socialna razlika. Zaradi tega, če nekomu rečejo gospod, nima nič več oblasti.
—	Zadnjič me je neki znanec vprašal, če sem že v svoji hiši. Povedal sem mu, da še ne. Rekel je: Ali ne veš, da se čudno pacaš. Kredit najemi! Tako je povedal. Nekaj ga imam v podjetju. On pa je povedal, da ga plačuje 6.000 novih na mesec. Naj jaz toliko kredita najamem, bi moral petnajstega še sam v službo prinesti. Vprašal sem, če mu še kaj ostane. Rekel je, da dvakrat toliko, še malo več. Kako onemu to „rata“, ni povedal. Najbrž ima kredit vsa družina.
Ste bili kaj zunaj, sem ga vprašal.
—	Ja, v Parizu sem bil, pa na Madžarskem. Med dopustom smo šli nekoč tudi k našemu izvozniku štirje kovat v Nemčijo.
Ste kaj dobro zaslužili?
—	Kar dobro. V desetih dneh sem zaslužil 1.700 mark, kar je več kot milijon naših dinarjev po starem. Hišo zidam in prav pride.
Ali hodijo ljudje kaj dosti v Nemčijo ?
Z našega konca ne. Pozna se, da je tu industrija in je vsak raje doma. Tudi jaz sem komaj čakal, da je minilo.
Ste član partije?
—	To pa ne.
Ali je to zaradi vere?
—	Ne, ne. Nikoli me niso marali. Nikoli nisem imel časti, da bi nosil bandere/ svechi, nebo za procesijo. Zmeraj smo bili zadaj. Zmeraj so nas na stran tiščali. Ko sem služil kadrovski rok, so mi rekli, naj stopim v ZK. Nisem, še zdaj mi je žal. Res mi je žal. Ampak veste, kako je bilo; včasih je bilo drugače. Staršev smo se bali bolj kot danes, če so bili oni pobožni, je pri tem ostalo. Ko pa se osamosvojiš, si že prestar, da bi se premišljal.
Ali je dosti članov v vašem podjetju ?
—	Morda sta dva in direktor, če je. Kakšni trije, dosti več pa ne. Možnosti napredovanja pri nas ni. Če dobro de-
laš, zaslužiš, če ne delaš, ti tudi rdeča knjižica ne pomaga.
Aprila bo partijski kongres. Kaj mislite, da bi morala partija napraviti, da ne bi bilo gospodov?
■— Malo sem že prej omenil. Tisti, ki je bolj študiran, je že prav, da več zasluži. Samo razlike so prevelike.
Kaj pa je za vas razlika?
—i Če eden zasluži 20.000, drugi pa
3.000.
Zanj bi bila sprejemljiva razlika 1 : 4.
V krajevni skupnosti kaj delate?
— Zdaj ne. Kropa je zase krajevna skupnost in šteje okrog 700 ljudi.
Ali daste kaj za krajevno skupnost v tovarni?
—	Za asfalt smo dali pred leti. Gasilcem smo zdaj nakazali 3.000 dinarjev, jeseniški bolnišnici smo kupili nekaj za otroški oddelek. In še kaj.
Ali je žena v službi?
—	Tu je, v UKO. Blagovni knjigovodja je. Vsega skupaj jih je pet v administraciji, če za otroke sprašujete, dve punci imam. Starejša hodi v 8. razred in bo šla v gimnazijo, manjša pa hodi v drugega. Ko sta bila otroka majhna, je moja mama pazila nanju. Hišo pa zidam v Kamni gorici. Kar poglejte, vsa stara naselja so stisnjena med kakšne skale, ker so varovali vsak košček njive. Zdaj poglejte:
do Kranja in do Ljubljane — lepše ko je polje, bolj je pozidano. Ne vem, kaj bo, ko bomo začeli beton jesti, čudim se.
Kakšen vpliv pa imate na občino, republiko ?
—	Imamo delavski svet, imamo določene pravice in dolžnosti, toda čez predpise ne moremo. Plačati moramo davke in prispevke, v sklade pa, kar nam ostane. Le s tistim razpolagamo.
In z drugim delom nič?
—	To ni naša stvar. To je zakon.
Vidite, ga prepričujem, delegatski sistem je prav zato, da bi imeli oblast tudi nad tistim delom dohodka, ki gre iz tovarne.
—	Saj sem bil na seji občinskega zbora združenega dela. Med delegati so pravniki, inženirji... Navaden delavec, naj je še tako pameten, ne more veliko.
Kako da ne?
—	Saj ne zna povedati. Oni drugi znajo, če drugače ne pa v tujkah, da jih nihče ne razume.
Ali mislite, da imajo oni več korajže?
—	če je tajnik v podjetju, ima čas študirati, kolikor hoče. Jaz imam normo in ob dveh ne vem, kam bi roke dal. Ne morem še študirati.
Ampak nekaj drugega bi rekel, u-govarjam, da delavcu nihče ne more
vzeti njegovih rok, njegovega dela in znanja in da je zato lahko korajžen in da vsakomur lahko pove, kar misli.
—	Že prej sem vam povedal, se je zasmejal, da zato včasih stopimo tja čez v Kovaški hram.
Nisem se dal: na zboru združenega dela delavec lahko pove brez strahu, kar misli.
—	No, saj si sam niti ne more izmišljati. Mora povedati, kaj delegacija misli.
Beseda sem, beseda tja, povedal je, da ima več moči še vedno tisti, ki stvari dobro pozna in ki stvari predlaga.
Ali v hribe kaj hodite?
—	Najvišje sem bil na Korabu v Makedoniji, ko sem bil pri vojakih. Na Triglavu še nisem bil. Me je kar sram, ampak tega nikar ne zapišite. Knjige rad berem. Ampak danes je knjiga moda, da mora biti v knjižni omari, in je vseeno, če jo prebereš.
Povedal je, da raje bere knjige kot gleda televizijo, kajti „prazna glava se po vetru obrača“, šport gledam, nogometa pa ne, ker je „preveč plačan“. Nekoč sem prebral, da so nas bogatini morali učiti zato, da bi mi v revščini ostali.
Ali boste izvolili kakšno delegatko?
—	Saj nočejo! Branijo se. Sicer pa ima to sindikat čez. Meni so samo prinesli papir, da sem podpisal kandidaturo za delegate. Seveda sem podpisal.