LETO VI. 1
januar 1980
glasilo szdl občine logatec
omaške
o
te
Ob večji produktivnosti — manjše zategovanje pasu
Zadnja leta smo pisali o stabilizaciji - o uravnoteženju med proizvodnjo na eni strani tehtnice in porabo na njeni drugi strani - letos pa bomo morali to tudi praktično uresničiti. Večanje zunanje trgovinskega primanjkljaja, vse večje zadolženosti, stagnacija produktivnosti, preveliko trošenje in še drugo nesta-bihz.acijsko obnašanje, jc slaba dediščina za uspešno izpolnitev srednjeročnega družbenega plana, ki se z letošnjim letom zaključuje.
Predsednik slovenskih sindikatov
Vinko H A IN I R je na predsedstvu utemeljil usmeritev sindikatov za letošnje uresničevanje družbenoekonomske politike s temi besedami: ..Stabilizacija je trenutno temeljni interes delavcev, kajti gospodarska nestabilnost je glavna ovira za uveljavitev delavca kot gospodarja. Ker takšne razmere lahko pripeljejo do težje ekonomske krize, jc uresničevanje resolucije osnovna delovna nalri-a sindikatov". Doseganje stabilizacijskih ciljev s tem, da se  odpovedujemo  nepotrebni po-
rabi, da zmanjšamo razkorak med rastjo ustvarjenega dohodka in rastjo osebnih dohodkov ter skupne porabe v korist nujno potrebnih sredstev za napredek tehnologije in prestrukturiranje naše proizvodnje, ni le naloga .indikata, ampak nas vseh skupaj in vsakega delavca posebej .
Vsakdo od nas lahko s svojim odgovornejšim delom in odločanjem v samoupravnih organizacijali na vseh nivojih, seveda prvenstveno v svoji organizaciji, na tudi povsod
OPERATIVNI PROGRAM DELA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV LOGATEC - ZA OBDOBJE JANUAR - MAREC 1980
Sindikat v akciji
Občinski sindikalni svet zveze sindikatov Logatec želi v prvem četrtletju uresničiti naslednji program dela:
1. Pripravljen jc osnutek programa dela občinskega sindikalnega sveta za leto 1980. Predvideno je, da bo osnutek tega programa obravnavan na predsedstvu 17. 1. 1980 in nato koncem januarja obravnavan in sprejet na svetu.
2. Za januar pa je bilo že predhodno dogovorjeno, da bomo v tem mesecu pripravili program izobraževanja predsednikov osnovnih Organi-Zacij, ki bodo na novo izvoljeni na občnih zborih.
3. V vseh osnovnih organizacijah bodo v času od 10. 25. 1. 1980 "Pravljeni občni zbori. Priprava na občne zbore je potekala od začetka
novembra lanskega leta. Tako upam, da bodo občni zbori tako po vsebinski kot organizacijski plati uspeli.
4. V januarju bomo pripravili tudi vse potrebno za obravnavo ZR v delovnih organizacijali. ki bo potekala v drugi polovici februarja.
5. Za mesec februar predvidevamo oceno občnih zborov v osnovnih organizacijali. Obenem bomo izvedli tudi kratek seminar za novoizvoljene predsednike OOS.
6. Mesec marec bo v znamenju ocene obravnave ZR in primerjave o kvalitetnem napredku Ic-ta.
7. Skupaj z OStalfani DPO in SO bomo obravnavali analize celotnega delegatskega sistema v naši občini.
8. V teh prvih mesecih želimo izvesti tudi zimske športne igre. Te bo pripravila in organizirala komisija za šport.
Vzporedno s temi nalogami bomo seveda morali uresničiti vse naloge, ki se bodo nepredvideno pojavile in bodo takšne narave, da jih bo nemogoče izpustiti.
Naša želja je, da bi nam vsi delavci, vključeni v sindikat, posrcdovuii tudi svoje želje in potrebe za katere menite, da niso v programu, bilo pa bi jih nujno opravili.
Samo z vašim sodelovanjem bo lahko teklo delo občinskega sveta kot OOS.
tam, kjer odloča o svobodni menjavi dela. prispeva k racionalnejši izrabi delovnega časa, sredstev in predmetov dela in tudi k boljšemu gospodarjenju z dohodkom. Zakaj doslej nismo še storili dovolj za boljše delo, racionalnejše gospodarjenje s sredstvi in učinkovitejše poslovanje? Ali se res ne zavedamo, da jc od nas samih odvisen današnji in jutrišnji dan? Na take in podobne „zakaj" poznamo odgovore V vsaki delovni sredini natančno vemo, kaj nam je storiti. Vemo, da marsikje zanemarjamo delovne obveznosti, največkrat zato, ker nas nihče zato ne kliče na odgovornost in ker smo premalo motivirani za delo in delovne rezultate. Tudi za današnjo rabo še vedno drži, " da gre ljubezen skozi želodec". Delavski zakon, kot pravimo zakonu o združenem delu, zahteva delitev po delu - ali po starem: „Kdor ne dela, naj ne je". Temni oblaki se zbirajo nad vsemi, ki menijo, Ua gre tudi tokrat za doslej za nas karakterističen pojav „veliko grmenja, malo dežja".
Kaj nam jc v gospodarstvu storiti, da bomo obdržali doseženo osebno in družbeno življenjsko ra- ,'n pri
' I i il|. na 2. strani)
Jubilej Novic
RAZPIS
za podelitev srebrnega znaka sindikata v letu 11>H()
sindi-
ki
Občinski svet ZS bo v letu 1980 podelit 5 srebrnih zna ata Srebrni znaki bodo podeljeni: Posameznikom za večletno prizadevno delo v OOS ali organizaciji ZS pri uresničevanju delavskih interesov, OOS za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog
Predlog za podelitev srebrnega znaka vloži OOS, konferenca ali občinski svet ZS.
Pismeni predlog mora vsebovati naslov organa, ki predlaga, osebni Podatki kandidata (dosedanja odlikovanja, pregled dosedanjega dela 07■ 'unkeijc v ZS in samoupravnih organih), ter utemeljene razloge za Podelitev.
Za OOS pa naslov osnovne organizacije sindikata in utemeljitev z navedbo najuspešnejše opravljenih sindikalnih nalog. Pismene prijave Pošljite na Ob SZD Logatec najkasneje do 30. marca 1980.
ObSZS Logatec
Pet let že izhajajo ..Novice" kot občinsko glasilo. Lahko rečemo, da so dosedaj kljub težavam, ki jih spremljajo, uspešno zasledovale in prikazovaJe našo stvarnost, življenje in delo. Upamo, da tudi dovolj objektivno. Že v samem začetku izhajanja jc bilo mnogo težav in problemov, ki jih jc bilo potrebno rešiti, da bi zagotovili nemoteno izhajanje glasila. Težave so bile tako kadrovske kot 'udi finančne. Ugotoviti moramo, da do sedaj financiranje ni bilo zadovoljivo rešeno, zato upamo, da bo letošnje prestopno leto tudi pri ..Novicah" rešilo ta problem in da bomo uspeli zagotoviti stalna sredstva.
OK SZDL Logatec kot ustanovitelj glasila, je izoblikovala tudi programsko politiko naših Novic. Tc naj bi vsak mesec obveščale občane o najpomembnejših političnih, samoupravnih, kulturnih, tclesnokulturnih itd. dogodkih v naši občini. Menim, da so Novice do sedaj programsko politiko zadovoljivo uresničevale in da so obči .ii v njih zasledili tudi del svojega
življenja in dela. Pogovor z nekaterimi občani, ki smoga objavili v prejšnji številki potrjuje, da občani prebirajo glasilo in da so z njim v glavnem zadovoljni. Zavedamo se sicer, da so ,jNovi-ce" še daleč od pravega celovitega obveščevalca. Razlogov je veliko, kot že velikokrat pa naj omenimo predvsem pomanjkanje novic iz temeljnih samoupravnih sredin. Stanje bi se bistveno izboljšalo, če bi iz vsake sredine dobili posebnega dopisnika, ki bi spremljal dogodke na svojem področju in o njih obveščal Uredništvo.
V KS bi veljalo zadolžiti K K SZDL, da poišče svojega informatorja, v ostalih delovnih in interesnih področjih pa prav tako stalnega sodelavca. Dejstvo, da v „Novice"pišc le nekaj stalnih dopisnikov je seveda zelo pereče, in nas zavezuje, da ta gordijski vozel razvozljamo, s tem pa ,.Novice", šc bolj približamo občanom. Ker so Novice tudi ogledalo nas samih, nam verjetno ni vseeno, kakšne so.
D.T.
2. STRAN
JANUAR 1980
LOGAŠKE NOVICE
DEJAVNOSTI NA ŠOLI
Poučeni v zakon
26. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da morata oba zakonca poleg ostalih dokumentov, ki so potrebni za sklenitev zakonske zveze, priložiti tudi potrdilo, da sta obiskala zakonsko svetovalnico.
Program predzakonskega svetovanja obsega razgovor s socialno delavko ob prvem obisku (v Logatcu) in širše predzakonsko svetovanje z razlago psiholoških, socioloških medicinskih, socialnih, pravnih in pedagoških vidikov zakonskega življenja (na Vrhniki). Prvi stik, ki ga bodo Logačani opravili pri socialni delavki občinske skupnosti socialnega skrbstva, jc informativnega značaja in obsega zlasti seznanjanje z zakonskimi določili in predpisi s področja rodbinskega prava ter z namenom, vsebino in potekom širšega predzakonskega svetovanja. Ob prvem obisku prejme oseba ustrezno gradivo, da se seznani z vsebino širšega predzakonskega svetovanja ter prejme potrdilo o obisku zakonske svetovalnice. Prvi stik s socialno delavko v Logatcu lahko opravijo interesenti vsak uradni dan.
Pri izvedbi širšega programa predzakonskega svetovanja pa sodeluje team strokovnjakov z naslednjo strokovno izobrazbo: psiholog, socialni delavec, zdravnik, pravnik, socilog in pedagog. Pri samem izvajanju tega programa pa morajo sodelovati najmanj trije izmed naštetih strokovnih sodelavcev. Na Vrhniki to svetovanje opravljajo vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 17. uri na Cankarjevem trgu 4.
Zakonske svetovalnice pomagajo bodočim zakoncem, da se vsestransko pripravijo na skladno skupno življenje. Poleg predzakonskega svetovanja opravljajo zakonke svetovalnice tudi zakonsko svetovanje (po želji), ki ima namen pomagati zakoncem v njihovih medsebojnih razmerjih, pri izvrševanju pravic in dolžnosti staršev in pomagati v primerih, ko je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje za zdrav in nemoten razvoj otrok.
Zakon o zakonski zvezi prinaša novosti tudi v zvezi s spravnim poskusom. Tega so do sedaj zakonci opravljali pred sodiščem, sedaj pa na svetu za opravljanje spravnih poskusov, ki ga imenuje skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva, praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice. Čeprav je to kolegijski organ pa opravi spravni poskus vedno le eden izmed članov. Spravni poskus se opravi v vsakem primeru, torej tako tedaj, ko je en zakonec vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, kot tudi v primeru, če sta zakonca vložila predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. Če tožnik ali zakonci, ki sporazumno razvezujejo zakon, ne pridejo na spravni poskus se šteje, kot da je predlog za razvezo umaknjen.
Če na prvem sestanku ni mogoče doseči sprave med zakoncema, toda kaže, da bi bilo to vendar mogoče, lahko strokovni sodelavec, ki vodi spravni poskus v sporazumu z obema zakoncema določi nov datum, obenem pa jima svetuje, da se vključita v zakonsko svetovanje.
D. T.
Interesnih dejavnosti v šoli „8. talcev" je veliko in nedvomno prispevajo k splošni izobrazbi ter vzgoji učencev. Le-ti jih radi obiskujejo, saj v njih skupaj z mentorji določijo vsebino in način dela. Učenci sami pripravljajo teme razgovorov. Zaradi velikega števila teh dejavnosti in pomanjkanja prostora, predstavljamo le nekatere izmed njih, povprašali pa smo tudi učence, kaj jim te dejavnosti pomenijo in zakaj jih obiskujejo.
pa so dosegli na 10; republiškem
KAJ VEŠ O PROMETU
Ta interesna dejavnost deluje na šoli v okviru sveta za preventivo in vzgojo naše občine. Osnovna naloga je pospeševanje prometno preventivne in vzgojne dejavnosti in zagotovitev varnosti otrok v cestnem prometu. Deluje po programu, ki ga pripravi mentor skupaj z učenci. Letošnji program zajema predvsem pripravo skupin učencev za republiško tekmovanje, ki bo v aprilu.
Prva skupina učencev se pripravlja na kolesarsko tekmovanje, ki poteka v treh delih:
— pismeni del  — testiranje iz ce-stno-prornetnih predpisov
— spretnostna vožnja s poni kolesom po poligonu preprek
— ocenjevalna   vožnja   po ulicah naselja
Tega tekmovanja se udeležujejo že od vsega začetka, največji uspeh
Uspešna ekipa
Mladi Logačani v tekmovanju „Spoznavajmo svet in domovino"
Popularnega republiškega tekmovanja, ki je obenem radijska oddaja yV živo", se logaški mladinci udeležujejo drugo leto. Lani je OK ZSMS poslala vsem OO dopise, da bi pritegnila mlade tekmovalce k sodelovanju, vendar je bil odziv zelo skromen, tako, da so sestavili 5-člansko ekipo le iz OO Tabor in Naklo. Ta ekipa je lani dosegla imeniten uspeh, saj je zasedla 3. mesto. Sami pravijo, da bi bili lahko tudi boljši, vendar so po treh zmagah v polfinalu nesrečno izgubili. Letos so večji optimisti in so tudi uspešno zaceli, saj so v prvem kolu ze premagali Žalec.
Tekmovanje se odvija po sistemu ,,na izpadanje" in mi jim želimo, da bi se kar najdlje obdržali ter da bi se
OB VEČJI PRODUKTIVNOSTI MANJŠE ZATEGOVANJE PASU
(Nadaljevanje s 1. strani)
resolucijsko začrtam 25 % počasnejši rasti osebnih dohodkov od rasti dohodka in največ 15 % večji rasti skupne porabe kot je bila v letu 1979? Odgovor jc na dlani: povečati moramo dohodek! Ali bo to možno storiti tako kot doslej, z dvigovanjem cen? Zal temu ne bo tako.
Cene na drobno bodo rastle za petino počasneje kot v preteklem letu in se bodo podrejale kriterijem, opredeljenim v družbenem dogovoru o izvajanju politike cen proizvodov in storitev.
Resolucija za letos predvideva vrsto ukrepov za zboljšanje plačilno-bilančnega položaja Slovenije. Izvoz blaga se mora povečati za najmanj 6 %, spremenil se bo sistem vezave uvoza z izvozom tako, da se bodo samoupravno povezovali izvozniki in uvozniki, da se bo zagotovila nemotena proizvodnja in preprečila stihija kupoprodaje deviz. Povečanje izvoza bodo pospeševali ukrepi tekoče ekonomske politike z davčnimi olajšavami, olajšavami bank za izvozno kreditiranje ter prednost kreditiranja izvozu namenjenim proizvodnim programom. Uveljavljene bodo dodatne spodbude za izvoz
in še nekatere druge stimulacije tistih, ki bodo izdelovali proizvode za izvoz.
Varčevanje s tekočimi gorivi in energijo se bo nadaljevalo tudi letos. Stimulirani pa bodo tisti, ki bodo racionalizirali porabo energije. Posebna pozornost bo- posvečena proizvodnji hrane v hribovitih območjih, kamor sodi pretežni del naše občine. Tu bo nujno oživljati kmetijstvo z zemljiško prostorskimi ureditvami in ukrepi učinkovitejše pospeševalne službe.
Zaposlovanje novih delavcev bo omogočeno šele takrat, ko bodo dovolj produktivno zaposleni že zaposleni. Onemogočiti pa moramo nadaljnje zaposlovanje na režijskih in administrativnih delih, pri tem pa v večji meri koristiti sposobnosti in znanje delavcev v neposredni proizvodnji.
Prizadevanje in usmeritve letošnje resolucije bodo morali temeljito obravnavati delavci v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih in za njeno uresničevanje sprejeti ustrezne ukrepe ter stalno spremljati izvajanje le-teh. Produktivnejšim se torej ni bati večjega zategovanja pasu.
Franc GODINA, dipl. ing.
jim uresničila zelja organizirati naslednje kolo tekmovanja v Logatcu.
Udeležba na tekmovanju zahteva precejšnjo splošno izobrazbo in stalno spremljanje političnih, kulturnih in športnih dogodkov pri nas in v svetu, eno izmed vprašanj pa zahteva tudi poznavanje značilnosti lastnega kraja. Letos je povdarek na poznavanju dela Kdvarda Kardelja.
Poleg užitka pri posamezni zmagi pomeni tekmovanje tudi materialno korist za tiste OO, iz katerih so tekmovalci. Za vsak pravilen odgovor dobijo namreč tekmovalci 1000.00 din, 3. mesto v lanskem tekmovanju pa jim je prineslo dodatnih 10000.00 din. Ta sredstva so zbrana na žiro računu OK ZSMS.
Tekmovanje zahteva od udeležencev mnogo truda, saj dobijo okvirna vprašanja le 2 dni pred tekmovanjem, to pa zahteva veliko napora pri zbiranju in proučevanju gradiva. Tekmovalci si delo razdelijo tako, da vsak pripravi in odgovarja na vprašanja iz svojega področja. Tekmovanje ima poleg uradnega tudi neuradni del. Pred oddajo se ekipe med seboj spoznavajo, skupno ogledujejo značilnosti gostujočega kraja in žrebajo vrstni red odgovorov. Skupaj z. radijskimi delavci spoznajo potek celotne oddaje, saj oddaja ,,v živo" zahteva precej odgovornosti in koordinacije nastopajočih in radijske ekipe. Po oddaji so pogovori obeh ekip z, uredništvom.
Naj vam na koncu predstavimo logaško tekmovalno ekipo. To so: Geohezzi Marjan, Kek Marko, Ko-renč Maja, Gostisa Pavle in Cigale Matjaž.
r
^lotila
v.
so
tekmovanju, ko je učenec Crnigoj Dušan zasedel 3. mesto in se tako uvrstil na zvezno tekmovanje.
Drugo skupino sestavljajo učenci prometniki. Ti tekmujejo v poznavanju cestno-prometnih predpisov, prometni etiki, prvi pomoči, streljanju z zračno puško, orientacijskem pohodu z uporabo kompasa in poznavanju znamenitosti kraja. Lani so pionirji prometniki na republiškem tekmovanju zasedli odlično 3. mesto.
Uspehi so vsekakor dokaz, da delo na šoli poteka dovolj načrtno in kvalitetno.
V šoli deluje tudi pionirska prometna služba, ki vključuje 30 učencev in učenk. Učenci — prometniki ob vsakem vremenu skrbijo za varno pot v šolo in iz nje na križišču pred cerkvijo.
Učenka prometnica Marinč He-lenca: ,,Na križišču se počutim kar dobro, ko skrbim, da udeleženci prometa ne delajo prometnih prekrškov. Včasih me sicer sošolci zafrkavajo, vendar me to ne moti. Če koga zapišem, ga obravnavamo na sestanku. Hujše izgrednike javimo šoli, da zanje zvedo učenci in starši (javni opomin), če pa kdo večkrat zaporedoma krši predpise, ga javimo tudi policiji in to ,,ta pravi". To velja za pešce in kolesar-
KLUB OZN
V klub OZN je vključenih 25 učencev iz 7. in 8. razredov. Sestajajo se dvakrat tedensko šesto šolsko uro. Na sestankih debatirajo o aktualnih problemih v svetu, pogovarjajo se o politiki, ki jo vodijo posamezne države, o lakoti, neuvrščenosti in podobno. Imajo tudi tedenskega poročevalca, ki še pozorneje spremlja dogajanja v svetu in o njih na sestanku poroča. Lani so organizirali tudi precej razstav: 6. vrh neuvrščenih v Havani, razstavo ob letu otroka, 24. oktober - dan OZN, razstavo o Kampučiji in ob 10. decembru - dnevu človekovih pravic.
Predsednik kluba, ANDRKJA ĆUK: „V klubu se pogovarjamo o politiki in drugih aktualnih dogodkih doma in po svetu. To nas zanima, ker se s tem srečujemo na vsakem koraku^ poleg tega pa nam pomaga pri učenju zgodovine, zemljepisa itd. Obravnavamo, kar zanimivega v tekočem tednu, poteka tako, da nekdo od učencev pripravi referat, potem pa diskutiramo. Mentorica nam pomaga tako, da nam razloži nejasne stvari."
HUMANO DELO MLADIH ČLANOV RK
V začetku šolskega leta sestavijo člani RK skupaj z mentorji letni plan dela po mesecih. Odbor te organizacije ima vsak mesec sestanek, ki ga vodi predsednik v povezavi z mentorji. Vsi člani odbora dobijo pred sestankom dnevni red in prostor za zapiske. Sklepe sestanka prenašajo člani odbora na sestanke razrednih skupnosti, od tu pa zopet povratne informacije na odbor.
Njihova najvažnejša naloga v tem letu je nuditi_ pomoč starim in onemoglim vaščanom. V ta namen so ,,varuhi ostarelih" zbrali imena občanov, ki so potrebni njihove pomoči. Posamezne skupine obiskujejo te občane na domu, kjer jim nudijo razno pomoč. Poleg tega so vključeni v razne akcije KS in OORK. Tako zbirajo star papir, obleko, obutev, pomagajo pri krvodajalski akciji, čistijo okolje in pomagajo pri obdaritvi ostarelih za Novo leto in 8. marec. D.T.
<ar je Delo
LOGAŠKE NOVICE
JANUAR 1980
STRAN 3
Načrt soseske za Narodnim domom
Logačani smo se konec lanskega leta na skupščini odločili za razširitev zazidalnega načrta S-l za Narodnim domom. Kljub temu, da je ta razširitev v bližini individualnne zazidave, visoke električne napeto-
sti, v posameznih delih pa tudi na močvirnem zemljišču, nudi ugodna konfiguracija terena s prav tako ugodnim osončenjem dovolj možnosti za tako gradnjo.
Za gradnjo na tem terenu smo se
odločili tudi zato ker je kmetijsko manj kvaliteten, zato se pa zavedamo, da bodo stroški s pripravo tega zemljišča vsekakor večji kot pa na ravnem in kvalitetnem zemljiškem terenu.
BgFgjjfl 0(7)
Ker načrt te gradnje na splošno že poznamo, naj ob skici načrta navedemo le nekaj najpomembnejših podatkov. Objekti so locirani tako, da varujejo stanovalce pred hrupom, saj tvorijo mirno cono brez motornega prometa v svojem prostoru. Tudi pešci so od prometa vozil skoraj dosledno ločeni. Garaže so locirane dovolj blizu objektov, vendar izven naselja. Klub temu je k vsakem objektu možen prihod za gasilska vozila, reševalce in komunalna vozila.
Lokacija objektov omogoča zelo dobro osvetljenost bivalnih prostorov, odnos sonce - senca pa v dani zazidavi ugodno vpliva na ureditev zunanjega prostora.
Konfiguracija terena je v načrtu gradnje upoštevana tako, da so k hribu prislonjeni objekti za etažo višji, objekti proti individualni zazidavi pa za etažo nižji. Prostor, ki ga obkrožajo stanovanjski objekti je namenjen izključno pešcem. Le-ti bodo tu našli klopi, vodo, zelenje, drevje, otroci pa urejene površine za otroška igrišča, igralni park in tako dalje.
V soseski bo okoli 130 stanovanj, cca 110 parkirnih mest in 60 garaž, obenem pa zaklonišča za celo sosesko.
LEGENDA:
□
□
mm
m j
L7ij3WX
8&
obstoječe stanovanjske HtSE -individualne
projektirane stanovanjske hiše po obstoječem zazidalnem nacrtu
stanovanjski blok s števu3m etaž
?.tan(»njski bidk f. trgovino osnovne preskrbe v pritl'cju
stanovanjski blok s prostori za otroško varstvo v pritličju
obstoječa trafo postaja
obstoječe črpališče vode
garaže s številom boksov v dveh bazah
in z«m.eN«t-.m pod numov.
napajalna cesia SiPLOČNIKOM in PARKIRNIM! PROSTORI S ŠTEVILOM PARKIRNIH MEST
pes pot ž lpejemmi počivališči jrfvesa|zasadi ,zelence
urejene površine za otroška igrišča
Časopisi .cigarete,telefon
skupna kotlarna v kleti stanovanjskega bloka
Žibrše v perspektivi
Gledano v kilometrih so Žibrše dokaj blizu centra Logatca, časovno pa so lahko tudi dokaj daleč, saj vemo, da nekateri krajani "»majo lastnih prevoznih sredstev. Vsak dan hodi na delo v Logatec 29 krajanov, izven Logatca jih je zaposlenih 10, osnovno šolo pa obiskuje 16 učencev.
Pomanjkanje javnega prevoza se zato lahko občuti v določenih Primerih kot zelo pereč problem. Zadnji mesec lanskega leta je nezadovoljstvo Žibršanov naraslo zaradi okvare na kombiju, ki Prevaža učence v osnovno šolo. Mesec dni so obiskovali učenci s°lo zelo neredno in bili zato prikrajšani. Kljub temu, da je sedaj kombi popravljen, pa se lahko ob morebitni ponovni okvari situacija ponovi. Možna rešitev je v nakupu novega kombija, tako da bi bil ^den vedno v rezervi. Osnovna šola „Edvard Kardelj" ta nakup tudi dejansko pripravlja Druga možnost bi bila v takih primerih organizirati pouk v Zibršah, vendar je problem s šolo. Še katera možnost bi se dala poiskati, vendar so te rešitve le začasne, saj menim, da bi Problem rešili le z rednim javnim prevozom. Ta je pa odvisen od
ceste, ki trenutno ni usposobljena za avtobusni prevoz V primeru večjih voda je cesta ob pregradi na Reki tudi večkrat poplavljena.
O tem, kakšne so perspektive za rešitev tega problema, smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Tabor, tov. Smole Janezom. Povedal je, da so kakršna koli dela na cesti pred zaključkom del na pregradi nemogoča, saj bi si sicer ustvarili le dvojno delo. Po zaključku del na jezu, pa bo ureditev ceste prva naloga. KS Tabor je že dogovorjena z Območno vodno skupnostjo Ljubljana, da bodo cesto okoli jezu, kije sedaj večkrat poplavljena nekoliko dvignili, pod njo pa uredili prepuste za vodo, tako da do poplavljanja ne bo več prišlo. To je seveda le prvi del nalog. Tudi odsek med peskokopom in jezom je včasih poplavljen, tako da ga bo potrebno ravno tako utrditi in opremiti s prepusti.
KS pa si tudi prizadeva, da bi celotno cesto od Gornjega Logatca skozi Reško dolino proti Zidanku v naslednjem srednjeročnem obdobju razširili in utrdili tako, da bi bil možen tudi prevoz z avtobusi. Takrat bi skozi te kraje uvedli tudi redno avtobusno linijo. Sele ko bomo to dosegli, bodo odpravljene današnje težave Žibršanov.
D. T.
SL
Pozimi urejene ceste in pločniki
Urejanje zimske službe na območju občine Logatec smo začeli načrtovati že pred zimo, saj je bil osnutek odloka o ureditvi zirpske službe sprejet že na 17. skupni seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, kije bila 14. 11.1970.
Osnutek odloka je bil nato posredovan v javno razpravo vsem samoupravnim organizacijam in skupnostim ter njihovim delegacijam. V javni razpravi so podali pripombe k osnutku IS SO Logatec, PM Logatec, KS Vrh nad Rovtami in Gradnik. Pripombe so bile upoštevane in vnesene v predlog odloka, ki sta ga ZZD in ZKS sprejela na 19. skupni seji dne 26. I 2. 1979.
Ker nalaga odlok določene obveznosti tako občanom kot organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim, ga objavljamo v celoti.
ODLOK
o ureditvi zimske službe na območju občine LOGATEC
I, SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja organizacija in izvajanje zimske službe na območju občine Logatec in obveznosti, ki jih imajo pri izvajanju službe: upravni organi, krajevne skupnosti, izvajalci zimske službe, OZD ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki upravljajo premoženje v družbeni lasti, ter delovni ljudje in občani.
2. člen
Zimska služba obsega naslednja opravila:
1. pluženje snega na kategoriziranih in nekategoriziranih cestah, trgih in javnih parkirnih površinah
2. posipavanje kategoriziranih in nekategoriziranih cest, ulic, trgov z ustreznim materialom za preprečevanje poledice,
3. odstranjevanje in odvoz snega v naselju Logatec s planom določenih ulic, trgov in javnih parkirnih površin,
4. čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov pri cestnih prehodih v času odjuge,
5. pluženje in odstranjevanje snega ter posipavanje proti poledici na vseh ostalih cestno-prometnih površinah, ki so namenjeneza hojo oz. promet v stanovanjskih naseljih,
6. odstranjevanje ledenih sveč s streh in strešnih žlebov,
7. namestitev in vzdrževanje snegolovov na strehah, s katerih se lahko vsuje snežni plaz in je zaradi tega ogrožena varnost občanov in premoženja
8. ureditev in vzdrževanje strešnih in odtočnih cevi
9. čiščenje zasneženosti prometnih znakov
10. mobilizacija delovnih ljudi in občanov ter delovnih sredstev za odstranjevanje snega iz kategoriziranih in nekategoriziranih cest, trgov, ulic in kolesarskih stez, kadar tega dela zaradi nenormalno velikih padavin ali nenormalno velike odjuge ne zmore odpraviti za to pooblaščena delovna organizacija ali krajevna skupnost na svojem območju.
3. člen
Pooblaščeni izvajalci zimske službe za opravila pod točko I., 2., 3., 4., S. in 9. prejšnjega člena tega odloka za kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice in trge so delovna organizacija ,,GRADNIK" Logatec in krajevne skupnosti na svojem območju.
Delovna organizacija „(»RADNIK" Logatec in krajevne skupnosti so dolžne pripraviti operativni plan zimske službe iz katerega bodo razvidna opravila in medsebojni pogodbeni odnosi, vrstni red pluženja in ga predložiti Samoupravni komunalno cestni skupnosti katerega potrdi po predhodnem soglasju Izvršnega sveta do 20. oktobra tekočega leta.
4. člen
Samoupravna komunalno cestna skupnost ima naslednje naloge na področju zimske službe:
- spremlja izvajanja potrjenega programa zimske službe,
- primerja racionalno uporabo delovnih sredstev in naprav,
- daje pobude za morebitne spremembe organizacije zimske službe,
- zagotavlja sredstva, po sprejetem planu za tekoče leto.
II. ODSTRANJEVANJE SNEGA S HODNIKOV IN PPIPADAJO-CIH FUNKCIONALNIH POVRŠIN
5. člen
Hišni sveti, upravljale i in uporabniki družbenih objektov ter lastniki zgradb, oziroma uporabniki, so dolžni:
- odstraniti sneg s hodnika,
- odstraniti I strehe, žlebov in hodnika ledene sveče,
- posipavati hodnik ob poledici,
- očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje
6. člen
Odstranjevanje snega z javnih prometnih površin iz 5. točke 2. člena tega odloka in njihovo posipavanje proti poledici zagotovijo hišni sveti oziroma uporabniki zgradb, vsak za svoje območje oziroma v okviru svoje pristojnosti. 7. člen
Zapadli sneg mora biti odstranjen s hodnikov do tal vsakokrat, ko ga zapade več kot 10 cm, zjutraj pa najkasneje do 7.00 ure. Izvajalci zimske službe iz 5. člena tega odloka morajo odstraniti sneg s hodnikov in jih posipavati proti poledici v celotni dolžini zgradbe oziroma s celotne funkcionalne površine.
Izvajalci zimske službe po tem odloku so dolžni pričeti s pluženjem, ko zapade 10 cm snega.
Pluženje se izvaja po zaporedju kot ga predvideva operativni plan za posamezna področja krajevnih skupnosti.
8. člen
Ob poledici se mora hodnike in pešpoti posipavati s soljo ali peskom. Prepovedano je posipavanje z žaganjem, smetmi ali drugim materialom.
9. člen
Zgradbe, s katerih se lahko vsuje snežni plaz, ki ogroža varnost občanov in premoženje morajo imeti ustrezno in redno vzdrževane snegolove. Žlebovi
in odtočne cevi na zgradbah ne smejo biti poškodovani. Sproti je treba odstranjevati ledene sveče. Pred odstranjevanjem snega s streh in odstranjevanjem sveč se mora hodnik ustrezno zavarovati.
10. člen
Pri odstranjevanju snega s hodnikov, streh, funkcionalnih in drugih površin ni dovoljeno zametavati vozišča. Sneg se mora odlagati ob robu vozišča pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje ali na mestu, kjer odstranje ni sneg ne ovira hoje in prometa z vozili.
III. UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN
I I. člen
Vodstvo in nadzor nad izvajanjem opravil zimske službe v primeru izrednih snežnih padavin ali velikih odjug prevzema občinski štab za civilno
zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito in štabi za civilno zaščito v KS in OZD lahko odredijo mobilizacijo enot civilne zaščite in predlagajo mobilizacijo delovnih ljudi in občanov, delavcev in materialnih sredstev.
I 2. člen
Finančna sredstva za izvajanje nalog v izrednih snežnih razmerah zagotovi izvajalcu del izvršni svet iz sklada obvezne proračunske rezerve.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
13. člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek družbeno pravna ali civilno pravna oseba če:
— ne izpolnjuje nalog tega odloka
— ne izpolni s pogodbo prevzetih obveznosti 0 izvrševanju zimske službe (3, in S. člen)
— ne odstrani snega s hodnika (10. člen) in ne posipava hodnika ob poledici (8. člen)
— ne odstrani ledenih sveč s streh in strešnih žlebov ali ustrezno ne zavaruje hodnika preden prične I odstranjevanjem ledenih sveč (S. in 9. člen)
— ne odstrani snega s hodnikov (7. člen).
14. člen
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek družbeno pravno ali civilno pravno osebo ali posameznik če:
— ne namesti ali ne vzdržuje snegolova na zgradbi, ki mora imeti napravo ali ne vzdržuje žlebov in odtočnih cevi (9. člen)
— odlaga sneg na mestu, kjer ovira občane in promet (10. člen) ali ovira izvajalca iz 3. in 5. člena tega odloka
— ne zagotovi odstranjevanje snega iz. površin (6. člen)
15. člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik če:
1. ne odstrani snega s hodnika (5. in 7. člen)
2. ne odstrani s strehe, žlebov in hodnika ledene sveče (5. člen)
3. ne posipava hodnika ob poledici (5. člen)
4. ne očisti uličnih požiralnikov in ob vozišču, ne zagotovi odvodnjavanje (5. člen)
5. posipa hodnik z žaganjem, smetmi, pepelom ali drugim materialom (8. člen)
6. ustrezno ne zavaruje pločnikov, kadar odstranjuje z zgradb sneg ali ledene sveče (9. člen).
16. člen
Denarne kazni iz 15. člena tega odloka izterjajo takoj na mestu delavci Postaje milice Logatec, komunalno cestni inšpektor, komunalni redar in druge pooblaščene uradne osebe.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Će storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena oseba nalog za plačilo.
Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na mestu, jo je dolžan plačati v roku H dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega pooblaščena uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog. Tudi v tem primeru lahko storilec kazen plača ali vloži ugovor v istem roku.
Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in s plačilnim
n-il i.iij .in      i (il'inim    I 'i L i l I   rti   mm.ru    ntn I ,..n,<nin   ,  , ., I rt i L- ■ ■    t m   tt r L
1 7. člen
Odgovorni izvajalci zimske službe iz 3. člena tega odloka imajo pravico in dolžnost odstraniti sneg in posipati proti poledici javne površine na stroške uporabnikov iz S. člena, če po predhodnem opozorilu pristojnega organa tega pravočasno ne storijo sami.
Pristojni organ naroči izvajalcu zimske službe, da opravi to delo.
V. KONČNE DOLOČBE
18. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati Odlok o ureditvi zimske službe na območju občine Logatec (Glasnik št. 4/65).
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Štev.: 010-2S/79 Datum: 26. 12. 1979
-GODINA Franc, dipl. inz
LOGAŠKE NOVICE
JANUAR 1980
STRAN 5
Dograditev zdravstvenega doma
Kolektiv TOZD Zdravstvo Logatec opravlja delo iz programa osnovnega zdravstvenega . varstva občanov. V preteklem letu so samoupravno preuredili svoje vrste in opravili vsa dela predvidena v letnem programu. Tudi zobozdravstvo, ki dolgo ni moglo ujeti koraka z naraščanjem števila obolelih, kot tudi povečanjem prebivalstva, posebno otrok, jc izpolnilo pričakovanje. Pri tako široko razviti dejavnosti pa so postali prostori zdravstvenega doma nekako pretesni.
Stavba je bila dograjena leta 1972 s samoprispevkom občanov Logatca. Prcdno bo usposobljena predvidena dograditev, bo minilo 10 '<=t. V tem času pa se jc Logatec
močno povečal in razvoj kaže, da se bo še.
Zato je vodstvo Zdravstvenega doma Logatec v soglasju s skupščino SIS za zdravstvo Logatec naročilo in tudi prejelo programsko projektno dokumentacijo za dograditev. Na podlagi tu zbranih podatkov je mogoče opraviti vse potrebne dogovore z občani, delovnimi organizacijami, investitorji in bodočimi graditelji. Objekt naj bi zgradili v srednjeročnem obdobju 1981-1985.
Vodja ZD Logatec dr. CALIC zagovarja potrebo po dograditvi /. utemeljitvijo, da novi zakon o zdravstvenem varstvu nalaga zdravstvenim delovnim organizacijam kvalitctnej-
Objava
Občinska raziskovalna skupnost Logatec jc v letu 1979 namenila nekaj sredstev za nagrade izumiteljem in inovatorjem.
Prosimo vse občane, ki menijo, da so v tem letu uspešno delovali na tem področju, da nam pošljejo ustrezno dokumentacijo in osebne podatke, do 15.2. 1980, na naslov:
RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE LOGATEC, Čcvica 20.
Predsednik IO OKS Logatec SUŠTLRSIČ I-rane
Praznovanje dedka Mraza je bilo letos v Logatcu res slovesno. Logaški godbeniki, dedek Mraz s spremstvom in številni Logačani, ki so se zbrali po KS ali na centralni prireditvi na ploščadi pred Merca-torjem, so ustvarili res prisrčno vzdušje. Ker bo podroben stroškovnik prireditve objavljen v naslednji številki „Logaških novic", objav-'jarno tokrat le nekaj utrinkov iz te prireditve. Kot kaže slika, imajo malčki dedka Mraza radi in se z njim radi pogovarjajo, dedek Mraz pa Jim je v zameno prinesel mnogo lepega, obenem pa želel mnogo lcPcga v novem letu 1980. (F o t o : Z. Leskovec)
še delo in nove zahteve. Že sedaj dispanzer za medicino dela in športa nima prostorov, urediti pa je treba tudi oddelek za kvalitetno nuđenje prve pomoči.
Predstavniki družbenopolitične skupnosti so na posvetu jeseni 79. leta pri predsedniku skupščine ing. Godini pozitivno ocenili prizadevanja za dograditev Zdravstvenega doma. Ugotovljeno je bilo, da je združeno delo občine Logatec v sedanjem srednjeročnem obdobju sofinanciralo graditev Številnih zdravstvenih objektov v ljubljanski regiji na podlagi solidarnosti. Zato upravičeno lahko pričakujemo ustrezno pomoč. Tako je načeloma bilo predlagano, da investicijo v logaški Zdravstveni dom financiramo 50 "/c iz solidarnosti, preostalih 50 % pa iz občinskih virov.
Nameravana gradnja bi toliko razširila    kapacitete zdravstvene
ZAHVALA
Družina Mlinar iz Petkovca se zahvaljuje osebju Zdravstvenega doma Logatec, posebno pa dr. Čaliču za požrtvovalno in humano delo pri obiskovanju in zdravljenju njihovega očeta Mlinar Janeza na domu.
službe v Logatcu in iih tako kvalitetno dopolnila, da bi zadostovale do leta 2000.
Obenem bi bili v novem objektu prostori za delovanje občinske zdravstvene skupnosti in njene strokovne službe.
Predsednik Skupščine Zdravstvene skupnosti Logatec
Statistika
Kot zanimivost vam posredujemo nekaj statističnih podatkov za Logatec kot so bili zabeleženi koncem lanskega leta.
Stanje prebivalstva: moški — 402 1, ženske - 4184, skupaj -8205.
Poroke Logučanov: 10 v Logatcu, 49 izven
Rojstev: 1.16
Umrlih: 90
Priseljeni: 162.
Odseljeni: 127;
Migracije v okviru občine: 299
Število motornih vozil: 395 motornih koles, 1.310 osebnih avtomobilov. 128 tovornih vozil, 97 traktorjev, 21 priklopnikov.
Na začasnem delu v tujini: 69 zaposlenih, 27 družinskih članov, 96 skupaj.
Logačanov zaposlenih izven občine: 789, iz drugih občin zaposlenih v Logatcu: 315.
Povprečni OD: 6,850.00 din
Tekmovanje v Širokih njivah
Alpska sekcija pri SK Logatec je v nedeljo 6. 1. 1980 na smučišču v Širokih njivah izvedla tekmovanje v veleslalomu za vse starostne kategorije do mlajših mladincev. KJjub slabemu vremenu (bilo je mrzlo in snežilo je,), se je na smučišču zbralo več kot 60 tekmovalcev, ki so se pomerili v dveh tekih veleslaloma. Tekmovali so tudi najmlajši cicibani, ki že redno vadijo pri klubu.
REZULTATI:
CICIBANI: I. Tomaž Dolenc, 2. Matjaž Jereb, 3. Primož Lukančič
ML. PIONIRJI: I. Gregor Tršar, 2.
Andrej Muller, 3. Peter Gardadulnik
ST. PIONIRJI: I. Matjaž Mihi ve, 2. Boži Nagode, 3. Tomaž Lukančič.
ML. MLADINCI: 1. Boris Mi-hevc, 2. Marko Skubic.
CICIBANKE: I. Sandra Jereb, 2. Urška Comino, 3. Petra Trček.
ML. PIONIRKE: 1. Mojca Omer-zu, 2. Breda Pivk, 3. Vesna Drašler.
ST. PIONIRKE: I. Ingrid Kurah. 2. Tanja Drašler, 3. Judita Sovan.
ML. MLADINKE: 1. Alenka Mihevc
Teniški klub
PRIPRAVE ZA PRVO „URADNO" SEZONO
Člani teniškega kluba Logatec ne mirujemo, čeprav je igrišče zasneženo, saj se zavedamo, da je do sezone igranja le še kratek čas. Upravni odbor kluba se redno sestaja in obdeluje naloge, ki nas čakajo v prvi uradni sezoni in v naslednjih petih letih. Tako smo sestavili program dela in nalog za letošnje leto in za prihodnjih pet let. Začrtan je tudi plan investicij.
Naše naloge v prihodnjem obdobju so poleg realizacije investicijskega programa predvsem naslednje:
— organizirati člansko, mladinsko in pionirsko vrsto obeh spolov
- pridobiti strokovnjaka-voditeljj za šolo tenisa
— izobraziti lastne vaditeljske kadre
- organizirati tekmovanja in se udeleževati I •Meh r.a občinski in medobčinski ravni
- sodelovati na akcijah, ki jih bo organizirala I KS Logatec
— popularizirati tenis
Mesec dni po ustanovitvi imamo evidentiranih 43 članov, oh začetku sezone igranja pa jih pričakujemo še več. Vsem članom kluba in tistim, ki se nam boste še pridružiti pa tale nasvet: sedaj je čas, da pregledate svojo opremo. Preizkusite, če je lopar dovolj napet, pri nakupu copat pa pazite, da so namenjene samo igranju tenisa: dokupite nekaj žogic, če ] stare že izrabljene itd. Vso opremo spravite na določeno mesto, da na pomlad ne boste brskali po celem stanovanju. Ker letošnjo zimo nismo uspeli organizirati skupnih kondicijskih vadb, It aktivno ukvarjajte vsaj z enim zimskim športom. Takoj spomladi pa se pripravite in zavihajte rokave, da bomo skupno uresničili zastavljene načrte!
6. STRAN
JANUAR 1980
LOGAŠKE NOVICE
Slovesno in zanimivo
V okviru Turističnega društva Logatec sodeluje pri olepšavi Logatca že okoli 450 gospodinj. Turistično društvo organizira letno razna predavanja s skioptičnimi slikami, vendar so gospodinje izrazile mnenje, da bi bilo kljub temu potrebno celotno delovanje združiti v neko centralno prireditev. Prav zato sta upravni in nadzorni odbor društva letos sklenila organizirati za 8. marec poseben program.
Program naj bi obsegal predvsem naslednje dejavnosti in prireditve: Za logaške gospodinje, kakor tudi za ostale prijatelje turizma iz drugih občin bo omogočeno, da razstavijo svoja dela GOBELINOV. Razstavo naj bi organizirali v poslovnih prostorih Zavarovalne skupnosti Triglav v Logatcu v času od 1. 3. do 8. 3. 1980. Na razstavi bo sodelovalo predvidoma do 50 razstavljalcev s cca 150 eksponati. Vrednost razstave v slikah bi bila okoli 3.000,000 din. Vstopnine za razstavo ne bo, ampak bomo zbirali le prostovoljne prispevke. Razstava bo predvidoma odprta od 9. ure zjutraj do 15. ure zvečer, razstavljeni eksponati pa bodo posebej zavarovani.
Dne 8. marca organizira turistično društvo Logatec ob 17. uri proslavo brez vstopnine. Ta bo obsegala naslednje programske dejavnosti:
- otvoritev in pozdravni govor predsednika OK SZDL Logatec
- programsko poročilo predstavnika TD Logatec
- Logaški oktet (2 pesmi)
- poročilo predsednika TD Logatec o izidu in določitvi dobitnika nagrade za leto 1979 za stalno in najlepše ocvetličenje (potovanje v vrednosti cca 6.000,00 na razstavo v tujino)
- Logaški oktet (2 pesmi)
- podelitev priznanj udeležencem razstave gobelinov
- svetovni popotnik iz Kranja nam bo v skioptičnih slikah z glasbo predstavil prijateljsko deželo Tunizijo.
Po predračunu naj bi stroški znašali:
- razstava, materialni stroški, zavarovanje, služba varnosti, razvoz in dovoz materiala,
prevozi stojal itd. 22,500,00 din
- stroški prireditve (kino dvorana, nagrade,
v predračunu, predavanje, pevski zbor itd. 12.000,00 din
- prva nagrada za najbolje urejeno hišo 6.000,00 din
Skupaj: 40.500,00 din
Stroške prireditve naj bi krili s prispevki delovnih kolektivov in s prostovoljnimi prispevki pri razstavi gobelinov.
SMODIŠ KOLOMAN
Varstvo pred plazovi
Planinska zveza Slovenije je 23. december določila za dan varstva pred snežnimi plazovi, zato v teh dneh navadno organizira seminarje o varstvu pred temi nesrečami. Tudi v Logatcu imamo nekaj izurjenih gorskih reševalcev, ki so se tega seminarja udeležili.
Snežni plazovi so ena največjih nevarnosti planincev, ki se podajajo v gore v zimskem času, zato priporočamo ljubiteljem gora, da so pri vzponih v gore v tem času skrajno previdni.
Letošnji seminar je bil dvodnevni. Prvi del so opravili v Kranjski gori, drugi del pa v Planici - Tamarju, kjer so se poučili o praktičnem miniranju in reševanju iz plazov. Seminarja se je udeležilo 80 članov vseh PD, GRS, lovcev, gozdarjev, tabornikov in drugih. Prikazano je bilo več načinov reševanja iz plazov; z bajalico, s sondami, z lavinsko vrvico in z lavinskim psom, ki je še vedno najuspešnejši pripomoček.
V letu 1979 se je zgodilo v Sloveniji 7 nesreč, ena od njih pa je zahtevala smrtno žrtev. Menimo, da so snežni plazovi zelo resna nevarnost, zato bi morali biti vsi planinci o njih bolje poučeni.
Predavanja na seminarju so vodili strokovnjaki P/S, ki so poudarili, da plazovi na planince prežijo bodisi v suhem ali vlažnem vremenu, pri zimskih pohodih ali vzponih, zato moramo biti skrajno previdni. V gore ne smemo hoditi samo z mislijo, da osvojimo katerikoli vrh, ampak se moramo zavedati, da gore skrivajo mnoge nevarnosti.
Seminar je bil sklenjen z geslom: Čim več sreče pred plazovi, čim manj nesreč med plazovi.
Veh ar J.
NOVE KNJIGE
1. Prešernov koledar 1980
2. F. Šetinc: Misel in delo Edvarda Kardelja
3. M. Lalič: Prvi sneg
4. C. Jeglič: Med ljudmi in rastlinjem
5. R. Rolland: Miklavž Breug-non
6. J. Kislinger: Debele zgodbe Petra Fuleža
7. D. Lokar: Dom je jezik
8. K. Moczarsk: Pogovori z rabljem
9. H. Jaenecke: Beli gospodarji
10. G. Green: Holokavst
11. L. Uriš: Trojica 1. 2. in 3. del
12. A. Hcllman: Sanje umirajo
13. V. Grill: Med dvema svetovoma
14. B. Russel: Filozofija logičnega atomizma
15. B. Bjornson: Povesti in črtice
16. W. Faulkner: Absalom, Absalom
17. J. Benavente: Sobotna noč
18. S. Bellow: Humboldtova oporoka
19. H. Hesse: Stepni volk
20. H. Hesse: Umetnost razmišljanja
21. H. Hesse: Igra steklenih biserov: 1. in 2. del
22. H. Hesse: Gertrud
23. H. Hesse: Pod kolesom Klein in Wagner
25. Sla po soncu
26. A. Ingolič: Zgodbe mojega jutra
27. M. Hafner: Zlata pravila življenja
28. E. Cesar: Karel Destovnik-Kajuh
29. E. Peroci: Reci sonce, reci luna
30. L. Suhodolčan: Cepccepc-tavček
31. Fižolčck, ogelček in slamica
32. Zdravilno jabolko
33. K.Grabeljšek: Prijatelja
Logatec, 7.jan. 1980
Naš delegatski sistem
O delovanju delegatskega sistema smo tako ali drugače že večkrat pisali. Tudi v dnevnem in periodičnem tisku lahko stalno zasledujemo mišljenja o težavah in problemih delegatov pri svojem delu. Vsekakor je v središču pozornosti odsotnost delegatov iz sej. Mnogo je objektivnih problemov pri delovanju tega sistema, vendar za nesklepčnost posameznih skupščin oz. za večjo odsotnost delegatov iz sej ne bi mogli poiskati primernega objektivnega vzroka, saj vemo, da fleksibilni mandat omogoča posameznim delegacijam, da pošljejo na sejo kateregakoli delegata. Da bi bili vsi zadržani pa skoraj ni verjetno. Vsaka delegacija bi torej morala zagotoviti delegata na posameznih sejah. Pa vendar temu ni tako. Ali je mogoče vzrok nezainteresiranost, saj vemo, da prihaja do teh problemov predvsem v zboru uporabnikov, medtem ko so mesta izvajalcev vedno polno zasedena?
Namen članka ni iskanje vzrokov tega pojava, ampak na primeren način opozoriti nanj. Spodnja tabela nam prikazuje, katere delegacije niso zagotovile delegata za posamezne skupščine SIS, ki so bile konec lanskega leta. Črtica v polju pomeni odsotnost, prazno polje pa prisotnost delegata. Crtica in + v istem polju pomeni, da je bil delegat prisoten šele po drugem sklicu skupščine. (Skupščina samoupravne izobraževalne skupnosti je bda namreč prvič nesklepčna). Na tabeli lahko opazimo, da nekatere delegacije kar vztrajno manjkajo, kar pa ne velja le za skupščine v prejšnjem mesecu, ampak bi podobno stanje lahko opazili tudi pri sejah skupščin skozi vse leto. Spodnja tabela je torej zgovoren dokaz, da v delovanju delegatskega sistema nekaj ni v redu in da bomo morali nekaj storiti. d T/.
Sondiranje plazov
Delegacija
Izobraže- Kultur- Telesno- | Social-
valna Otroško na skup- kul. skup- no skrb-skupnost varstvo   nost      nost stvo
KLI
Valkarton Konfekcija Gradnik KZ in GG Mercator - SAP OS in VVZ, VZ SO in drugi
2TP - +
Petrol
Obrtniki
Dislocirani obr -KS „Naklo" KS „Tabor"
KSHotedršica - +
KS Rovte - +
KS Vrh KS Trate KS Laze
Na seji občinske skupščine pa so manjkali v decembru naslednji delegati:
ZBOR Z DRU Z ENEGA DELA: Od 22 delegatov manjkali -Gradnik, OK Gozdarstvo, SAP Krpan, Petrol Motel Lom, Uprava SO.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI: Od 14 delegatov manjkah: KS Naklo (oba), KS Rovte (eden), KS Trate (eden).
r
FILMSKI PROGRAM
ZA FEBRUAR
1. -3. ameriški avanturistični VRNITEV TIGRA, režija J. SHOW, gl. vloga Bruce Lee
2. - T. ameriški pustolovski PLAČILO ZA STRAH, r. W. Friedkin, gl. vloge R. Sheider, F. Rabal
5. italijanska kriminalka VELIKI REVOLVERASKI OBRAČUN, r. P. Hunt, gl. vloge R. Padilla, R. Pust
7. program ameriških risank TOM IN JERRY - VEČNA NASPROTNIKA
8. - 10. ameriško italijanski vojni MESTO V PEKLU, r. J. Warren, gl. vloge G.Madison.M. Greenwood
9. - 10. italijanska erotična komedija Cantcrburijskc ZGODBE, r. P.P. Pasolini, gl. vloge L. Bctti, J. Chaplin, F. Citti
12. ameriška komedija MISTER MILIJARDER, r. J. Kaplan, gl. vloge Terence H ili, V. Perrine, J. Gleason
15. - 17. japonski avanturistični KARATE IZ HRAMA SHAO-LIN, r. H. Nanbu, gl. vloge K. Kazama, J. Igarashi
16. - 17. kanadska kriminalka KRVNI SORODNIKI, r. C. Chabrol, gl. vloge D. Sutherland, S. Audran, A. Landrv
19. francoska zgodovinska komedija BITKA ZA ALZACIJO IN LORENO, r. M. Cozlouche, gl. vloge M. Coulouche, J. Lanvi-ne
22. - 24. ameriški triler PAUL CURSEY NE ODPUŠČA, r. M. \Vinner, gl. vloge Charles Bron-son, V. Gardenia
23. - 24. ameriška komedija HIŠNI OBISKI, r. H. Zieff, gl. vloge W. Matthau, G. Jackson, A. Carbey
26. francoska komedija ŽEPNI LJUBIMEC, r. B. Oueysanne,gl. vloge M. Farmer, P. Scllier 29. - 2. ameriška komedija HERBIE ZNOVA TEKMUJE, r. R. Stevenson.gl. vloge H. Hayes. K. Berry
SPREJELI PLAN ZA LETO 1980
V preteklem mesecu smo delavci KLI na zborih obravnavali in sprejeli gospodarski načrt za leto 1980 ki je izvedbeni akt sedanjega srednjeročnega Plana. Osnutek in predlog so posredovali Odbori za družbeno načrtovanje in delavski sveti. Glavni elementi plana so:
1.
Dogovorjeni obseg proizvodnje
žagan les stoli
mizna podnožja okna in vrata rolete
strojne naprave in oprema za lesno industrijo
27.400m3T.O.Zaga 522.500 kom T.O. Drobno pohištvo 42.400 kom. T.O. Drobno pohištvo 92.900 kom T.O. Stavbno pohištvo 152.000 m2 T.O. Stavbno pohištvo T.O.ESO -proizvodni oddelek
^Proizvodnja je v povprečju proizvodnih T.O. večja za 5 % od plana za 2. Zaposlenost
Predvidevamo, da bi bilo zaposlenih 1220 delavcev. Ne načrtujemo večjega povečevanja, razen v T.O. ESO zaradi razvoja in povečevanja obsega proizvodnje v mehanični delavnici. 3- Produktivnost
Na osnovi normativov časa izdelave posameznih izdelkov, bi se produktivnost proizvodnih T.O. v povprečju za DO KLI dvignila za 3 %.
Predviden ustvarjen dohodek na delavca pa bi bil v povprečju za 27 /<• večji od planiranega v letu 1979.
4. Osebni dohodki
Startna osnova za planiranje mase osebnih dohodkov so izplačani osebni dohodki za mesec oktober 1979. V povprečju so planirani osebni dohodki 2a leto 1980 višji za 5 % od izplačanih v prvih 9. mesecih preteklega leta. Od Planiranih OD za leto 1979 pa so višji za 19%, kar pomeni, da so bih dejansko izplačani osebni dohodki v letu 1979 višji od planiranih.
,z tega je razvidno, da je naš plan postavljen v skladu z resolucijskimt blišči SRS. O.D. naraščajo počasneje kot ustvarjen dohodek na delavca.
5. Izvoz - uvoz
Predvidevamo, da bo vrednost izvoza v dinarskih zneskih v letu 1980 za JU % večja ko, je bj|0 pianu.ano za ieto 1979. Vrednost uvoza pa se bo Predvidoma povečala za 5 %. Povečanje bo zaradi uvoza opreme. Tu je upoštevan stroj za mehanizirano lupljenje hlodovine.
Celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek
•) CELOTNI PRIHODEK
hi rv£,.Jena sredstva D> pOHODEK
cl iz dohodka
1 nISun DOHODEK d) rif^"1 dohodek in sk. porabe '   'STI DOHODEK ZA RAZS. MAT. OSNOVE
P
k;
Kljub
plan 1980
702.709.000 466.395.000 236.314.000
57.832.000 178.482.000 153.744.000
24.738.000
porastu planiranega dohodka za 30 % napram planu preteklega leta ar .r, av'Jamo, daje porast porabljenih sredstev (materialni stroški) za 35 % ostani v vp'iva na dohodek, čisti dohodek, osebne dohodke in končno na
Da h    te?a dohodka za razširitev materialne osnove. °seb . ° Ve jI' ' dohodek   ostanek čistega dohodka ter na ta način tudi naši bomo'j  n™ki, 'cot Je postavljeno v planu moramo vložiti vse napore, da enr.t    V18n''i produktivnost dela in s tem zmanjšali tudi režijske stroške na cn°to proizvoda.
Post P{?nom smo sprejeli naloge, ki jih je potrebno izvršiti če hočemo doseči - D  i ne c''je' P°'e8 ostalih nalog smo sprejeli npr.:
uosledno je treba uveljaviti sistem delitve osebnih dohodkov v skladu z 'ezultati dela,
- varčevati s surovinami, repromaterialom in energijo,
- pospeševati preventivno zdravstvo,
- povečati izvoz,
- spodbujati novatorstvo in racionalizacijo,
- ustvariti odgovornejši odnos do dela in povečati disciplino.
Upamo, da bomo te naloge v tem letu, to je v letu stabilizacijskih ukrepov tudi uspešno uresničili. Tatjana ST7RN
LOGAŠKI KINO V ŠTEVILKAH LETA 1979
Leta 1978 sicer ne moremo primerjati z lanskim, kajti leto 1978 je bilo eno najuspešnejših sploh, vendar smo lahko le zadovoljni. Obisk je bil manjši kar za 3.000 obiskovalcev, kar lahko pripišemo neurejenim razmeram v Narodnem domu. Dom brez hišnika, slabo ogrevanje, težave z električno napeljavo — vse to so vzroki, da so stalni obiskovalci, ki jih ni malo, raje ostajali doma na toplem in svetlem, kot pa prihajali v kino. 3.000 obiskovalcev manj pa pomeni tudi manjši finančni uspeh lanskega leta. Toda namen tega zapisa ni v tem. Vrnimo se raje k podatkom, Ki naj orišejo filmsko dejavnost Narodnega doma.
29.966 obiskovalcev si je lani ogledalo 158 filmov. Poprečen obisk skozi vse leto je bil 119,1 na predstavo, ki jih je bilo skupno kar 251. rednih in izrednih. Največ gledalcev je pritegnil hongkonški film z Brucem Leejem NA ZMAJEVI POTI (530), najmanj pa jugoslovansko-nemška koprodukcija SKUPINSKA SLIKA Z GOSPO (39). Kaže, da Nobelovec BOH, igralka Romy Schneider in naš režiser Saša Petrovič garantirajo nizek obisk. Škoda!
V letu 1979 smo po zvrsteh predvajali naslednje filme: 33 dram vseh vrst, 27 avanturističnih filmov, 24 kriminalk, 23 komedij, 15 vvesternov, 9 grozljivk, 6 znanstveno fantastičnih filmov, 5 glasbenih, 5 vojnih. 4 zgodovinske. 4 risanke ali program risank, 4 dokumentarce in I biografski film.
Vrteli smo 1 1 jugoslovanskih filmov, od tega 3 slovenske produkcije. Obisk je bil visoko nad povprečjem leta: 2533 obiskovalcev na 16 predstavah ali poprečno 158,3 na predstavo. Trije slovenski filmi so pritegnili 1125 obiskovalcev ali 281,3 na posamezno predstavo od štirih, kar dokazuje, da logaška publika spremlja jugoslovansko in še posebej slovensko proizvodnjo dovolj skrbno» Najbolje obiskani jugoslovanski film je bila OKUPACIJA V 26 SLIKAH - 340 obiskovalcev, najboljši slovenski film pa MOJA DRAGA 1ZA - 214 obiskovalcev.
Še nekaj podatkov o uspešnosti posameznih mesecev. Največ predstav je bilo v juliju — i'3, najmanj februar - I 7. Največ obiskovalcev v celoti je imel december - 2951 - na 22 predstavah ali 134,1 na predstavo. Največji poprečen obisk je prav decembrski.
Za konec še nekaj podatkov o „narodnosti" filmov. Vrteli smo naslednje filme: 63 ameriških, 27 italijanskih. 20 francoskih, 13 angleških, 1 1 jugoslovanskih. 8 hongkonskih, 6 zahodnonemških. 4 švedske. 2 danska, 1 tajskega, panamskega, vzhodno nemškega in japonskega.
Tudi letos so jugoslovanski filmi na dovolj visokem mestu, glede na proizvodnjo pa so sploh v vrhu. V primerjavi z letom 1 978 so ameriški filmi ostali na prvem mestu, italijanskih je nekaj več. enako švedskih in hongkongških. vrteli pa smo nekaj filmov iz držav, ki jih 1978-ega ni bilo: panamskega in tajskega. Primož Sark
KULTURNA KRONIKA
DAN PROSVETNIH DELAVCEV. - V črnovrškem hotelu Bor so se zbrali logaški prosvetni delavci in povabili medse Gezo Čahuka, da se je kot član RO ZSS pogovarjal z zbranimi o medsebojnih delovnih razmerjih, o dohodkovnih odnosih, o zakonskih novicah itd. V kulturnem sporedu se je učiteljem predstavil z monodramo Dare Ulaga. Nato sta dve prosvetni delavki — Mira Rakuš in Saša Držaj — prejeli odlikovanje predsednika republike red dela s srebrnim vencem za izredne delovne uspehe pri vzgoji šolskih otrok. Pred zabavnim delom je nastopil z. izborom razpoloženjskih pesmi Logaški oktet, ki se je s Pepco poklonil prav v prvih decemberskih dneh umrle mu koroškemuiskladatelju Pavlu Kernjaku.
SPREJEM OB DNEVU J L A.— V osnovni šoli ..Edvard Kardelj" je sprejel poveljnik TO rezervne vojaške oficirje in mlajše oficirje. Med nagovori, ki so spregovorili o uspehih enot TO, o nalogah pri podružbljenju LO in DS in o uspeli akciji NNNP 79, so bila posredovana napredovanja vojaških starešin, podeljena priznanja, pohvale in nagrade. Kulturni prispevek so pripravili učenci z izborom recitacij in instrumentalnih skladb — vse v počastitev dneva JLA.
AKADEMIJA V POČASTITEV JLA. - Na predvečer dneva JLA je pripravila logaška mladina ob sodelovanju z vojaki proslavo, ki je v pisanem programu naglaševala pomembnost LO, zlasti pa pomembnost vsega tistega, kar je treba braniti z vsemi močmi. Osrednji del programa je bil finale kviza o poznavanju družboslovnih, političnih iz zgodovinskih okoliščin naše revolucije. Kum Branka, ki je vodila kviz, je povezovala tudi ostali del programa, v katerem so nastopali govorniki, recitatorji. Pihalni orkester Logatec, pevski zbor, ki je združil mladinke in vojake ter pevec — solist s kitaro.
KEKEC IN MOJCA. - Kulturna skupnost Logatec je organizirala z odborom za pripravo prireditev ob Novem letu gostovanje Šentjakobskega gledališča z mladinsko igro Kekec in Mojca. Dedek Mraz je z dvema predstavama dodobra navdušil šolsko maldino od četrtega razreda naprej.
JOJ, ŽE PRIŠEL JE MED NAS DOBRI STARI DEDEK MRAZ. - Res, letošnji dedek Mraz ni bil kar tako. Dolgo pot je bil preromal, prispel v sleherni kraj, v šolo in vrtec. Njegova radodarnost je bila obilna, kot se spodobi, prireditev pa nič koliko vsepovsod. Skupine iz Društva mladih glasbenikov in glasbene šole so spremljale dedka Mraza po ljubljanskih ulicah večer za večerom. S pisanim sprevodom, v katerem so nastopili dimnikarji, kralj Matjaž, dvorjani. Rdeča kapica. Sneguljčica, Kekec, Pika Nogavička, Kresnice, Martin Krpan in mnogi drugi, so se končale novoletne prireditve dedka Mraza na ploščadi ob novi trgovini, kjer so nastopile še skupine iz glasbene šole in Društva mladih glasbenikov, pa seveda Bojanov orkester s pevkami. Veselo vzdušje, prijetni spomini, nova pričakovanja. MAŠ
~ Za8otoyiti dobro kvaliteto izdelkov,
Čimbolj racionalno r/l.-(iriw -: 111 nrniz
olj racionalno izkoriščati proizvodne zmogljivosti in delovni čas,
Kulturna skupnost Logatec objavlja
NAGRADNI NATEČAJ ZA 3 NAJBOLJŠE GOBELINE
na marčni razstavi gobelinov, ki jo prireja Turistično društvo Logatec. Tričlanska strokovna komisija, ki jo določi Kulturna skupnost, bo po pregledu vseh prispelih gobelinov izbrala tri najboljše in dodelila:
za 1. nagrado - 2.000 din, za 2. nagrado - 1.500 din za 3. nagrado     - 1.000 din
vabimo vas
Vsi se zagotovo spominjamo imenitno zabavnega filma, v katerem je imel glavno vlogo - avto, in to še volksvvagen povrhu. Američani so kmalu posneli še dvoje nadaljevanj in eno bomo videli na koncu februarja. HERBIE ZNOVA TEKMUJE je na sporedu prav na prestopni dan. Vragolije malega avtomobila, za katerega nam je gotovo žal, da ga ne izdelujejo več, nas bodo nasmejale do solz.
Nasploh je v tem mesecu veliko komedij. Posebno kvalitetna je HIŠNI OBISKI z odličnima Walterjem Matthauom in veliko karakterno angleško igralko Glendo Jackson. Zgodba je iz zdravniškega življenja in glavna igralca sta res poskrbela, da bomo uživali ob norčevanju iz nenavadnih razmer ameriških bolnišnic. Duhovita komedija je tudi francoski film ŽEPNI LJUBIMEC. Pripoveduje o razvratnih željah petnajstletnika, ki ga dobi v kremplje bogata prostitutka. Toda taka zveza ni prava. Ta ugotovitev pa najprej zraste na njenih tleh. Spleti dogodivščin so odlično režirani, čeprav je režiser pri nas pravzaprav neznan.
Zabavi sta namenjena tudi dva karate-filma. Eden z Brucem Leejem VRNITEV TIGRA SHAOLIN. Zgodbi sta, kot vedno, preveč preprosti, da bi koga zares zanimali. Važna je le veščina, ki, vidimo, marsikoga imenitno zabava.
Toda nadaljujmo še s komedijami tega meseca. Pier Paolo Pasolini, na žalost že umrli, oz. umorjeni na čuden način, režiserje posnel po zgodbah anegleškega klasika Geoffreya Chaucerja film CANTERBURYJSKE ZBODBE. Imenitni režiser je spet pokazal najintimnejše strasti človekovega življenja na neposreden, erotično izredno pretanjen in filmsko dovršen način. Zgodbe so radožive in polne srednjeveškega humorja, kot ga poznamo že iz njegovih filmov TISOČ IN ENA NOČ in DECAMERON. Film je seveda predvsem za resne, starejše gledalec. Odlična komedija je tudi film MISTER MILIJARDER z velikim zabavljačem Terencom Hillom in junakinjo LENNYJA Valerie Perrine. Zgodba pripoveduje o mladeniču, ki je podedoval milijardo dolarjev in mora iz Italije osebno ponje v San Francisco. Seveda ga med potjo napadejo, gonijo, zvezujejo in kaj vem še vse, da bi denar prišel v roke zločincev. Tudi lepo dekle mu nastavijo, ki pa naredi usodno napako: zaljubi se vanj in . .,.no, vsega se seveda ne sme izdati, toda konec je zagotovo znan že vsem, kajne? Tudi zgodovinska komedija BITKA ZA ALZACIJO IN LORENO je zabavna na svoj način. Na francoski. Kralj Francije pokloni Alzacijo in Loreno, dve sosednji francoski pokrajini, Belgijcem zato, da bi si obdržal oblast. V spletu političnih špekulacij neumnega kralja najdemo mnogo namigovanj tudi na današnji čas. Nam sicer malo znani komik Colouche se je tokrat izkazal tudi kot režiser.
KRVNI SORODNICI je napeta psihološka kriminalka francoskega režiserja Clauda Chabrola, ki ga poznamo po izvrstnih filmih vseh zvrsti, na primer: DEMARKACIJSKA ČRTA, MARII. CHANTAL, LEPI SERGE itd. Pripoveduje o zgodbi mladega dekleta, ki je umorjena zapustila dnevnik, v katerem je moč odkriti pravega zločinca. Chabrol je film posnel za kanadske producente, kar je pravzaprav posebnost.
Za konec še veselje za najmlajše. TOM IN JERRY - VEČNA NASPROTNIKA bo na sporedu v četrtek, 7. 2. 1980 ob 16h kot izredna predstava za mlade šolarje (seveda tudi za vse ostale) ob začetku drugega polletja. To je program novih risank dveh sovražnikov, ki se imata tako rada. Smeha spet na pretek.
Namenoma končujem ta zapis s filmom za mladino. V drugem polletju začenja namreč Kino Narodni dom Logatec s programom filmov po učnem načrtu osnovne šole iz področja filma. S pomočjo obeh osnovnih šol in ZKO Logatec bomo namreč organizirali zaključene abonmajske predstave s spremno besedo o filmu, njegovih zvrsteh, zgodovini in še o čem. Prijavijo se lahko tudi ne-osnovnošolci na naslov Kino Narodni dom Logatec. Enkrat mesečno bomo namreč predvajali posebne filmske predstave, kijih bo spremljal komentar. Včasih bomo povabili tudi kakšnega uglednega filmskega teoretika, da nam razloži kaj o filmu in v zvezi z njim. Vse podatke boste lahko dobili pri logaških učiteljih in učiteljicah slovenskega jezika in pri upravi Kina. Upamo na številen obisk in na uspeh pri spoznavanju te mlade umetnosti. Vabljeni!
Primož Sark
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec: Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI, Franc Korene, delegat OK ZKS, Marcel Štefančič, delegat Gradnika, Tatjana Štirn, delegat KLI in Terčič Darjo, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Številka žiro računa: 50110-678-87486. Priprava za tisk: BEP-Dnevnik, Tisk: tiskarna Delavske univerze Domžale. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
POZABLJIVI DEDEK MRAZ
Letos se je dedek Mraz izkazal, bogme, kakor že zlepa ne. Celo kavo, pomaranče, limone je prinesel in česa vsega ni prinesel, dobri stari dedek Mraz. Samo na eno malenkostno malenkost je pozabil na papir za zavijanje kruha. Ti presneti dedek Mraz, pa nam jo jc zagodel, pravijo logaške prodajalke kruha.
KOT LANSKI SNEG
Delegati so lani samo spregovorili o snegu, ki da ga s pločnikov nihče ne očisti, in žeje s pločnikov sneg pobralo - poletje namreč. Čakaj, čakaj, sneg, v drugo te bomo z odlokom napadli, so rekli. Sneg pa še vedno čaka na pločnikih poletja kakor lanski sneg.
TUDI NOVOLETNA JELKA DELA TATU
Saj poznamo naše reklo, ki pravi, da priložnost dela tatu. In nekateri Logačani so priložnost preizkusili. Več novoletnih jelk je bilo bogato razsvetljenih s pisanimi lučkami Lučke pa so kar zmanjkovale. „Ja", so nekateri dejali, „otroci pobirajo žarnice, kdo pa drug"! Morda res, razen tiste lučke, ki jo je odmaknil voznik, ki je stopil ponjo i/ svetle stoenkc.
MAS
„Koliko svetlih ali temnih stoenk seje ustavilo pod to jelko.'
Zdravo Marjetka! Ali je tvoj Irancelj v bolniški''
O, kje neki! V službi, v službi, Mojca!
Oprosti Marjetka, nisem vedela, da dela ..Pri Krištofu"!
Peter Speh
* -W0 m v. r- 64
• »*rB!r550 os-. Park'i Tee, obratovanj«    ^jah ,
o -g,
3 s.