težka in krvava je bila pot VII. slo-_jke narodnoosvobodilne udarne briga-Franceta Prešerna, ki je bila ustanovlje-12. julija 1943 v Davči in si svobodo do-»nčno izborila v Gorici. Po njej je poime-rtna garnizija v Kranju, ki že več kot it let oživlja tradicije te slavne bri-in je kovačnica novih mladih sil, ki vsak trenutek pripravljene stopiti »ran nase domovine in svobode, ki je bila težko priborjena. Prav na obletnico _iovitve Prešernove brigade so se v _ijaki garniziji zbrali vsi preživeli borci slovesnosti, ki so jim jo priredili vojaki starešine garnizije. V soboto pa se spet ijo na Jamniku. - Foto: D. Dolenc ZADNJA VEST Willy Brandt na Bledu Predsednik republike in predsednik zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je v sredo na Brionih sprejel predsednika socialdemokratske stranske Willyja Brand-ta. V pogovorih sta posebno pozornost posvetila potrebi po odpravljanju zastojev v popuščanju napetosti. Willy Brandt je popoldne v spremstvu Franca Šetinca odpotoval na Bled, kjer bo ostal na krajšem oddihu. m XXXII. Številka 53 ftinovitelji: občinske konference SZDL Srnice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Tržić - Izdaja Časopisno podjetje L Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 13. 7. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa oh torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Škofja Loka aslednjih pet let Delegati vseh treh zborov občinske skupščine Škofja Loka so sprejeli smernice za pripravo družbenega plana občine 1981 — 1985 in prostorskega plana smernicami za pripravo druž-za plana občine Škofja Loka so /ed™j&del jen i skupni cilji, umeri in dmri razvoja občine v naslednjem avfnjeročnem obdobju. V njih so i vptevane širše razvoje usmeritve ?n|^ smernic SR Slovenije in SFRJ, m~ilemeljijo predvsem na razreše-fiu nekaterih ključnih problemov jtotreb po nadaljnjem celovitem "roju občine, na usmeritvah pro-cref*kega razvoja, ki je opredeljen z c,.^eJiranim urbanističnim progra-/n*N ter analizah uresničevanja ^aVjega srednjeročnega plana in ujNvidenih možnosti za nadaljnji na>. foj- ■**faalize razvoja v obdobju 1976 do koH*žejo, da so v Škofjeloški občini ),u^gli planirano gospodarsko rast, '• p na račun uspešnega gospodar-,RJh v letu 1978. Ne morejo pa biti >VQkVo'jni s kvalitativno rastjo. X~o so se uresničevali cilji na *očju zaposlovanja in produk-Wi dela, učinkovitosti naložb sektorske strukture gospodar-v povezavi z razvojem druž-i dejavnosti. tov tem področjem zaostajanja v tličevanju sedanjega srednjeroč-plana, je namenjen v smer-1 poseben poudarek. Postav-je zahteva po racionalnem in iiktivnem zaposlovanju, pri tem pa je potrebno dosledno upoštevati celotne družbene stroške novih delovnih mest. Poudarek je dan razvoju otroškega varstva, prometnega in telefonskega omrežja ter regionalnemu povezovanju. Namen smernice je, da dajejo temeljnim nosilcem planiranja v občini - TOZD, KS in SIS - izhodišča, ki jih potrebujejo pri obliko-' vanju lastnih planskih dokumentov, da' bi lahko poleg lastnih interesov upoštevali tudi širši družbeni interes — r potrebe občine po usklajenem razvoju, tako na področju gospodarstva kot na področju družbenih dejavnosti in prostora — seveda s prioritetami, za katere se bodo delovni ljudje v občini dogovorili v nadaljnji pripravi družbenega plana. Pripravi smernic so v škofjeloški občini posvetili veliko aktivnosti. Osnutek je bil pripravljen že konec marca in tudi objavljen v Biltenu, ki ga izdaja IN DOK. Potem so ga obravnavale vse družbenopolitične organizacije in izvršni svet, v obravnavi pa je bil tudi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. V pripravi predloga so se poleg pripomb izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij upoštevale tudi pripombe krajevne skupnosti Škofja Loka, Termike in Alplesa Železniki. L. Bogataj Za Črno goro Gorenjski delovni ljudje in občani so do začetka julija zbrali 2,223 milijonov dinarjev pomoči Crni gori. Največ denarja so zbrali z enodnevnim oziroma dvodnevnim zaslužkom, drugo pa so prispevki družbenopolitičnih skupnosti, organizacij in društev ter posameznikov. V tej vsoti ni upoštevana vrednost prve pomoči — šotorov, odej in drugega materiala, ki so ga takoj prve dni po potresu poslali v prizadeto republiko občinski štabi civilne zaščite. V jeseniški občini so zbrali 501 milijon dinarjev, v kranjski 858 milijonov, v radovljiški 316 milijonov, škofjeloški 387 milijonov in v tržiški 167 milijonov dinarjev. L. B. Srečanje borcev pod Lipanco Radovljica — 3. julija leta 1943 sta druga in udarna četa Gorenjskega odreda z okoli 50 partizani taborili pod Lipanco nad Pokljuko. Znenada so jih napadli Nemci, padlo je 11 borcev, 18 so jih ujeli in jih ustrelili v Begunjah, v Dolenji vasi, ena borka pa je umrla v taborišču. Danes živi še 14 nekdanjih borcev in vsako leto se zberejo in z lastnimi sredstvi pripravijo spominsko slovesnost in tovariško srečanje. Srečali so se tudi letos, za dan borca. V imenu vseh je spregovoril Ludvik Bem z Bleda, z recitalom so se predstavili učenci osnovne šole iz Gorij, ki so prevzeli skrb za spomenik padlim. Srečanje je potekalo svečano in izredno prisrčno, čeprav odmaknjeno v planinski samoti in skoraj neopa-ženo v širši javnosti. V zadnjem času si spomenik ogleda vse več domačih izletnikov in tujih turistov. Posebno tujci so presenečeni ob junaštvu partizanov in z vso spoštljivostjo želijo izvedeti čimveč o tej borbi in sploh o našem partizanstvu. Priprave novega srednjeročnega plana Gorenjska zamuja Že lani jeseni je bilo dogovorjeno, da moramo nov srednjeročni plan zgraditi na izkušnjah sedanjega petletnega obdobja in mora biti sestavljen tako, da bo zagotavljal skladen razvoj vseh občin ter Gorenjsk<9 v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Dogovor je bil podprt s konkretnimi podatki na katerih področjih Gorenjska v razvoju zaostaja in s predlogi, katerim panogam je potrebno v novem planu posvetiti posebno pozornost. Dogovor je bil podprt v vseh občinah in povsod so bili soglasni, da se je dela treba lotiti resno, z vsem razpoložljivim znanjem, ki ga na Gorenjskem premoremo. Podprto je bilo stališče, do temeljno planiranje ostaja v TOZD, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, vendar pa je ob tem nujno potrebno upoštevati skupne interese razvoja v občini in regiji kot tudi širši skupnosti. Skupne usmeritve naj se določijo s smernicami razvoja za naslednjih pet let, ki naj bi jih v vseh občinah sprejeli do konca julija. So osnovni dokument, na podlagi katerega se bodo morali nasloniti temeljni plani, hkrati pa se bo lahko začelo usklajevanje in skupno načrtovanje razvoja v regiji. Kljub dogovorom ter točno določenim rokom, ki smo jih povsod sprejeli, priprave na Gorenjskem zamujajo. Na ponedeljkovi seji koordinacijskega odbora za pripravo srednjeročnih planov §ri MS SZDL za Gorenjsko, so ocenili, da razen v Kranju in kofji Loki, kjer so smernice razvoja po temeljiti razpravi v družbenopolitičnih organizacijah sprejeli na sredinem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine in deloma Jesenic, kjer že teče razprava v družbenopolitičnih organizacijah, ni bilo veliko narejenega. Ker razprave se ni bilo, bodo lahko prišle na dnevni red zasedanja zborov občinskih skupščin sele jeseni. Zamujanje je toliko bolj kritično, če vemo, da gre za prvi dokument v zvezi s pripravami novega plana in se ob tem postavlja vprašanje, kdaj bodo lahko pripravljeni naslednji in kako se bomo se lahko držali dogovorjenih rokov, zlasti pa bodo težave pri usklajevanju v regiji. V smernicah pa je tudi vrsta vsebinskih pomanjkljivosti. Niso izpostavljeni nosilci razvoja, niso opredeljena področja v katerih Gorenjska v razvoju zaostaja za republiko. Premalo pozornosti je posvečeno infrastrukturi, predvsem pa družbenemu standardu, čeprav je znano, da je na Gorenjskem med najnižjimi v Sloveniji. O kulturi se pogosto piše le, ker pač nekaj mora biti. Preslabo je obdelano tudi področje ljudske obrambe in družbene samozaščite ter razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v celoti. L. Bogataj Jutri na Jamnik! V soboto, 14. julija, ob 10. uri bo na Jamniku nad Kropo srečanje borcev VII. SNOUB France Prešeren. Po kulturnem programu, v katerem bodo sodelovali pevci iz Krope, folklora s Podblice in recita-torji, bo za ples igral ansambel Doma JLA iz Kranja. Cesta Kropa —Jamnik—Dražgoše bo zaprta ta dan za ves promet od 8. do 16. ure na odseku skozi vas Jamnik. Z vozili se boste lahko pripeljali do zapore na Jamniku, parkirali pa na desni strani ceste Kropa— Dražgoše. Vabljeni! 6. in 7. STRAN SKUPNA SEJA VSEH TREH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA V sredo, 25. julija, bo ob 16. uri v Radovljici skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. Delegati bodo razpravljali o razvrstitvi črnih gradenj, o odloku o določitvi lokacije za deponijo odpadkov, o štipendiranju, financiranju nekaterih športnih objektov, o zaposlovanju ter o več drugih pomembnih vprašanjih. Največ pozornosti pa bodo morali nameniti predlogu smernic za pripravo družbenega plana Slovenije in občine Radovljica za obdobje 1981 do 1985. Gradivo za delegate objavljamo skupaj s sklepi zadnjih sej treh zborov radovljiške skupščine na . in na. strani. DOGOVORIMO SE • ^pBl^^*****tricm — Poleg lepo urejenega muzeja Tomača Godca v Bo-^fjfciak* ^-ameravajo postaviti za obiskovalce še klopi in tudi sicer še \Si Bistre1 n '/dal so morali ob potoku, ki teče mimo muzeja, primerno zgradili oporne zidove. — Foto: Pavli Mencinger Gradivo za delegate objavljamo skupaj s sklepi zadnjih sej treh zborov radovljiške skupščine na 6. in 7. strani. O LAS 2."STRAN. PETEK, 13. JULIJA 1Q* Tito sprejel Brandta Predsednik republike Josip Broz-Tito je v sredo na Brionih sprejel predsednika Socialdemokratske stranke Nemčije Willyja Brandta. Med daljšim prijateljskim pogovorom sta izmenjala mnenja o več vprašanjih, ki so v obojestranskem interesu. Posebno pozornost sta posvetila potrebi po odpravljanju zastojev v popuščanju napetosti, ki mora kot vsestranski proces prestopiti ozke okvire m zajeti vse probleme in dele sveta. V zvezi s tem sta poudarila pomen obsežnih priprav za sestanek K VSE, ki bo prihodnje leto v Madridu in na katerem naj bi okrepili in še razvili duha in sklepe berlinske konference. Tito in Brandt sta dodala, da se je nujno potrebno lotiti ukrepov resničnega razoroževanja. Enotni j ugoslo va nski trg Ni mogoče trditi, da so pojavi rušitve enotnosti jugoslovanskega trga povsem novi in da zbujajo preveliko skrb. So namreč posledica določenih blagovno tržnih zakonitosti. Bolj zbuja skrb to, da so težnje po zapiranju trga in razraščanju nekaterih drugih negativnih pojavov močnejši kot so bili, so med drugim ugotovili na zasedanju dveh zveznih svetov na Brdu pri Kranju. Za razpravo je služila obsežna analiza, ki jo je pripravil Zvezni izvršni svet. 20 let dvojezičnega šolstva V Lendavi se je zaključni seji sestal odbor za praznovanje 20-letnice dvojezičnega slovensko madžarskega šolstva, ki jo letos praznujejo v lendavski in soboški občini. Na seji, katere se je udeležil tudi predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, so ugodno ocenili potek vseh dosedanjih prireditev in proslav ob visokem za narodnostno politiko vsekakor pomembnem jubileju. Pomoč avtomobilistom Motorizirani potniki bodo okvare na vozilih laže odpravljali, če se jim bodo pripetile na liških prometnih žilah. Avto-moto društvo iz Gospića je uvedlo službo »pomoč informacije«, ki je opremljena z vlečnim vozilom, strokovnimi kadri, delavnica v Gospiću pa tudi s potrebno opremo in deli. Služba bo delovala na jadranski magistrali od meja občin Zadar in Senj, na cesti Karlobag—Gospić, Gospić — Titova Korenica ter na nekaterih drugih. Nepokošeni travniki Letos je v Sloveniji še več nepokošenih travnikov kot lani, čeprav je na nekaterih območjih suša močno zmanjšala pridelek sena. Mnogi lastniki, ki opuščajo živinorejo, ker so si zagotovili dohodke za življenje drugje, ne dovolijo, da bi njihove travnike pokosili sosedje za ustrezno odškodnino češ, naj trava raje segnije. Zato je upravni odbor Zadružne zve-zve Slovenije predlagal, naj kmetijske zemljiške skupnosti dosledneje uresničujejo določilo zakona o kmetijskih zemljiščih, da je neobdelano in slabo obdelano zemljo treba dati v petletni zakup tisti kmetijski organizaciji ali kmetom, ki so jo pripravljeni obdelovati. Radovljica - Ob dnevu borca so se zbrali na občnem zboru tudi (lani pod odbora vezistov Gorenjske in izvolili nov članski odbor, ki bo skrbel za uspeš no delovanje tudi v prihodnje. Ob tej priložnmti je Janko Burnik v imenu predsednika občinske skupščine Jesenice izročil t>dlikovanja vezistoni jeseni ške občine. Franc Gracar je prejel red deta s srebrnim vencem, red za zasluge za narod s srebrno zvezdo pa so prejeli: Branko Blenkuš, Gabrijel Divjak in Milan Uornik. Junija dražje življenje Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so se življenjski stroški junija v primerjavi z majem povečali za 2,9 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa za 21,2 odstotka. Skupna rast cen je junija v primerjavi z majem znašala 1,8 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se povečale za 1,4 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa so bile večje za 13,2 odstotka. Najbolj se je podražila hrana. Samo junija se je podražila za 4,7 odstotka. Najbolj se je podražila sveža in predelana zelenjava, sadje, sveže in predelane ribe, mesni izdelki, maščobe, jajca in med, cene mesa, mleka in domačih sirov pa so bile enake kot maja. Prihodnjo soboto na Blegoš! V soboto, 21. julija, ob 11. uri bo pri planinskem domu na Blegošu srečanje borcev Škofjeloškega odreda, Gorenjskega vojnega področja s komandami mest in partizanskimi stražami, borcev jurišnega bataljona XXXI. divizije in kurirjev, ki imajo domicil pri občinskem odboru ZZB NOV Škofja Loka. Pripravljalni odbor vabi na srečanje tudi planince, mladino in vse prebivalce Škofje Loke, obeh d61in in vse Gorenjske. Ob tej priliki bo planinska koča na Blegošu tudi dobila ime: imenovala se bo Planinska koča Škofjeloškega odreda, Blegoš. Na Blegoš ie mogoč dostop z avtomobilom do Črnega kala, kjer je urejeno za parkiranje, do planinskega doma je pa še 45 minut hoje. Iz Poljanske doline pridete na Blegoš iz Leskovice, s Hotavelj čez Sušo in na Črni kal, iz Poljan pa čez Javorje in Zetino ter Črni kal. Iz Selške doline pridete na Črni kal čez Sušo, Zapre-val, Četeno ravan in Zetino, ali Je-senovec Martinj vrh in blegoško cesto, lahko pa tudi čez davški most in Potok. Organizacijski odbor je za to srečanje izdal posebne spominske značke ob 35-letnici ustanovitve Škofjeloškega odreda in Gorenjskega vojnega področja. Vabljeni! Praznik Bleda Bled — V počastitev krajevnega praznika bodo tudi letos pri-' pravili na Bledu več zanimivih prireditev. V nedeljo, 15. julija, bo ob 20.30 večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru, ki ga bodo pripravili člani pihalnega orkestra Gorje pri Bledu. V ponedeljek, 16. julija, bo ob 17. uri v hotelu Jelovica slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti ter ob 17.30 uri orgelski koncert v cerkvi na otoku. Koncert bodo pripravili člani Kram asa iz Italije. V sredo bo ob 20.30 uri jugoslovanski folklorni večer v festivalni dvorani, na katerem se bo predstavil folklorni ansambel Sava iz Kranja, v soboto, 21. julija, pa bo pihalni orkester Gorje pri Bledu pripravil v Zdraviliškem parku promenadni koncert. V ponedeljek, 23. julija, bo trži-ški oktet zapel v cerkvi na otoku ob 17.30 uri, v sredo, 25. julija, pa bo ob 20.30 uri jugoslovanski folklorni večer v Festivalni dvorani folklornega ansambla Vojvodinsko kolo iz Subotice. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Bleda vabijo vse krajane, da se teh prireditev udeležijo. Odlikovanja Planičanom Pred dnevom borca so imeli v kranjski Planiki manjšo slovesnost ob podelitvi visokih državnih odlikovanj desetini sodelavcem. Za dolgoletno in uspešno delo na družbenopolitičnem in samoupravnem področju so red zaslug za narod s srebrno zvezdo dobili Janez Novak, Franc Oražem in Janez Velikonja. Red dela s srebrnim vencem so za dolgoletno in uspešno opravljanje dela in za prizadevnost v samoupravljanju dobili Milka Filipič, Janez Petek, Ivan Peternelj, Franc Pisek, Cveto Pogačnik, Francka Štular in Stane V ujič. Ob tej priložnosti so v Zvezo komunistov sprejeli nove člane: Staneta Sirca, Jožico Ribnikar, Mira Kuralta in Borisa Stariho. V. Peneš Polovico večji prihranki Jugoslovani smo letos do konca maja privarčevali dobrih 100 milijard dinarjev, kar je za 51 odstotkov več kot lani. Po podatkih SDK je letošnje leto glede varčevanja najuspešnejše v zadnjih desetih letih. Za plačevanje posojil pa smo Jugoslovani v prvih petih mesecih odšteli 53,250 milijonov dinarjev, kar je za 42 odstotkov več kot lani. V republikah pa je bila varčnost različna. Največje povečanje in to kar za 175 odstotkov so zabeležili v Črni gori. V Sloveniji smo letos do maja privarčevali 54 odstotkov več denarja kot lani v enakem Času in sicer je na hranilnih knjižicah 24,973 milijonov dinarjev. Množični pohod na Vodice Radovljica — V praznovanje občinskega praznika se bosta vključili tudi občinski organizaciji Zveze borcev in Zveze socialistične mladine. V spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona 5. avgusta leta 1941 na Jelovici bosta organizirali pohod na Vodice s celodnevnim programom. Pohoda se bodo poleg borcev in mladine udeležili tudi člani Zveze rezervnih vojaških starešin, teritorialne obrambe, pripadniki JLA ter mladinci, ki so vključeni v planinskih in taborniških organizacijah. Udeleženci bodo krenili na pot 4. avgusta iz Krope in Kamne gorice. D. K. Svet v tem tednu Zarota v Iranu Nov kitajski zakon o decentralizaciji je pomembna novost — Naša delegacija na obisku v Romuniji — V Iranu odkrili zaroto, obenem pa je Homeini za strogo moralo — Somozova garda še naprej mori Doslej na Kitajskem niso mogli govoriti o volitvah v pravem pomenu besede, še manj pa o tajnem glasovanju in o svobodnem kandidiranju. Politične in gospodarske voditelje so imenovali ali izvolili brez konsultacije. Vendar pa so takšno prakso v zadnjem času ostro kritizirali in tako novi zakon o decentralizaciji predvideva demokratični volilni postopek. Kitajska se je z novim zakonom povrnila k neposrednemu in tajnemu glasovanju za volitev okrajnih ljudskih kongresov. Ti kongresi bodo potem izbirali poslance za kongrese na višjih ravneh, pozornost pa so posvetili kandidiranju v okrajne kongrese. Kitajski poslanci so neprofesionalci, ne dobijo nikakršnega nadomestila za opravljanje svojih poslanskih dolžnosti, kar obenem velja tudi za poslance v državnem kongresu. Ljudski predstavniki naj bi po novem zakonu predvsem upoštevali mnenja in interese ljudstva, ljudski poslanci pa bodo tudi prvič zavarovani z zakonom, tako, da jih brez soglasij stalnih komitejev ne bodo mogli aretirati ali postaviti pred sodišče. Kitajska se je tako z novim zakonom zavzela za to, da bo le z demokracijo zagotovila socializem. Predsednik skupščine SFRJ Dragosfav Marković in predsednik velike ljudske skupščine Romunije Nicolae Giosan sta v medsebojnih pogovorih izrazila zadovoljstvo ob plodnem sodelovanju med obema državama, ki se uspešno razvija in nenehno širi na podlagi popolne enakopravnosti, spoštovanja neodvisnosti in državne suverenosti. Predstavnika najvišjih predstavniških teles obeh držav sta poudarila, da imata največ zaslug za razvoj in širjenje teh odnosov Josip Broz-Tito in Nicolae Ceausescu, ki se pogosto srečujeta in pogovarjata. Oba predstavnika sta v medsebojnih pogovorih največ pozornosti posvetila nadaljnjemu sodelovanju med obema državama, predvsem gospodarstva. Prav na tem področju prihaja včasih do nekaterih problemov, zato naj bi se medsebojno gospodarsko sodelovanje v prihodnje okrepilo, obenem pa še razširilo. V pogovorih sta se zavzela tudi za nadaljnjo politiko neuvrščenosti in krepitve medsebojnega sodelovanja. Skupina visokih iranskih častnikov je poskušala strmoglaviti islamski režim, vendar so jim namere preprečili. Zarotniki so se takoj umaknili v ilegalo, v Iranu pa je bilo medtem več sabotaž in atentatov, kar opozarja na to, da je položaj v državi zelo nemiren. Zaradi sabotaž nad rafinerijami nafte je morala industrija zmanjšati tudi izvoz naftnih derivatov, a Iranski verski poglavar Homeini je razglasil splošno pomilostitev vseh političnih zapornikov razen oseb, ki so bile vpletene v boje ali so hujskale k ubojem in mučenju v času nekdanjega režima. Splošna pomilostitev je zajela okoli 10.000 ljudi, od katerih jih je 2000 v osrednji teheranski kaznilnici Kasru. Obenem pa je Homeini prepovedal skupno kopanje moških in žensk na iranskih plažah, kopanje v »zahodnjaških« kopalkah, kajti islam prepoveduje, da bi se nekdo kopal skoraj gol ali da bi se moški kopali skupaj z ženskami. Ta najnovejša Homeinijeva odločitev pa je najbolj prizadela turistične delavce v hotelih vzdolž kaspijske obale, ki so že organizirali skupne proteste. Samo v en turistični kraj, ki je tri ure oddaljen od Teherana, je ob vikendu prihajalo okoli 200.000 ljudi, danes pa je dvanajst kilometrov dolga peščena plaža skoraj prazna, prav tako kot bližnji hoteli in bungalovi. Turistični delavci se bojijo, da bo prepoved uničila turizem, toda za verske voditelje je bolj važna islamska morala. Državljanska vojna v Nikaragvi se nadaljuje, Rdeči križ sodi, da je v krvavih spopadih in v umorih Somozove garde izgubilo življenje že okoli 15.000 ljudi, veliko več pa je ranjenih, medtem ko jih je nad 200.000 zbežalo s svojih domov pred nasdjem diktatorjeve vojske. Somozova nacionalna garda dobiva od drugod vsestransko vojaško pomoč, predvsem v orožju, s posredovanjem vojaških režimov v Gvatemali in Salvadoru. Ker so se na letališčih pojavila tudi letala ameriške vojske, domnevajo, da je to novo znamenje vmešavanja ZDA v notranje zadeve Nikaragve. D. Sedej Obisk poslovnih in pobratenih prijateljev Tržič - V sredo je v Zahodno Nemčijo in v Francijo odpotovala tričlanska uradna delegacija Tržiča, ki jo sestavljajo Milan Ogris, predsednik skupščine občine Tržič, Tine Tomazin, direktor BPT in predsednik komiteja pobratenja z mestom Ste Marie-aux-Mines v Franciji, ter Janez Bedina, direktor Peka in predsednik izvršnega odbora splošnega združenja usnjarskopredelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Med petdnevnim obiskom bo delegacija gostja firme Afis v Pirmasen-su v Zahodni Nemčiji, ki prav v teh dneh praznuje 10. obletnico tesnega sodelovanja s tržiško tovarno obutve Peko. Delegacija bo zatem obiskala pobrateni Ste Marie-aux-Mi-nes, kjer se bo udeležila slovesnosti ob praznovanju državnega praznika Francije, v programu pa ima še obisk Alzaške gospodarske zbornice, kjer se bo pogovarjala s predstavniki njihove tekstilne industrije, ki »jo v gospodarski zbornici predstavlja direktor znane tekstilne tovarne Baurn-gartner, o možnostih gospodarskega sodelovanja. Delegacija bo zatem obiskala še konzulat v Strassbourgu. H. J. alpina TOVARNA OBUTVE 2IRI Na podlagi sklepa 14. redne seje Komisije za delovna razmerja za TOZD Obutev 2iri in 7. redne seje Komisije za delovna razmerja za TOZD Obutev Gorenja vas objavljamo proati delovni opravili: 1 VZDRŽEVANJE STROJEV V ODDELKU za TOZD Obutev 2iri 2 SAMOSTOJNO VZDRŽEVANJE STROJEV V ODDELKU za TOZD Obutev Gorenja vas Kandidati za razporeditev na navedeni delovni opravili morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.1 - kvalificiran delavec kovinske stroke, - 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: - kvalificiran mehanik, - 3 leta delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: ALPINA, tovarna obutve Ziri, Splošno kadrovska •lulba, 64226 2IRI 13. JULIJA 1979 NTRAL Gostinska in trgovska DO CENTRAL KRANJ n. sol. o. objavlja na podlagi sklepa 10 DS TOZD Gostinstvo in •a podlagi pravilnika o delovnih razmerjih proste delovne naloge in opravila VODJE PE PREDDVOR Pogoji: srednja hotelska šola ali druga ustrezna srednja šola, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gostinstvu, aktivno znanje nemškega jezika in pogovorno znanje enega tujega jezika, poskusno delo 3 mesece. Nudimo možnost izobraževanja ob delu in možnost rešitve stanovanjskega vprašanja. Kandidati naj pošljejo pismene prijave o izpolnjevanju pogojev v 7 dneh po objavi na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 — kadrovski oddelek. S skupnimi močmi do nove ceste 3.STRAN C LAS Pred-dopustniška skupščina Vedno bolj je odhajala mladina iz hribovskih vasi kamniške krajevne skupnosti Vranja peč v dolino zaradi skabih cestnih povezav z večjimi kraji. Zato so krajani Velike Lošnje, ki spada v krajevno skupnost Vranja peč, odločili, da s prostovoljnim delom in s pomočjo krajevne skupnosti zgradijo sodobno in dostopnejšo cesto. Finančno in s stroji jim je priskočilo na pomoč Gozdno gospodarstvo iz Kamnika. Delati so začeli 1. junija letos in kmalu so se pokazali obrisi nove ceste. Tri kilometre dolga cesta je speljana iz vasi Vaseno v Tuhinjski dolini do Velike Lošnje, ki leži visoko v hribih. Gradnja bo predvidoma stala 150 tisoč dinarjev, toda verjetno bodo stroški še večji. Po novi cesti bodo lahko vozila tudi večja vozila, zato bo koristila tudi za spravilo lesa v dolino. V delovni akciji so sodelovali skoraj vsi krajani Vranje peči, največ zaslug za organizacijo akcije pa ima njen predsednik Ivan Osolnik. Cesta bo zadržala mlade na hribovskih kmetijah, med katerimi so nekatere že modernizirane. Z boljšo povezavo z dolino pa bo odprta pot razvoju kmečkega turizma, ki ima v teh vaseh veliko možnosti. A. Kerštan Nova osemletka lorda na Visokei V i^ZZtZ^^ ™™oja mreže osnovnih šol ščitnicami« zbrali delegati vseh KranjSRl OOČlTll je skuDŠČina iznhrn~U £ „cov o^e nosti sprejela imJT^b^S^Ti£& tadnja občinske skupščine anja točka dnevnega reda je obravnava gradiva za nadaljnjo ravo o razvoju samoupravnih benoekonomskih odnosov v . novanjskem gospodarstvu tržiške ffine. O gradivu so pred skupščino razpravljali organi družbenopo-F*čnih organizacij ter izvršni svet 'ga nekoliko dopolnili. Razprava o Mdivu se bo nadaljevala jeseni v rbeljnih organizacijah združenega Pa in v krajevnih skupnostih, hiti v zborih stanovalcev in v ftiih svetih. precej pozornosti je na skupščini rtegnila tudi prednostna lista za rditiranje naložb. Plani investi-•v ''Slikarske kolonije so si postale po-"° fcbne, zato smo se lani odločili za lv rWializacijo v grafično kolonijo,« yj rivi njen predsednik Berko Berčič. 1_ :'uenar, ki ga dobi kolonija, želimo grabiti za umetniška dela, za de-f" l5Vno izmenjavo izkušenj.« Za to pa '* ^ potrebne grafične delavnice, ki e v Škofji Loki nimajo dovolj. *eba bo dobiti ustrezne prostore * jih opremiti. Upajmo, da jim bo tpeJo že do prihodnjega leta. 1 izginja torej podoba slikarja, ki '^tavi svoje stojalo in slika krajino. lladi delajo v ateljejih. Doživljaji >bio izbijejo na dan, čas jih ne \ejuje. Kolonija jim pomeni srečajte, delo in spoznavanje novega. Na I £m nivoju se srečata učitelj in Ponovno potrjena odmevnost kranjskega gledališča Spodbudni rezultati pravkar končane gledališke sezone — Obetavne novosti v naslednji sezoni — Nujna je obnova odra - V poletnih mesecih gledališki utrip ne bo zamrl - TV snemanje Afere Kranj — Pravkar končana gledališka sezona pomeni za Prešernovo gledališče ponovno potrditev uspešnega in pravilno zastavljenega dela, ki se zrcali v številnih predstavah in prav tako številnem obisku. V pretekli sezoni so kranjski gledališč -niki pripravili šest novih uprizoritev, eno predstavo iz prejšnjih let so obnovili, sicer pa so ob novih uprizoritvah uspešno ponovili tudi nekaj najboljših predstav iz preteklih sezon. Za edino slovensko gledališče, verjetno tudi jugoslovansko, ki pripravlja predstave za odrasle, otroke in mladino ter lutkovne predstave, je z umetniško ustvarjalnega ■s LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA 7BIKKE LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOKJ1 LOKI so odprte vsak zen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi f^iTrni v muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno - zgodovin-etnološko, zbirko NOB, prirodoslovno ter galerijo del slikarjev - oških ^i^^^upine, ki želijo vodstvo po zbirkah, se morajo predhod-naj^viti upravi muzeja, kajti le v tem primeru bo vodstvo zagotov- |0/. rAi ITRIJI LOŠKEGA MUZEJA si lahko ogledate razstavo del MALE GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE. Razstava r,oV ny. ;stem času kot zbirke muzeja. Zaradi izrednega zanimanja J* ^^vrpodalj.šana do 15. 7. 1979. rvRIRKA V SORIG1 je odprta vsako soboto od 9. do 12. ure in od ? 16 ure ter vsako nedeljo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. q t le dneve pa je možen ogled po predhodni najavi le za večje skupi- MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE ftaidovljica — V radovljiški občini so odprti Čebelarski muzej, hiša Kovaški muzej Kropa, Muzej talcev Begunje in Muzej Sivčeva ni^ ^ Bohinjski Bistrici. mv Cebe'«r8*tern muzeju si bodo lahko obiskovalci ogledali poslika-iske končnice, čebelje panje, čebelarsko orodje, žive čebele v pe Pan^|nern panju, sobo o apiterapiji in Linhartovo sobo, kjer je pri-opazov ^eja prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Itaz *,v/;j Muzeja sta odprta v radovljiški graščini ob delavnikih od 10. Linharta^ _^ ^ ^o JH ure ()h 8onotan m ()D nedeljah pa od 10. do d° J\n od 16. do 18. ure. 12. ure ."j niSj v Rsdovljici, ki je značilna meščanska stavba iz V , Vt:a s stevilrumi ohranjenimi gotskimi elementi, dvoranska veža 16. stole tj ,ikovno razstavišče in je odprta vsak dan od 10. do 12. ui na sili*1 KO Pf J2 16. do 18. ure. V Kovaškem mi arBtvo ter umetne do 18. ure. in oo **»•. ,„i,.„v v Begunjah je pretresljiv dokument druge svetovne MUZn^eodprtod8.dol8.ure. vojne in J pornaža Godca v Bohinjski Bistrici je> na ogled zbirka. ^ TZ uie življenje in delo bohinjskega revolucionarja. Opremljena jti Pri' merilih razvrstili objekte najkasne|e v dveh mesecih po uveljavitvi odloka Druga cesta od Lancovega do Lest je že deloma asfaltirana, vendar tudi ne ustreza več. Najboljša rešitev cestne povezave s priključkom na Gorenjsko cesto Radovljica—Lesce je nekje med obema naseljema, njena vrednost pa se pokaže tudi v možnosti navezave na magistralno cesto Ljubljana —Jesenice. Tako se bodo delegati odločali o možnosti cestne povezave, primerjali stroške variant. Krajevna skupnost Lesce se je strinjala z osnutkom projekta za gradnjo obvozne ceste Lancovo—Radovljica s predlogom, da se priključi in izdela tudi odcep v smeri Žita do že zgrajene ceste ter da se izdelajo načrti za razširitev dela Finžgarjeve ulice in razširitev v t ropasovnico del Alpske ceste. Prebivalci ob Sobčevi in Bo-štjanovi ulici pa so zahtevali, da se po končanih gradbenih delih popravi sedanja stara pot in asfaltira. Krajevna skupnost Radovljica pa je med drugim pripomnila, da se mora ob Gradnikovem naselju zgraditi nasip, ki bo zaščita proti hrupu, z izgradnjo ceste pa naj bi čimprej začeli. Solidarnostna sredstva Podpisniki družbenega dogovora o upravljanju s sredstvi solidarnosti naj bi iz sredstev solidarnosti namenili občinam Ajdovščini, Brežicam, Idriji in Tolminu 3J milijonov 330.000 dinarjev, ki jih bodo uporabile za odpravo posledic poplav, vsaka občina v določenem znesku. Gradnja centra usmerjenega izobraževanja Delegati vseh treh zborov so že obravnavali samoupravni sporazum o izgradnji centra usmerjenega izobraževanja v občini Radovljica za obdobje 1980 do 1984. Sporazum je sprejelo 97 odstotkov zaposlenih, zdaj pa naj bi ugotovitveni sklep sprejeli še delegati vseh zborov. Občinska in javna priznanja Radovljica - Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Radovljica predlaga delegatom, da za letošnje leto podeli skupščina občine občinska priznanja. Dodeljena naj bi bila Alojzu Andoljšku z Bleda, Miru Kavčiču iz Radovljice, Francu Podjedu z Bohinjske Bele, Joštu Rolcu iz Radovljice ter dr. Borutu Rusu z Bleda. Javna priznanja za dosežene posebne uspehe pri dosedanjem delu naj bi prejela Delavska univerza Radovljica ter gasilsko društvo Rečica, za udeležbo v jugoslovanski himalajski odpravi ter za izredno požrtvovalnost pa bodo izrekli posebno priznanje Marjanu Manfre-da z Bohinjske Bele in Zvonetu Andrejčiču iz Studencu Volitve in imenovanja Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve predlaga vsem trem zborom, da imenujejo za direktorja Šolskega centra Radovljica Draga Šiftarja; za delegata občinske skupščine v svet Šolskega CSB tra Marijo l ran kar; za delegata občinske skupščine v svet knjižnice Tomaža Linharta Andreja Keklja; kot delegata v organ samoupravne delavske kontrole Psihiatrične bolnice Begunje Krnesta Noča; /a (lana odbora udeležencev družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje v Sloveniji kot predstavnika občin« Jelka Valenčaka; za namestnika člana Ludvika Faina; za člana odbora udeležencev družbenega dogOVOra o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji Krnesta Mikuletiča, m namestnika pa Marjana Germa. Pomembne smernice družbenega plana RADOVLJICA — Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo morali posebno pozornost posvetiti predlogu smernic za pripravo družbenega plana Slovenije in občine Radovljica za obdobje 1981 do 1985. Ta pomembni dokument, od katerega je odvisen nadaljnji uspešnejši razvoj občine na vseh področjih, naj bi obravnavali z vso doslednostjo in resnostjo, še posebno tista področja, ki so v preteklosti občutno zaostajala. Tako naj bi spregovorili o investicijah in o prihodnji usmeritvi industrije, turizma, infrastrukture, stanovanjskega gospodarstva in dosledno uresničevale interese, želje, možnosti in potrebe delovnih ljudi in občanov. Zaposlenost nad predvidevanji V občini so zaposlovali več kot predvideva občinska resolucija — Skupnost za zaposlovanje naj bi v prihodnje za vse investicije, ki terjajo večje zaposlovanje, dajala soglasje — Načrtno o kadrih Radovljica - V občini so že temeljito razpravljali o problematiki zaposlovanja ter ob stališčih m mnenjih iz razprav izoblikovali skupna izhodišča, ki naj bi jih podprli tudi delegati vseh zborov, kajti problematika zaposlovanja je aktualna in pereča. Lani je zaposlenost naraščala hitreje kot predvideva občinska resolucija, prvič se je zaposlilo okoli b(X) delavcev, od tega kar 40 odstotkov iz drugih republik, med na novo zaposlenimi pa je bilo kar f>8 odstotkov polkvalificiranih ali nekvalificiranih. V občini je tako zaposlenih 15,7 odstotka delavcev od vseh zaposlenih na Gorenjskem, ki pa so ustvarili le 13,6 odstotka družbenega produkta. Indeks produktivnosti je v občini med najnižjimi na Gorenjskem. Nihče od 165 otrok, ki so zaključili osnovno šolo in se vpisali v poklicno šolo, nima več kot dobrega učnega uspeha ob polletju, za višje in visoke šole pa so razpisali le 0,22 odstotkov štipendij. Tudi odstotek zaposlenih z visoko ali višjo izobrazbo je med najnižjimi na Gorenjskem. Delovne organizacije razmeroma malo štipendirajo, najmanj kadrovskih štipendij podeljuje gospodarstvo, kmetijstvo in trgovina. Izrazito neskladje se poraja med ponudbo in potrebami, zato naj bi sprejeli več sklepov in jih kasneje tudi dosledno uresničili. Stopnja zaposlovanja se mora umiriti, v povprečju naj ne bi presegla 2 odstotka. Gospodarstvu so smotrne le kapitalno intenzivne naložbe, ob povečanju zaposlenosti pa se morajo Pripravili: strokovne službe skupščine občine Radovljica in Darinka Sedej zagotoviti sredstva za stanovanjsko izgradnjo v skladu z minimalnimi standardi. Med drugim naj bi skupnost za zaposlovanje vsako polletje pripravila analizo zaposlenosti v občini, jbčinska skupščina pa obravnavala vse posamezne organizacije združenega dela in družbenopolitične organizacije, ki sklepov ne bi upoštevale. Za posamezne investicije naj bi dajala skupnost soglasje, organizacije združenega dela ne bi smele sprejeti srednjeročnih in letnih planov, če bi temeljili na večji zaposlenosti. Ves kader, ki ga bodo organizacije združenega dela na novo zaposlile, bodo morale same štipendirati, izučiti in specializirati. Skupščina občine bo podpirala le načrte in investicije, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo predelave in večjo avtomatizacijo proizvodnje. Tako bo morala biti v prihodnje osnova vsem planom razvoja kadri ter načrtovanje kadrov in njihovo smotrno zaposlovanje. Znižanje prispevne stopnje Skupščina izobraževalne skupnosti Radovljica je sprejela sklep o znižanju prispevne stopnje na bruto osebni dohodek za dogovorjene programe skupnosti od 5,58 odstotka na 4,95 odstotka za čas od 1. avgusta do konca letošnjega leta, to je za 0,63 odstotka. Skupščina je ugotovila, da znižanje stopnje ne bo vplivalo na uresničevanje programov. Skromne kadrovske štipendije V radovljiški občini razmeroma malo štipendij za študij na višjih in na visokih šolah — Poprečna višina štipendij je nižja od republiškega poprečja, vendar so višine štipendij v večini gorenjskih občin še manjše — Več štipendistov Titovega sklada Radovljica - V občini je 3,27 kadrovskih štipendistov na 1000 zaposlenih, kar je enako gorenjskemu povprečju, večji delež ima le Kranj, ostale gorenjske občine pa nekoliko manjše. Sestav štipendistov po posameznih stopnjah strokovne izobrazbe je slabši od republiškega povprečja, manjši deleži so zlasti na višjih in visokih šolah. Posebej je nerazumljivo, da je razmeroma malo kadrovskih štipendij za visoko izobrazbo, saj je radovljiška občina po deležu kadrov v številu zaposlenih med slabšimi. Največ novih štipendij razpisuje industrija, kar 70 odstotkov, tudi družbenopolitične organizacije in skupnosti ter interesne skupnosti, ostale dejavnosti pa zaostajajo. Ta slika ni ugodna, morda pa je v ozadju tudi misel na diplomante, ki so štipendisti iz združenih sredstev, kar pa dejansko pomeni ekonomsko neenakopravnost med industrijo in ostalimi dejavnostmi, kajti vsi prispevajo 0,5 odstotka bruto osebnega dohodka iz združenih sredstev. V prihodnje bi morali vsekakor okrepiti kadrovsko štipendiranje še posebej v dejavnostih, ki so bile doslej na tem področju šibke. V občini je nekoliko več štipendistov iz združenih sredstev, vsekakor več kot je republiško povprečje in bistveno več kot je gorenjsko povprečje. V skupnem številu je bilo štipendistom, ki so prejemali štipendij iz združenih sredstev v lanskem šolskem letu izplačano povprečno 900 dinarjev, razlike h kadrovskim štipendijam pa so znašale poprečno 6-19dmai |ev. Skupna povprečna višina obeh vrst štipendij je iako za 10 odstotkov niž.ia od slovenskega povprečja, vendar pa je treba omeniti, da so višine štipendij v večini gorenjskih občin še občutno manjše. V primerjavi s Slovenijo je radovljiška občina pri obeh vrstah štipendij na drugem maatu. V občini m bili lani ttirje štipendist! Titovega sklada po številu Titovih ttipendiato* je slabše razmerje le v Kranju, v ostalih gorenjskih občmal. pa je nekoliko boljše. Širša družbena spodbuda, ki sojo hotel. posiM-šm še s posebnimi pismi vse... organizacijam združenega dsla naj bi bila uspeš,,« in naj »>. dobili več Atapendistov za Titov sklad. pr *fti *ve: 'vil t k h\ to-2 ki fit ta t* -la iti :Zdai naj b. iskali še boljše obli. Uko naj" bi čimbolj racionalno iSli energijo: V Jugoslaviji se Svijaj" še drugi ukrepi in tako bo mogoče več graditi elektrarn nafto toplarne bodo morale zm-rimoeraturo za 2 odstotka. Var-iSTSaj bi bilo smotrno, vendar ^varčevali tako, da gospodaritebi bilo prizadeto. Janez Smole, i^ik občinskega sindikalnega le posebno pozornost namenil lvl ?akšnih naprav, ki b. kar *oH izkoriščale pogonsko energi-Pavel Noč iz Verige je povedal, Veriza Potrebuje 700 milijonov S metrov plina, vendar izva- jalci z deli kasnijo, ob energetski krizi pa naj bi poskrbeli, da bi se vse organizacije in tudi naselja priključila na zemeljski plin. Delegati vseh treh zborov so sprejeli še osnutek zakona o družbenih svetih s priporočilom, da naj bi v občini najprimernejše svete ustanovili, ti sveti pa naj bi bili pomoč v delu skupščine. K osnutku zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu Slovenije so dejali, da dodatni planski akt: temelji plana TOZD pomeni dodatno administrativno obremenitev, planiranje v delovnih skupnostih pa naj bi poenostavili. Delovne skupnosti, ki štejejo manj kot 15 članov naj ne bi pripravljale planskih aktov. Delegati so sprejeli še informacijo o problematiki organov za postopek o prekrških v SRS. Več pozornosti delu delegacij Delegati zbora krajevnih skupnosti so ob obravnavi samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu opozorili na gradnjo infrastrukturnih objektov pri širitvi tovarn in na gradnjo stanovanj za znanega kupca. K poročilu o delu občinske skupščine Radovljica so pripomnili, da je potebno posvetiti več skrbi delu delegacij in da zaradi zamenljivega mandata delegatov ne sme biti izostankov delegatov krajevnih skupnosti s sej zbora krajevnih skupnosti. Ob poročilu kmetijske zemljiške skupnosti za lani so opozorili na ureditev pašnikov ter sanacijo in na stališča kmetijske zemljiške skupnosti do posameznih območij ob gradnji počitniških hiš. Delegati zbora krajevnih skupnosti so sprejeli še predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav in objektov v občini Radovljica z dopolnitvijo izvršnega sveta in s priporočilom, da se za območje krajevne skupnosti Lesce dogovorita komunalna skupnost in krajevna skupnost Lesce. Sprejeli so tudi predlog odloka o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka na območju občine Radovljica, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o do- DOGOVORIMO SE }metišče v Dvorski vasi teebna komisija je ugotovila, da je med predla-inimi lokacijami za centralno deponijo najbolj imerna Dvorska vas — Delegati bodo odločali o odloku o določitvi lokacije za smetišče fc * ~Hica - Občina Radovljica tad©vIJ»c" zače|a 7 nacrtnim te letBn deponiranjem odpadnih •ozom »n depon j smelt ,z H s tem, o jJelavo posebnega Uljane * že tedaJ odgovoril, °TaTdeponijo odpadkov najbolj i je za nep j b nekdanJ1 „pe- V%K°oku Uv Dvorski vasi. Ju na U to ^ ^ lokaciji uprli in krajani P razp,av in pogovo-* Je j r Da so že pridobili več i Ver7*ko vodnega gospodarstva, fjiasij, ta* ij.ške skupnosti po-Jetijsko zt? j komunalne skup-^e m*^sne skupnosti /a gozdar->ti, intere. varstvo narave. \°' k?£ia tako dopuščajo pred-3 soglasja d določenimi \no ,okt |)() moral upoštevati kl klani kot investitor ■ no »ji. fJ1' ektant kot invesutoi « projeK.l"lne sanitarne depkih lilic polnih avtomobilov. Vse to so Nizozemci zgradili po vojni. Stari Rotterdam so Nemci na začetku dru? svetovne vojne, predno so deželo okupirali, z bombami povsem porušili. Najbrž je to glavni vzrok, da Holandci še danes nimajo ničkaj prisrčen odnos do svojih nemških sosedov, čeprav jih povezuje atlantsko zavezništvo v NATO paktu. Za ogled mesta tokrat ni bilo časa. Mudi se nam na jug dežele, na polotok Zeeland, ki je ena od enajstih pokrajin Nizozemske. Odlična cesta omogoča maksimalno hitrost, čeprav je zgrajena na velikih nasipih, ki so jih marljivi domačini izredno trdno in dognano zgradili na osušenih peščenih tleh, ali pa kar čez morske zalive in močvirja. Tod okoli je še polno delovišč z najsodobnejšo mehanizacijo za izsuševanje in utrjevanje nanovo pridobljenih tal, ki jih. dobesedno grabijo morju. Večidel tako pridobljene peskovite zemlje takoj kultivizirajo s posebnimi postopki. Izkopljejo kanale, posadijo travo in drevesa in že je plodna njiva ali pašnik. Ti veličastni napori in dosežki ljudi, morajo zares prevzeti človeka z občudovanjem njihove neverjetne pridnosti in domiselnosti. Premišljam, kaj vse zmore človek in ob tem' se mi takoj ponudi misel, kako lepo bi bilo na svetu, če bi bili človeški napori in sredstva namenjena za takšne reči namesto za orožje. MOST - ČUDO SODOBNE ARHITEKTURE Že po dobrih dveh urah zapeljemo na sloviti 6 km dolgi Zeelanbrucke, elegantni železobetonski most, ki čez morje povezuje kopnino s polotokom Zeeland. Sinjebarvani objekt, ki mu menda ni para v svetu, so zaradi izredno težkih in zahtevnih del gradili kar pet let in ga šele 1965. leta odprli za redni promet. Zdaj je most ne samo enkratna arhitektonska in tehnična posebnost, ampak tudi dokaj dobičkonosna turistična atrakcija. Temu primerna je tudi mostnina. Toda splača se videti to, ne vem katero po vrsti čudo sveta. Ce si na Nizozemskem, moraš obvezno videti ta edinstveni most. Nič ne de, če skoraj vedno piha čezenj močan oceanski veter in da imaš pri tem srhljiv občutek, da bo zdaj pa zdaj pod tabo klecnil mogočen steber in da boš našel svoj konec spodaj v ledenomrzlih valovih morja. Človek bi pričakoval, da je na jugu dežele topleje kot na severu. Na Zeelandu, ki je najjužnejša provinca kraljevine Holandije, nisem imel tega občutka. Mrzel veter, ki piha s Severnega morja je prav zoprn. Cel teden, kolikor sem kolovratu1 po tem koncu, navzlic sončnem vremenu, kar je v tej deželi prava redkost, ni bilo niti dneva brez vetra. Bilo mi je seveda takoj jasno, zakaj toliko mlinov na veter. TUDI NA HOLANDSKEM SE GREDO JUZNJAKE IN SEVERNJAKE Podoba dežele tu na jugu se vsaj za mene v ničemer ne razlikuje. Domačini sicer vedo povedati nešteto razlik, predvsem pa razlik med ljudmi, ki so bojda še bolj poudarjene v vsaki provinci kot pri nas, kjer se gremo Gorenjce, Štajerce, Primorce, Dolenjce in druge. Severnjaki imajo Zelandčane za prave butalce, skopuhe, lenuhe in kaj vem za kaj še, medtem pa slednji jO prav nič lepše mnenje o severnjakih. Slovenci nismo torej edini narod regionalne zaprtosti in nevoščljivosti. Pri pridnih Holandcih bi se lahko še v marsičem zgledovali. Samo v podeželsko gostilno ti je stopiti, kjer se možakarji nacejajo z obveznimi vrčki piva, malo podrezati veselo druščino, kako je lepo tam gori okoli Haaga ali Rotterdama, a b^gnedaj omenjati še Frizijske otoke. Takoj te imajo za provokatorja ali pa boš deležen pomilovalnega nasmihanja, češ: popolni nevednež.. ZEELANDSKA PROVINCA Zeeland je podolgovat polotak, ki je razen z avtocesto prek mostu Zeelandbrucke, povezan z drugim delom države tudi z dvotirno železnico, ki se priključili na magistralno progo proti belgijskem Antverpnu. V Belgijo pa je najkrajša pot s trajektom preko 10 km širokega zaliva. Luka Vlissingen je tudi najbližja za ladje, ki prevažajo potnike in vozila v London. Med zadnjo vojno je bil skoraj cel polotok poplavljen. Nizozemci so odprli kanale, da bi tako onemogočili napredovanje nemške vojske, kar pa ni dosti zavrlo agresorje. Na cesti proti Middelburgu, glavnemu mestu Zeelanda, kamor sem namenjen, se ustavimo pri bencinski črpalki ob ljubkem mlinu na veter. Spodnji prostor je lastnik preuredil v mično restavracijo. Velika lopatasta krila se vrtijo le zaradi lepšega. Skoraj povsod je tako. Le redki mlini, ki so nekoč mleli žito, opravljajo to delo danes. Zamenjali so jih industrijski obrati na električni pogon, mtini pa so ostali zaščitena kulturna dediščina. Čas vse bolj briše idiliko nekdanje izrazito kmečke pokrajine. Preveč je tovarn, avtocest in mehanizacije. Tako pač kot povsod v viso-korazvitih zahodnih deželah. Navzlic temu pa se Nizozemcem ni bati, da bi deželo povsem unakazili. Država močno skrbi za varstvo okolja in kar se da odločno ščiti naravo. Vsako drevo, vsak grm in vsaka trata je tod dragocenost, zato tudi velika skrb za zelenje in naravnost strokovna obdelava zemlje. SE NADALJUJE Zdržal bom, dokler bom mogel Kako je že rekel Tavčar! Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve in če ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta ... Pred petnajstimi leti je bila pri Ja-kaponu v Malenskem vrhu kmetija, da se z njo skoraj ni mogla kosati nobena v dolini. Obdelana, opremljena z najsodobnejšimi stroji, polna življenja. Po dvajset, dvaindvajset glav je bilo v hlevu. Zdaj je pri petnajstih hektarih obdelane zemlje le še štirinajst glav živine v hlevu, pa še za te je garanja, ki že presega človekove moči. Jaka Pintar, mladi Jakapon se je po očetovi smrti pred tremi leti sam zagrizel v kmetijo in rad bi zdržal. Ce bo le mogel. Toda včasih se ti že vse skupaj neumo zdi. Ce bi delal po osem ur, kot delavec v tovarni, bi ne zaslužil niti za življenje, kaj še, da bi vlagal v zemljo, stroje, živino. Se enkrat toliko moraš delati kot delavec, če hočeš, da gre naprej. Nobenega zapravljanja. Ce bi živel tako kot delavec, v nekaj mesecih propadeš. Vsi kmečki pridelki so toliko prepo-ceni, da ne veš, ali bi sploh še kaj prideloval za trg. Mleka ne oddaja že pet ali šest let. Vsako jutro ga je bilo treba peljati nekaj kilometrov daleč, vsak tretji dan pa prav v Poljane. Doma je pa vse stalo ... Za hribovskega kmeta res še ni bilo nikoli tako slabo kot danes, pravi. »Če prodam les, bika, dobim tako malo, če preračunam vse to moje delo, da me mine veselje do kmetovanja. Če bi se delavcu tako godilo, bi se takoj dvignil... Za kubik smreke dobiš 500 din za les in delo. Najcenejše deske pa plačaš po 3.000 din! Pa naj se mi pri spravljanju lesa kaj zgodi. Nisem zavarovan in vse bom sam trpel, delavec pa ima bolniško. Saj vem, kako je bilo, ko sem si prste porezal. Za vsa dela sem moral druge najemati in če bi to trajalo leto, bi šlo vse na kant .. . Pa vlagati moraš v kmetijo, če hočeš, da kaj pridelaš. Tudi v zemljo. Spomnim se, kako smo po vojni novino kopali, zdaj se pa vse zarašča. Zdržal bom, dokler bom mogel, če bo pa prišla kriza tako kot pred petimi, šestimi leti. ko si pri garanju od jutra do noči zaslužil za najslabšo delavsko plačo, bom pustil kmetovanje in šel v tovarno. Prav nič več ne bi premišljeval, čeprav sem toliko let zdržal. Če hribovskega kmeta ni treba ... vsaj obnašajo se tako, kot da ga ni treba . . . Pravijo, če gre eden s kmetije v tovarno delat, je toliko, kot bi velik grun* prinesel k hiši . . . Nihče več noče na kmete. Ze otroke v šoli odvračajo od kmetij. Če se ne boš učil, boš pa kmet, pravijo . . Nobeno dekle noče več na kmete. Vsaka gre raje v tovarno. Tu po hribih je polno kmetij, kjer so fantje ostali sami in se pehajo ... V dvoje bi bilo veliko lažje ... Pa za v dolino, kjer je vse na ravnem in blizu mesta, še dobiš nevesto, tu gori pa .« Časi so se hudo spremenili. Pa je bilo včasih pri Jakaponu 13 otrok. Eno leto je bilo tako, da je bilo 13 otrok, 13 glav živine, 13 prašičev in še celo 13 kur, pove mama. Petnajst in več ljudi je preživela, zdaj pa pravijo, da takale kmetija lahko preživi le dva, največ tri ljudi. »Zdržal bom, dokler bom mogel,* pravi Jakaponov Jaka, »industrija pa tudi ni daleč.« »Takole se pehaš od jutra do večera in ne veš', kaj bi prideloval, da bi se dobil kakšen dinar. Saj pride kmetijski pospeševalec, toda nasvete deliti je lahko... Pa je tako s tem našim gospodarstvom, da je vsem kaj malo mar. Les spraviš iz gozda, pa ga nikakor ne odpeljejo. Pri cesti mi je strohnelo okrog 2 kubika celuloze, ker je niso odpeljali. Hlodi leže na košenini, papeže tako dolgo, da ruša mine pod njimi. Zdaj bom šel vprašat na gozdno, če sploh hočejo celulozo, če ne naj pa kar v gozdu segnije ...« Da se lahko v ljudeh nabere toliko grenkobe, razmišljam, ko se pozno zvečer vračam v dolino. Je mogoče, da lahko takole opusti hiša, kije bila včasih polna življenja? Vse, prav vse kliče po mladi ženi in otrokih: velika kuhinja, prostrana hiša, nova krušna peč, zrele češnje pod hišo, mogočni hlevi in kozolci, na novo zastavljena hiša na dvorišču, s katere se bo videlo prav v Javorje, na Gabrško goro, v Bukov vrh, Zirovski vrh, Staro Oselico, na Mrzli vrh, Slajko, Blegoš ... Da, če bi prišle k hiši mlade roke. da bi kmetija spet oživela, če bi malo drugače gledali na hribovskega kmeta, potem bi bil tu gori kmet spet kralj ... D. Dolenc Kako je bilo v Turčiji A ilan Kn še1 j %J %f pa VSAK JE PISAL SVOJ DNEVNIK Naj povem, da smo vsi v skupini lisali vsak svoj dnevnik. Vsak dan sproti. Na koncu vsakega dneva, ireden smo šli spat, smo v mislih >bnovili dogodke tistega dne in jih irenesii na papir. Lahko verjamete, la to ni bilo vedno lahko. Ze drugi lan se je moj dnevnik začenjal na >rimer takole: »Oh ja, kako je hudo. Ura je pol štirih zjutraj. Utrujen sem in zaspan, toda če zdajle ne obnovim vsebine današnjega dne, je najbrž ne bom nikoli več. V Nišu je zjutraj deževalo. To nas ni preveč motilo, saj smo bili pod streho. Do bolgarske meje smo se vozili po dolini reke Niša ve. Zanimiva pokrajina Stikališče rodop-skega in balkanskega gorstva. Kli sure. Reka se s težavo prebija iz ene kotline v drugo. BOLGARIJA (NARODNA REPUBLIKA BLGAR1JA Socialistična država v vzhodnem delu Balkanskega polotoka, med SFRJ. LH Romunijo, (irčijo. Egejskim delom Turčije tn (rnim morjem. Meri 110.912 kvadratnih kilometrov in ima H,ti milijona prebival cev. Večina prebivalcev je bolgarske narodnosti. manjšine pa so Makedonci v Pirinski Makedoniji. Turki. Žulje. Romi. Armenci m Romuni. Olavno mesto je So/ija. ki ima blizu milijon prebivalcei . Oldvm pristanišči sta: Varna in Burgas Ozemlje je večinoma gorato. Na severu je Spodnjedonui ska nit ni na, ki proti jugu prehaja v gon nje Balkan (Stara planina), južno od tod je Sofijsko polje, KazanliAka kotlina m dolina reke Marice s l'/<>t divskim poljem. Še južneje pa je Rodopsko gorstvo (Rila 2H2.y Severno od Balkanskega gorstva je podnebje celinsko, t dolini reke Marice pa je sredozemsko. Največje reke so: Donava s pritoki: Iskr, Jantra. Marica s prtto koma: Tundza in Arda MEJA: JUGOSLAVIJA - BOLGARIJA Vsaka meja je zoprna, tako je bila tudi ta. Pričakovali smo jo s tesnobo v srcu. Na naši strani ni bilo nobc nih zapetljajev, tudi na bolgarski ne Kar malce razočarani snio I > i t i, ker je vse šlo tako gladko Bolgarski cariniki so nas prošlih za značke Šele takrat smo ugotovili, a smo jih pozabili doma na klavirju (v šoli). Tako smo torej v Bolgariji, drugi državi na naši poti Med potjo se nismo mnogo ustavljali, ker nas je čakala še zelo dolga pot do cilja Vseakoti je tudi močno deževalo Ce bi moral zelo na kratko opisali tisli del Bolgarije, skozi katerega smo se vozili, bi zapisal takole: Bolgarija je en sam vrt. Pokrajina je bila izredno zanimiva, kljub (emu, da reljefno ni bila preveč razgibana To je ena sama široka dolina, ki se vleče od Sofije mimo Plovdiva do turške meje — Svtlengrada Vsa !<• intenzivno obdelana. Gojijo kulture, ki terjajo intenzivno obdelavo, torej veliko Človeškega dela. Gojijo vsa, od tobaka, bombaža, vinske trte, pš# niče. Zgodnjo zelenjavo (v dolini reke Mame smo videli velike n^i linjaket Tipična podoba v pokrajini . so bile ovce s svojimi pastirji. Srečali smo jih na vsakih nekaj kilometrov. Kljub temu, da imajo V Bolgariji že veliko površin zemlje pod rastlinjaki, pa gradijo še vedno nove in nove, povsod tam, kjer imajo na voljo vodo. V enem takem rast 11 njaku pridelajo na ha do 300 t kuma ru ali do HO t paprik. V zvezi z Bolgarijo je obvezno treba omeniti vrtnice in rožno olje. Pod Staro planino se razprostira več kot 2500 ha polj. na katerih gojijo NUN <' ->* frfiiei*ll| fttSRt* SredtUče NtHa. Hotr/ Ambasador, spomenik rei "lu< i/i fJM, vrtnice, iz njihovih cvetov pa izdelujejo rožno olje, ali kakor mu pravijo Bolgari — ruževo maslo. Za kilogram rožnega olja morajo predelati 25001 cvetov rdečih vrtnic in 70001 cvetov belih vrtnic. Vsako leto pridelajo okoli 1500 kg te žitke, dišeče tekočine. Temu splošnemu, bežnemu vtisu o deželi, skozi katero smo se vozili, bi lahko dodal še misel, ki človeka nehote obide, da se pri Bolgarih čuti izredna skrb, ljubezen ali odvisnost od zemlje. Vsak košček zemlje je obdelan, intenzivno obdelan. Nikjer plevela, ali neobdelanih površin (socjalni prelog, kot bi temu rekli naši strokovnjaki). Ne, niti slučajno no! Pa še nekaj: vasi, takih v našem pomenu besede, skoraj da nismo videli. Sem in tja kakšno na vsej več kot MK) km dolgi poti skozi Bolgarijo. Spraševali smo se. od kod pridejo ljudje obdelat te ogromne površine. Nekaj teh ljudi smo videli. Posamezne delovne skupine so sadile tobak Delavci na teh poljih so ženske in moški vseh starosti. Zemlja je državna. 1'rivatna je le »ohišnica«, ki men v nižinskih predelih največ do 0.2 ha v hribovitih predelih pa do enega hektara. Opazili smo tudi, da uporabljajo moderno mehanizacijo. Na i"imer stroj, ki je zajel kar 50 m u iko stran. V zvezi z obdelo-n za škropljenje zemlje bi .,o še marsikaj zapisali. Bolgari so na tem področju po vojni zelo napredovali. SE NADALJUJE ZDRAVJE V NARAVI Korenje (D&ucus carota) premalo znano naravno zdravilo za prebavne motnje, revmo, katarje dihal in bledoličnost »Vrtove zdravja« upravičeno imenujemo naše zelenjavne vrtove. Tudi korenje spada v »naš« vrt, saj vsebuje mnogo dragocenih zdravilnih snovi, ki ugodno vplivajo na naše počutje. Korenje ni le okusna zelenjava, marveč ima tudi zdravilne učinke, ki se jih premalo zavedamo. Nekateri menijo, da kar je dobro za zajce, ni dobro za liudi Obilo vitaminov, med njimi A (iz karotina) E, B, H in C, več kislin, pektin, mineralnih snovi in drugih učinkovin, predstavlja pravo bogastvo zdravil, ki se imenitno obnesejo pri preprečevanju gnilobnih procesov v črevesju in želodčno-črevesnem katarju. Naši malčki nam bodo zelo hvaležni, če jim bomo ob takih težavah ponudili korenjevo kašo (del vode in dva dela korenja skuhamo in pretlačimo). V lažjih primerih tej »kaši« lahko dodamo tudi nemastno govejo iuho To je lahko prebavljiva in nasitna jed, priporočljiva za bolne na črevesju in želodcu. Korenje je naravno zdravilo, ki pospešuje presnovo v organizmu ter povečuje odpornost telesa proti nalezljivim boleznim. Surovo korenje prežene tudi gliste (na dan po 3 surove korenčke). Tudi pri driskah, posebno pri dojenčkih, je korenjeva juha ali kaša (neslana in nesladkana) dragoceno zdravilo. Ovsena kaša ali ovseni kosmiči, ki jim dodamo naribano korenje (1:1) je zelo zdrava jed za otroke, pa tudi za odrasle bledoličnike. Zeliščarji priporočajo sveže korenje tudi za boljšo prebavo, čisto in lepo kožo, izločanju seča, revmi in protinu. Kdor je nagnjen k prehladom, si lahko pripravi ko-renjev sirup in sicer tako, da 1 del svežega soka zmeša z enakim delom kandis sladkorja, skuha v gost sirup, natoči v ozke steklenice in dobro zamaši s pergament-nim papirjem. To je izvrstno prsno zdravilo, ki se ga jemlje trikrat na dan po eno jedilno žlico. Človek, ki se ne počuti dobro ali se mu upirajo jetra, naj seže po korenju. Ne smemo ga prezirati, kadar se dobro počutimo. V tej ali oni obliki naj se pogosto pojavi na družinski mizi: surovo in naribano, kuhano v juhi, pečeno, ali kot sok. Ne pozabimo: redno uživanje korenje polepša kožo, kar je predvsem važno za ženske! ABC i avlpin* tovarn« obutv« im 1 * OD 20 #D050X i m Ob dnevu šoferjev in avto mehaniko v Ob dnevu šoferjev in avtomehani-kov, ki jim je posvečen 13. julij, bo v nedeljo, 15. julija v 2ireh proslava, ki jo pripravljajo združenja Gorenjske in Notranjske. Gostje se bodo začeli zbirati ob 8.30, ob 9.30 bo zbor parade in ob 10. uri bo proslava pred zadružnim domom s pozdravnimi govori, razvitjem društvenega prapora, pobratenjem praporov in kulturnim sporedom. Kulturni program bodo pripravili pihalna godba Alpi-na, moški pevski zbor združenih podjetij in recitatorji osnovne šole. v vseh prodajalnah ALPINA v Ajdovščini, Celju, Logatcu, Domžalah, Idriji, na Jesenicah, v Kranjski gori, Kranju. Ljubljani, Mariboru, Mežici, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Škofji Loki, Šentvidu, Trbovljah, Velenju in Žireh. PRIČAKUJE VAS I alpina. J »LJETO JE LEPŠE UZ LOKICE« Pod tem naslovom v teh vročih poletnih dneh gostuje zabavno-glasbena karavana po naši jadranski obali. No, ker se med temi njihovimi termini najde tudi kakšen prost dan in ker je ta dan ravno sobota, bo vesela karavana gostovala to soboto, 14. 7. 1979, ob 20. uri v dvorani GORENJSKEGA SEJMA v KRANJU. In kdo vse bo nastopil? Baletno skupino temperamentnih in simpatičnih deklet »LOKICE« pod vodstvom LOKICE STA F A NOVIC ni potrebno posebej predstavljati, saj so česte gostje raznoraznih zabavnih oddaj na TV. V karavani pa so še - trije festivalski nagrejenci in sicer: MIŠO KOVAČ IN ĐORĐE BALASE-VIĆ s festivala SPLIT 79 in zmagovalka BEOGRAJSKE POMLADI 79 pevka MAJA OD-ŽAKL1EVSKA! Skratka ljubitelji zabavnih melodij popestrenih s plesnimi vložki plesno in tudi pevsko razpoloženih »LO-KIC« vljudno vabljeni. Ob hladni tekoči osvežitvi, za kar bo poskrbel GORENJSKI SEJEM Kranj, se vam obeta prijeten poletni sobotni večer! D. V. Kranj Jesenice Ugodno v mesecu juliju KUHINJA VERA Lepa — funkcionalna — sodobna Pri nakupu kuhinje VERA vam v mesecu juliju, poleg nasvetov, nudi tudi BREZPLAČNO STROKOVNO MONTAŽO Zato vam svetujemo, predno odidete na dopust, se odločite za kuhinjo Vero pričakuje vas Jesenicah lesnina v Kranju in na 30 let Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE Samo to je ostalo od nekdaj tako mogočnega Upniškega gradu Wallenburgi — zdaj razvalinam pravijo le Pusti grad. (125. zapis) Že dlje Časa me je vznemirjala podoba Radovljice, kakršno je v bakreno ploščo zarezal Valvazorjev risar: na južni strani, tik pred pobočjem zelene Jelovice kipe v višino mogočne razvaline nekdanjega mogočnega ortenburškega gradu — VVallenburga (pa tudi »Walden-burg — grad med okopi, trdnjava. VValdenburg — grad sredi gozdov. Oboje razlag utegne biti ustreznih). Še danes so grajske razvaline tako zaraščene, da jih od daleč sploh ni videti. Pa četudi so še vedno tako mogočne! Seveda pa razvaline le niso tako obsežne in visoke kot jih je {s tedaj tolerirano fantazijo) zarisal Valvazorjev bakrorezec. PUSTI GRAD NAD LIPNICO Tako sedaj pravimo zapuščeni in zaraščeni grajski razvalini nad Zgornjo Lipnico, v bližini Lancovega. Od ceste, ki vodi od Radovljice proti Kamni gorici, se na zadnjem ovinku pred Zgornjo Lipnico odcepi strma pešpot na levo, v gozdnati greben. Le-ta pada na severu proti Savi, na jugu pa ga obliva rečica Lipnica. Na izjemno strmem skalnatem vrhu, kjer kakih nasipov in jarkov niti ni bilo potrebnih — je nekoč stal grad VVallenburg. last grofovske rodbine OrtenburžanoV. Visok, gospodujoč nad gorenjsko ravnico, nezav-zeten, mogočen je bil ta grad, zgrajen proti koncu 12. stoletja ali morda še prej (nekateri navajajo celo letnico 1190). Ortenburžani so prišli v naše kraje z Bavarskega. Imeli so poleg gorenjskih, še obširne posesti ob Dravi na Zgornjem Koroškem. Seveda so imeli grofje Ortenburški na posameznih svojih gradovih posebne zaupnike, upravnike (s tujo besedo »ministeriale«), ki so skrbeli za gospodarske, upravne in obrambne zadeve. No, tem je naše ljudstvo reklo kar »grajska gospoda«. In tako poznamo tudi »lipniške gospode«, ki pa so se v teku časa večkrat menjavali, saj so nekateri na hitro umrli, drugi pa obogateli, se odselili in osamosvojili. Le kdo bi vedel za vse te »kadrovske spremembe« tam v skrivnostnem srednjeveškem času? Le ponosna zavest gospode z Lipniškega gradu je bila: Na skali tu naš grad stoji in nije sile, ne moči, ki bi razdrla zgradbo to, za večne čase zidano. MED RAZVALINAMI No, tako je res kazalo — vse do 1. 1418, ko je postala posest last Celjskih grofov. Po smrti zadnjega Celjana Lirika II, zahrbtno ubitega Pred Beogradom 1. 1456, je Lipniški grad dedovala habsburška cesarska rodbina. Vendar se Celjani, ki jih je to pot vodila Ulrikova vdova Katarina, niso vdali. Z najetim vojskovodjem Janom Vi-tovcem so šli v boj s Habsburžani, da bi iz njihovih rok spet oteli svoje stare posesti in pravice. Vendar se je vse izteklo tako, da je Vitovec več razrušil kot otel Celjanom. Tako je pokončal tudi Lipniški grad. Po zmagi Habsburžanov nad Celjani, je bil grad v 16. stoletju obnovljen, kmalu nato pa je zgorel do tal. Ostale so le razvaline: 90 m v dolžino, 45 m v višino. Vidni so še zidovi dveh stolpov in precejšenj del obzidja z vzhodnimi vrati. Drevje — , visoke bukve in smreke — pa ne obdaja razvaline le na zunanji strani; tudi iz tal nekdanjega grajskega dvorišča rastejo visoke bukve ki razvaline v višini skoraj preraščajo. Seveda danes iz razvalin ni mogoče obnoviti podobe nekdanje graščine. Tudi situacije nekdanje grajske kapele sv. Pankracija ne Mogoče bi se dala ugotoviti le leg« nekdanjih kleti in podzemeljske je če ... Ob imenu Ortenburžanov se veljs spomniti, da so prav oni 1. 135( pričeli kolonizirati Kočevarje v našt kraje. In da je bil tudi radovljišk grad (sredi mesta) njihov. To moramo pač tako razumeti: k< je prenehala turška nevarnost in kc je bilo izumljeno strelno orožje, s« postali gradovi na strmih vrhovil kar nekak nesmisel. Pa tudi na m« neudobni za vedno bolj razvajene grajsko gospodo posebno za gospe ir gospodične ... V gradovih na ravni ni, v trgih in mestih se je pač dost lepše živelo! PRAVLJICA ALI ZGODOVINA Zaslužni zgodovinar in poto-pisec Jožef Lavtižar je 1. 193^ izdal zgodovinsko povest Lipniški grad pri Radovljici. Med drugim tudi pripoveduje, kako je umrl poslednji lipniški graščak, groi Friderik Tretji. Živel je v letih 1389—1418. Bil je zadnji svojega rodu, zastrupila pa ga je lastna žena Margareta, ki se bojda kot kača še sedaj plazi po grajskih razvalinah . .. \ ospredju Rudniijuu - zadaj, na desni zgoraj, Lipniški grad \Vullenbur - sedaj Pusti grad: tako ga je videl Valvazorjev bakrorezec. GLASIO. STRAN PETfcK, 13. JULIJA 1979 Jamnik, Nemilje, Njivica in Podblica obračunavajo z zaostalostjo Pod Jelovico je upornost do Večkrat kot v dolini je treba v krajih na obronku Jelovice zamahniti s krampom, daje urejen kilometer ceste ali skopan jarek za meter vodovoda ali kanalizacije, pa vendar ljudje tod gori s preskušeno upornostjo delajo za boljši danes in jutri, za mlade, ki morajo ostati in za vse nas, ki smo jim marsikaj še dolžni. /Tarnanje in moledovanje ni njihova navada. Če bi bili takšni, bi jih neusmiljena vojna vihra odpihnila in na pogoriščih ne bi zrasli novi domovi. Vendar družba vsega dolga do njih še ni izpolnila! Podblica - Z izjemo Nemilj, Kranju najbližjega naselja podbli-ške krajevne skupnosti, so Jamnik, Njivica in Podblica potisnjeni na strmo pobočje Jelovice. Ko se obiskovalec teh krajev v Zgornji Besni-ci poslovi od asfalta, ga najprej široka in gladka, potem pa vedno ožja, vedno bolj vijugasta in strma cesta pripelje na Njivico, za katero odcep je pod Nemiljami, ali na Podblico Srečko Bešter, predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Podblica: »Vedno smo veseli obiska borcev Prešernove brigade. Ce so bili med vojno pri nas, naj pridejo še danes!« le za te kraje, temveč tudi za nas, za skupnost... Bolj kot navezanost na domači kraj in na zemljo, tako prijetno in vabljivo za občasnega prišleka ter Jože Katrašnik, predsednik krajev ne konference SZDL Podblica: »Vzorno sodelovanje in skupno delo je v hribovskih vaseh še pomembnejše.« in na Jamnik. 250 ljudem nudi pod-bliška krajevna skupnost svoj dom in večina, predvsem mlajših, jih mora vsak dan v dolino: ali v Kranj ali v Kropo in Podnart, kjer so stroji, kjer je zaslužek, tako potreben za gradnjo in obnovo domov ter za nakup strojev, s katerimi je lažje obdelati skopo zemljo, ki sicer ne daje rada in veliko, je pa del vsakdanjika ljudi pod Jelovico. Zadržuje jih doma, čeprav je dolina vabljiva. V nekaterih hišah v podbliški krajevni skupnosti ni več življenja. Samcate in prazne so ostale, to pa je škoda ne Jože Klemenčič, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Ponosni smo, da je tudi naša krajevna skupnost dobila prve metre asfalta. Kmalu ga bo še več, čeprav so takšna dela pri nas težja in zahtevnejša kot v dolini.« Podblica, središče krajevne skupnosti. Ljudje gradijo domove in st zbtdjšujejo življenje ne le zase, temveč za naslednike, ki morajo v teh krajih ostati. .. Folkloristi na Poljskem Podblica. Jamnik, Nemilje in Njivica slovijo po izrednih športnikih, predvsem smučarskih tekačih. Vsem znana so imena Kordežev, Beštrov, Šolarjev, Katrašnikov itd. Brez njih ni našega smučarskega teka. Tekaška dejavnost sicer zadnje čase nazaduje, vendar zamrla ne bo nikdar. O tem priča klub maratoncev, v katerem se združujejo nekdanji in se danji tekači Kdini tovrstni klub v Sloveniji so m vsako leto priredijo nekaj zanimivih srečanj. Nič manj pa ni znano Kulturno-umetniško društvo Mali vrh. Prednjači izvirna folklorna skupina, pohvala pa vt-1 |.i dramski sekciji, recitatorjem in knjižničarjem. Tu je bogata delavnost oh upoštevanju, da so kraji majhni in da je večina člano\ zaposlenih Pozno prihajajo iz službe, doma jih raka delo, pa še najdejo čas za naporu*' in dogotrajne vaje Pičlo pomoč dobivajo m upajo, da bo kdaj večja. Folklora je lula pn-d kratkim na Poljskem Sodelovala je na velikem testive'u in navdušila je tamkajšnje občinstvo. Takšna gostovanja so Vzpodbuda za člane skupine in skromna nagrada za trud. ki v V Meh letih nastopanja ni majhen ... Živahno družbenopolitično in družabno ter športno življenje je razvito v podbliški krajevni skupnosti. Poživljajo ga tudi učenci štiri-razredne podružnične osnovne šole v Podblici s prizadevno učiteljico na čelu. Po štirih razredih pa morajo otroci v Lipnico ali v eno od kranjskih osnovnih Sol. Družbenopolitične organizacije imajo izreden povezovalni in vzpod-hujevalni pomen. To še posebej velja /.a krajevno konferenco SZDL, osnovno organizacijo Zveze socialistu ne mladine, ki je bila oblikovana le bčinska gasilska organizacija bolj Munagati. saj je že vzdrževanje do na, plačevanje elektrike m druge .»bve/.nosti drago. trdo in skopo z darovi za domačina, pa ljudi zadržujeta doma hribovska upornost in spoznanje, da napredek in boljše življenje le rineta više in više in da se zanju splača truditi in prispevati del težko prisluženega denarja. V hribovskih vaseh je vsak Jože Šolar, predsednik KUD Mali vrh: »Živahno je kulturno življenje, čeprav smo iz manjših m odročnej-ših krajev. Le malo bolj bi nam morali pomagati« Spomenik na Jamniku postavljen ob ostanku požgane hiše, priča o ponosnih, junaških in upornih domačinih. 4:i ljudi iz Podblice, Jamnika, Nemilj in Njivice je žrtvovalo žulje nja za svobodo, Jamnik pa so Nemci upepeliti. Njivici, v Podblici in na Jamniku pa je bilo obnovljeno. Zuljave so bile roke, ko so gradili v Podblici nov dom družbenih organizacij, obnavljali vaška pota, da do večine hiš lahko pride osebni avtomobil, še posebej na Jamniku gradili kanalizacijo in gasilsko orodišče s pomočjo gasilskega društva Podblica, tako da Jamničani lahko v primeru požara Krajani so sami zgradili kopališče v Nemiljah. Veliko najmlajših seje v njem naučilo plavati. Vendar bo treba objekt popraviti. Domačini so se že lotili dela meter asfalta dražji kot v dolini, prispevek na posameznika zaradi majhnega števila prebivalstva večji, za vsak meter kanalizacije, vodovoda ali poti pa je treba večkrat in krep-keje udariti s krampom kot v dolini. Družba vedno bolj ceni (in skrajni čas je zato) veliko voljo in upornost in zato pomaga ljudem, katerih bližja preteklost ni bila prijetna. Ječali so kraji in ljudje, bežali v gozdove in se bili, ob vrnitvi pa srečevali grobove umrlih svojcev in požgane domačije. Številne pridobitve hribovskih vasi v zadnjih letih pričajo, da se odnos družbe do teh krajev le spreminja. Podbliška krajevna skupnost je na primer s telefonom že povezana z dolino, čeprav želijo ljudje še okrog 10 dodatnih priključkov. Letos je dobila krajevna skupnost prve metre asfalta! Vgradili so ga v Nemiljah. Skoraj 17 starih milijonov so zbrali sami, še več naredili s prostovoljnim delom, dragocen pa je bil prispevek občinske skupščine Kranj. Vodovodno omrežje je skoraj novo, prav tako pa električno omrežje v Nemiljah in sami hitro posredujejo. Prezreti pa ne kaže boljših cest do Krope, Draž goš in Kranja, čeprav je prav tu problemov največ. Družbena skupnost in tudi gozdarji so pomagali in njihova pomoč bo tudi v prihodnje dobrodošla. Združeno delo se bo moralo večkrat ozreti tudi proti tem krajem! Letos ho vgrajen asfalt na Jamniku. Denar imajo. Poldrug milijon starih dinarjev je prispevala vsaka domačija, ostalo pa skupščina iz združenih sredstev. Največja naloga je temeljita obnova glavne ceste od Zgornje Besnice do Jamnika. Krajanom pravijo, da ne bodo več dolgo čakali, saj bodo načrti kmalu nared, z začetkom del pa tudi ne bodo odlašali. Širša bo morala biti tudi testa od Njivice do Kovl in Podnarta, na kateri je sedaj vožnja s težjimi in večjimi vozili nemogoča Med nalogami za prihodnje leto in prihodnje srednjeročno obdobje pa omenjajo možnost ureditve primernejše trgovine, modernizacijo in ureditev javne razsvetljave v Podblici, Njivici in na Jamniku ter popravilo bazena v Dobrodošli Prešernovci! JAMNIK - Jutri bo parti zanska vas pod Jelovico gosti la borce Prešernove brigade Jamnik jih gostoljubno spre jema kot jih je mnogokrat med vojno. Brigada ali njeni bataljoni so se večkrat zadr zevali na Jamniku. Tudi februarja leta 1944 je bila bri gada na Jamniku. Sovražnik je to zavohal in napadel. Prešernovci so se umaknili, z njimi pa so odšli številni domačini. Niso tvegali, da bi se ponovile Dražgoše, kjer so Nemci po umiku partizanov pobijali tudi domačine. Ob tej priložnosti so Nemci Jamnik požgali. O tem priča spomenik sredi vasi. Za vedno je omahnil tudi domačin Andrej Katrašnik. Jamnik je partizanska vas. 43 ljudi je darovalo najdražje za svobodo — življenje. Na Jamniku je padel tudi narodni heroj Lojze Kebe in še številna druga grobišča na obronkih in v osrčju Jelovice pričajo, da je bil tu upor srdit. Jamničani in vsi prebivalci krajevne skupnosti Podblica izrekajo borcem Prešernove brigade pred jutrišnjim srečanjem prisrčno dobrodošlico. Partizanska cesta pravijo cesti med Jamnikom in Dražgošami. Pred dnevi s Usnjenega ob bok Jelovice^ Asfalt t Sciniljuh. pn t t /todbliški kni/ct nt skupnosti Reportažo o krajevni skupnosti Podblica pred srečanjem borcev Prešernove brigade na Jamniku sta pripravila fotoreporter Franc Perdan in novinar Jože Košnjek. O krajih in ljudeh pa so pripovedovali lože K ATKASN1K. predsednik krajevne konference SZDL, Srećko BKŠTKK. predsednik krajevne organizacije Zveze borcev, Jože KLKMKN-ClC. predsednik krajevne skupnosti Podblica in lože ŠOLAH, predsednik kulturnega društva Njim * imenu uredništva m bral-icv hvala! Me smemo biti utrujeni hrčevska in sindikalna delegacija iz Kranja na bisku v pobratenem italijanskem mestu Rivoli — Množična manifestacija italijanskih partizanov n antifašistov na Colle del Lys — Odlikovanja a italijanske borce v naši narodnoosvobodilni )orbi — Borba proti fašizmu naj združuje narode Od 29. junija do 2. julija se je v obratenem italijanskem mestu JJvoli mudila delegacija Zveze zdru-*nj borcev in sindikalnih delavcev iranja. Ob prisrčnem srečanju se je * enkrat potrdilo, da obe mesti fruii in veže skupen boj proti oku-utorju med zadnjo vojno in njihov toj proti fašizmu, ki še vedno traja. Jd vas smo se učili, kako se je treba •oriti proti fašizmu, ko smo se z Amo ob rami borili z vašimi borci, Poudarjajo na vsakem koraku. Izdali ste fašizem, pri nas pa je ostal Use krepi, ker nismo enotni . .. Se eno prisrčno srečanje je bilo to, lot ga pač znajo naši italijanski pri-Helji resnično lepo pripraviti. Pa jsaj bo to v Kivoliju, v Avigliani, v Susi, v Chianoccu. ' Poklonili smo se padlim borcem in jintifasistom pri kostnici v Kivoliju m položili venec z rdečimi gorenjskimi nageljni. Ze tu so nas pozdra-»iti najvišji predstavniki občine uvoli. V tovarni transportnih trakov Pianelli e traversa so stekli prvi Pogovori med na.šimi in rivolijskimi sindikalnimi delavci, nadaljevali pa in moža in Rivolijčanom pomeni simbol vseh italijanskih mater, ki so izgubile sinove v boju proti fašizmu. Pozdravila pa nas je tudi naša zastava, ki vedno visi poleg domače na notranji steni skupščinske dvorane. Naslednjega dne nas je sprejel župan mesta Avigliane, star partizan, ki nikoli ne pozabi poudariti, koliko jim je naša borba pomenila in jim še pomeni v njihovem boju proti fašizmu. Popoldne so nas v dolini Suse sprejeli člani Gorske skupnosti in njihov predsednik Tulio Bene-detti, odločen antifašist in poslanec italijanskega parlamenta. Podobne težave imajo, kot pri nas; ljudje odhajajo iz hribovskih vasi v mesta. Radi bi jih zadržali in jim pomagali in zdaj je po dvajsetih letih gibanja komunistom, socialistom in neodvisnim v dolini le uspelo ustanoviti to gorsko skupnost. Dolina Suse je bila med vojno najbolj partizanska dolina, pravijo. V stavbi, kjer ima skupnost svoje prostore, je imel med vojno sedež SS. Tu so mučili italijanske antifa-šiste in od tu so jih pošiljali v taborišča, na morišča. Za težaška dela so M ko*tniei v Hivoliju, v kateri so pokopani italijanski part Miti, Je naša delegacija položila venec. m anu/a %no z njimi tudi v tovarni orodnih trojev Rambaudi. Spoznali smo, da -Jodo morali italijanski delavci boriti jV velike borbe, da bodo dosegli vsaj tel tega samoupravljanja, kot ga toamo mi. Pa vendar so borbeni in eprav kot- sindikalni zaupniki dobe Minimalne plače, vztrajajo. Pri firmi hambavd* smo s' ogledali tudi pro-tvodnjo in moramo priznati, da je poskrbljeno za varno delo delavcev, »udi po stavkah smo poprašali, pa zvedeli, da v samem Hivoliju ni Pobud za stavke, stavkajo pa njihovi delavci iz solidarnosti do delavcev iz Hjihove bran že. Na večernem sprejemu na skupki občine so nas pozdravili vsi vodilni možje mesta, župan Sjviero $lvano, podžupan Carlo Mastri, »ar komunist in partizan, ki je tudi feedsednik enotnega antifašistične-tft odbora Hivolija, v katerem so »fcljučene napredne organizacije vse Sine. PriMa je tudi mama Piol, ki j* v zadnji vojni izgubila Utin sinove Kranjske borce so v Hivoliju tokrat zastopali Peter Tulipan, Nace La-harnar, Franc Medja in Ivan Re-pinc, kije bil vodja delegacije. Nemci imeli tu ruske, poljske, češke in madžarske ujetnike. Največ je bilo Rusov. Partizani, ki so tu delovali, so se povezali z njimi in jim omogočili pobeg. Ujetniki so se jim pridružili in sodelovali tudi v veliki bitki na Colle del Lys. Veliko jih je padlo ... V Chianoccu, kjer so nam občani priredili prisrčen sprejem, smo se srečali tudi s francoskimi partizani, ki so prav tako prišli na proslavo na Colle del Lys. Na Colle del Lys, sedlu, s katerega vodijo poti v štiri doline Pie-monta, je v borbah z Nemci padlo 2024 partizanov. V eni sami bitki, 2. julija 1944, jih je padlo čez 800. Spomenik, ki so ga postavili, je stalna spotika fašistom in večkrat so ga že poškodovali. Tudi tokrat so ga organizatorji proslave stražili že nekaj dni prej. Velike množice ljudi so se začele zgrinjati na Colle del Lys že navsezgodaj. Prišli so z zastavami iz vseh 22 občin, prišli so župani, ki so tu ob spomeniku že pred leti dali zaobljubo, da se bodo z vsemi močmi borili proti fašizmu, prišli so napredni politični voditelji in konzuli vseh narodnosti, katerih partizani so padli v borbah v Alpah Piemonta: češki, ruski, poljski, madžarski, francoski in jugoslovanski. Vsak je v svojem govoru tako ali drugače poudaril, da moramo ohraniti mir, da bi se nikoli ne ponovil Colle del Lys. Borba proti fašizmu naj tudi v bodoče združuje narode Evrope. Na planoti nad Colle del Lys nas je čakalo telji iz Rivolija so pripravili posebej jugot našimi zastavami. 0 nenehm dvoril tudi hunni httrbi proti fašizmu je na proslavi na Colle del l.\s spre naš generalni konzul v Milanu, tovariš Poropat. le del Lys nas je čakalo pravo presenečenje: naši prija-pripravili posebej jugoslovanski tabor, ves okrašen z »Ne smemo biti utrujeni«, je v svojem govoru ob koncu slovesnosti poudaril predsednik provincijskega vodstva A. N. P. I. »Prav zato, ker smo popustili, se nas fašisti lotevajo še bolj in na vsakem koraku lahko čutimo njihovo sovražno delovanje. Ne, tovariši, ne smemo biti utrujeni . . .« Tudi na Colle del Lys je naša borčevska delegacija položila venec k spomeniku, naš generalni konzul v Milanu pa je odlikoval 15 italijanskih partizanov, ki so se po kapitulaciji Italije borili v naših vrstah. Slovesna in praznična je bila ta množična manifestacija, ki je nam, ki živimo tako svobodno, nazorno pokazala, kako močan je v italijanskih ljudeh protifašistični duh, pokazala, da njihov hoj še ni končan in tudi to. kako cenjen je pri teh borcih naš narodnoosvobodilni boj, naše prijateljstvo in pobratenje. Doživetje, ki ga dolgo pomniš. Tekst in fotografije. 1). Dolenc Lepota gibanja Lepota gibanja se oblikuje predvsem v mladosti v okviru temeljne gibalne in estetske vzgoje. Gre za pravilne pojme in sodbe o lepoti pojavov in lastnega načina gibanja. Lepota gibanja je del in odjek gibalnih prvin, ki se povezujejo v celote. Osnovni element gibanja je korak. Prožnost koraka je v strumnosti, lahkotnosti, živahnosti, skladnosti in izraznosti hoje ali teka, teh najbolj naravnih načinov gibanja. V njih se kaže stopnja človekove omikanosti, lepote gibanja, pa tudi njegova značilna drža in osebni slog po katerem se ločijo drugi. Vsi ljudje ne hodijo dovolj skladno, ne preveč lepo in prožno. Vzrokov za to je več. Gre za vplive sedanjega bolj sedečega, vozečega in učečega načina življenja, za nezadostno pomanjkljivo vadbo v mladosti, za opuščanje gibalne aktivnosti, za slabitev občutka lepe in prožne hoje. Ta je v skladni postavi, ki zagotavlja dobre pogoje delovanju gibal in notranjih organov. Vsak korak odseva določen ton lepote. Pri hoji, pri postavljanju stopal prek pete, srednjega dela stopal in prstov mora biti ta prehod tekoč brez trenj in težav. Korak ne bi smel biti ne prekratek in ne preveč dolg. Z leti postaja pri večini ljudi korak bolj kratek, dolžina koraka je odvisna od višine človeka. Pri možkih srednje postave znaša okoli 80 cm, prav razdalja pri hoji je v čelni ravnini med stopali pa je okoli 3 cm. Ni preveč lepo, kadar nam stopala silijo navzven. Športniki — plavalci, smučarji, atleti, akrobati in še ostali se že pri hoji ločijo od nešportnikov. Večletno udej-stvovanje je pustilo vtis njihovemu načinu hoje. Pri hoji sodelujejo tudi roke. Te pomagajo ohranjevati telo v ravnovesju, prispevajo k bolj naravnemu, neprisiljenemu in pravilnemu gibanju. Korak pridobi na lepoti, kadar ni pretiranega mahanja z rokami, še bolj pa kadar te niso v žepu. Pri normalni hoji se gibanje rok podreja gibanju nog. Desna roka je v ospredju hkrati z levo nogo in obratno. Pri zamahu naprej se roka v laktih rahlo pokrči, pri zamahu nazaj pa se stegne. Človekova hoja je kakor nema glasba. Uglajen, lep in graciozen korak je največkrat odjek gim-nastične, plesne, atletske in splošno gibalne izurjenosti. Lep korak je značilnost ženskosti. Vsako dekle, tudi bolj krepko, se z vajami lahko izuri v lepi hoji, tako da njena hoja ni videti preveč težka in okorna. Prožnosti in lepoti gibanja bi morali posvečati več pozornosti. Poleti je za to več priložnosti. Ne utesnjujejo nas odvečna oblačila, ne težka obutev. Obleka večkrat omejuje gibalno prostost, neudobna obutev hromi korak. V vročih dneh je dobro opustiti obutev in hoditi bos, predvsem po gladkih stezah, po mahu in v vodi. Kdor skrbi za lepo držo, se dovolj giblje in znoji, ohranja tudi prožnost koraka, kdor pa preveč sedi se poleni, njegov korak pa zgublja na prožnosti in živahnosti. (Nadaljevanje sledi) Jože Ažman OD VSEPOVSOD Homeini proti pohujšanju Od tega tedna je na iranskih plažah prepovedano skupno kopanje moških in »golih« žensk. Tistim, ki bodo poskušali storiti takšen »greh«, bodo to preprečili s silo. Prepoved skupnega kopanja v »zahodnjaških« kopalkah je osebno oznanil vrhovni voditelj islamske revolucije ajatola Homeini in s tem izpopolnil paket ukrepov proti pohujšanju. Britanske »vzgojne metode« Britansko nacionalno združenje za zaščito otrok pred nasiljem je objavilo pretresljiv dokument, ki priča o tem, da je na tisoče otrok v Veliki Britaniji izpostavljenih nasilju lastnih staršev. Predstavniki združenja so lani raziskali več kot 15 tisoč primerov telesnega in •psihičnega trpinčenja otrok. Kar zadeva »vzgojne metode«, so te obsegale vse od zapuščenih otrok, ki so sami prejokali cele noči, pa do takih hudih udarcev, da so najmlajšim od njih polomili rebra in ročice. V dokumentu so navedeni tudi drastični primeri staršev, saj so neko triletno dekletce vrgli v kad z vrelo vodo, drugo pa so najprej pretepli ter jo potem prebadali s pletilkami. Zaklad mumij Več kot dva tisoč mumificiranih trupel so našli pod cerkvenim stolpom v španskem mestu Badajoz. Cerkev renovirajo in ko so odprli enega od zidov, se je pred presenečenimi delavci pokazala grobnica. Antropologi so ugotovili, da so vse mrliče pokopati med 15. in 16. utolet/em. pomoč zrn nerazvitim Se premajhna v predlogu vladinoga proračuna za leto 1980 je navedeno, da bo zr Nemčija prihodnje leto namenila državam v rar.voiu 5.1 milijarde mark. To pomeni, da bo zrn. ki je ena najbogatejših drtav na svetu, se vedno precej zaostajala pri dodeljevanju te pomoči, saj bi je morala vsako leto nameniti 0,7 odstotka družbenega bruto proizvoda. Ce bodo ta sredstva tudi v prihodnjih letih povečali enako kot doslej, bo zrn 1983. leta državam v razvoju poslala komaj 0,4 odstotka družbenega bruto proizvoda. spomin na nikolo teslo Na Niagrarskih slapovih so ludi letos praznovali obletnico rojstva Nikole Tesle, velikega .znanstvenika jugoslovanskega rodu. Slovesnost se je začela s polaganjem venca na spomenik Nikole Tesle na Kozjem otoku, tik nad Niagarskimi slapovi. Tam je Nikola Tesla prvič praktično u|x>ral)il svoj epohalni izum - prvi prenos električne energije, ki je v zelo kratkem času postal bogastvom last vsega sveta. TE DNI PO SVETU lakota med Crnci Južnoafriški tednik Post pise, da v tej državi vsakih 20 minut umre en črnski otrok zaradi podhranjenosti. Hrane primanjkuje predvsem v taboriščih, kjer je zaradi politike apartheida nastanjeno domorodno prebivalstvo. v teh taboriščih strada okoli dva milijona črncev. albanska popotrksna obnova Državna komisija za odpravo posledic potresa, ki je Albanijo prizadel I■"> aprila letos, je ugodno (trenila delo pri odstranjevanju posledic na ohmočiu Skadra in l,eše Komisija je sporočila, da je pri obnovi na ogroženih območith doslei sodelovali* okoli I Ti tisoč študentov tiianskc univerze m srednješolcev Poudarili so. da je popravljenih "iti odstotkov poškodovanih obiektov. trenutno pa obnavljajo -It odstotkov obiektov. ki lih je treba ponovno zgradili Od aprila do začetka junija je bilo obnovljenih okoli 7 tisoč stanovanjskih in družbenih poslopij. »VOYAGERJA« ODKRIVATA JUPITER Na Jupitrovem satelitu 10 ae je od marca leto« precej zmanjšala ognjeni-ftka aktivnost, ki ao jo poanele kamere vesoljske sonde Vovager 1. Ameriški astronomi so to ugotovili na podlagi posnetkov, odposlanih s sonde Vovager 2. Ce bo slo vse po načrtu, bo Vovager 2 odposlal okoli 15.000 posnetkov Jupitra in njegovih trinajstih satelitov. Skupaj z 18.000 fotografijami, ki jih je že prej posnel Vovager 1, bo to že dokaj obsežno gradivo za preučevanje tega planeta in njegovih nenavadnih spremljevalcev. MILOŠ FORM AN DOBIL DAVIDA Donatellov David, najuglednejša italijanska filmska nagrada, je bil letos kot najboljšemu tujemu režiserju dodeljen Milošu Foffnanu, ameriškemu režiserju čeSkega porekla, ki je posnel filmsko verzijo musula Lasje. Med igralci si Davida delita Muhel Serrault in Kiccar (iere, kot najboljši igralki pa sta zaslužili zlatega Davida Švedinji Ingrid Hergman in Liv tJImann za vlogi matere in hčerke v Jesenski sonati lugmar-ja Hergmana ALUMINIJASTA ŽKLEZNA CESTA Na novi liniji v Hamburgu je nemika železnica prvič postavila 50 kilometrov aluminijastega tira. Prednost novega materiala ni le v tem, da je bistveno lažji, ampak že zlasti v tem, da zahteva neprimerno manjio porabo energije kot dosedanji jekleni tir. 2e pri poskusnih vožnjah so ugotovili, da bo poraba električne energije zdaj manjša kar za 50 odstotkov. HUDI PROMETNI NESREČI V prometni nesreči, ki se je zgodila v -evrrnvvhodni Tajski, je izgubilo življenje J7 ljudi; 7"> pa je bilo ranjenih Med žrtvami je največ srednješolcev, ki so skupaj s svojimi profesorji t. avtobusom potovali na izlet Druga nesreča pa se |e zgodila v bližini kolumbijskega glavnega mesta Bogote. ko sla trčila avtobus in džip. l'o trčenju je izbruhnil požar 47 ljudi je bilo mrtvih, šest pa huje ranjenih GLAS12.STRAN PETEK. 13, JULIJA 1979 NAŠ KOMENTAR Delo že kaže sadove KRANJ — Za našimi najboljšimi kolesarji je že skoraj več kot polovica kolesarske sezone. Prav danes izbranci zveznega trenerja jugoslovanskih kolesarjev vozijo na balkanskih igrah v Atenah. Vozili bodo v konkurenci mladincev in članov. V moštveni in posamični vožnji. Od njih pričakujemo laho ponovno dobre uvrstitve in tudi zlata, srebrna in bronasta odličja. Naši kolesarji so na dveh težkih tekmovanjih, ki sta bili v presledku le dveh dni, dokazali, da znajo dobro vrteti pedala. Drugo mesto Savčana Bojana Ropreta, šesto Janeza Polončiča in deveto mesto Borovičanina ter drugo mesto v moštveni uvrstitvi v generalnem vrstnem redu na nedavni petintrideseti jubilejni kolesarski dirki Po Jugoslaviji so rezultati, ki nekaj povedo. To niso rezultati trenutnega navdiha naših kolesarjev, ampak plod načrtnega dela po vseh jugoslovanskih klubih. Trdo in dobro zastavljeno delo že kaže sadove. Prav dirka Po Jugoslaviji je pokazala, da so naši kolesarji sposobni doseči marsikaj. To je dokaz, da so dobili tudi dve etapi. V Crikvenici je bil prvi član Save iz Kranja Drago Vrelih, etapno od Martuljka do Kranja pa je dobil Ivica Čolig iz Zagreba. In še nekaj je v tej dirki kra silo jugoslovanske kolesarje. Enakovredno so se kosali z rep-rezentanti iz SZ prav na naj težjih etapah. In to na vzponu na Vlašič, še posebni) pa na Vršič. Tu so bili najboljšim amaterskim kolesarjem na svetu povsem ena kovredni. Čeprav so vsi nastopajoči na dirki Po Jugoslaviji vozili v pogojih, ki so jih imenovali kar vse štiri letne čase — imeli so vroče podnebje, pomladansko in jesensko ter zim sko vreme — so pokazali, da se ne ustrašijo tudi nemogočega. In še nekaj se je to dirko prvič pokazalo. Vsa jugoslovanska moštva so tokrat na dirki vozila složno, eden za vse, vsi za enega. Niso več prevladovali klubski interesi, kar je bila doslej praksa vseh naših kolesarjev in tudi klubskih trenerjev. Vse to pa * je treba negovati. Ne smemo že sedaj, po prvih uspehih, biti zadovoljni, saj vemo, da je kolesarski šport, šport, ki od vsakega posameznika terja ogromne napore in odpovedovanja. Pri vsem tem pa se nam poraja vprašanje. Kako nesmiselno so v zvezi načrtovali letošnje domače dirke in prvenstva. Komaj dva dni po naporni dirki Po Jugoslaviji so morali vsi najboljši nastopati na državnem cestnem prvenstvu. In le pet dni je minilo, ko so morali najboljši spet na pot. In to na balkanske igre. Ali je to sploh mogoče, da amaterski kolesarji to zmorejo. Še profesionalci jih težkotl Težko je načrtovati, da bodo vsi naši kolesarji v mesecu dni obdržali kar trikrat zapored vrhunsko formo D. Humer Odprto mladinsko prvenstvo Kranja v tenisu Naslova v Opatijo in Maribor KRANJ — Mlada teniska igralca Klego iz Opatije in Male iz mariborskega Branika sta zmagovalca letoinjega odprtega mladinskega prvenstva Kranja za kategorijo do osemnajst in šestnajst let. Za to tradicionalni naslov se je na teniikih igriščih stadiona Stanka Mlakarja potegovalo štiriindvajset igralcev iz Metalca in Medvešča-ka (oba Zagreb), Slovana in Olimpije (oba Ljubljana), Opatije, Trbovelj in domačega Triglava. Mladi igralec kranjskega Triglava Tomaž Arh je z dvema vstopoma v polfinale dokazal, da je pred njim še vsa teniška bodočnost. — Foto: C Nastran V konkurenci do osemnajst let je naslov odšel v Opatijo. V finalni igri je Flego premagal branikovca Maleta. Nasploh je bil Male prvi na trunirju. Bil je dvakratni finalist in sele v kategoriji do šestnajst let je dobil finalni obračun s klubskim kolegom Veča jem. Od domačih mladincev, nastopli so tudi pionirji Triglava, je v obeh konkurencah najdlje prišel Tomaž Arh. V obeh kategori- Tekmovanje v skokih za Pokal 4. julij JESENICE - Vodnosmučavski klub Elan je organiziral tekmovanje v skokih z vodnimi smučmi. Na umetnem jezeru pri Hidroelektrarni Moste se je za »Pokal 4. julij« pomerilo nad štirideset tekmovalcev iz Slovenije, Makedonije in Avstrije. Najboljši je bil Blaž Finžgar iz Klana, ki je skočil več kot štirideset metrov. Tekmovanje je oviralo vetrovno vreme in onesnažena Sava. izidi - pionirji - Schiitz (Vrba). 2. Biir-ger (Pertschah), 3. Cegnar (Olimpija), 5. Gašperšič, 6. Debeljak (oba Klan); članice - 1. Wladasch (Pertschah), 2.Trelc (Elan); člani - 1. B. Finžgar (Klan), 2. Muftič (Olimpija), 3. Schnicher (Pertschah), 6. P. Finžgar (Elan), 7. Herman (Olimpija). 8. Pleško(Elan). •I K. ««-—-> SVETOVNI POKAL TUDI V SKOKIH ŠKOFJA LOKA - To novo smučarsko sezono v smučarskih skokih bodo skakalci po Evropi začeli tudi v svetovnem skakalnem tekmovanju. Tako so sklenili na mednarodnem smučarskem kongresu FIS, ki je bil v Niči. Sli bodo po zgledu alpskih tekmovalcev in bodo imeli nastope na 70 in 90-metrskih skakalnicah. Tako tekmovanje bo tudi v Planici. Na tem kongresu so tudi odločili, da ima Planica vedno zagotovljene smuške polete na svoji letalriici pod Poncami. -H Potapljaški biatlon KRANJ - Društvo za podvodne dejavnosti iz Kranja je v počastitev dneva borca organiziralo že tradicionalni spust po Savi. S tem se je to društvo tudi vključilo v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Poleg pre-premagovanja brzic so morali tekmovalci opraviti se streljsko preizkušnjo z zračno puško. Do cilja je uspešno priplavalo devet moštev iz DRM Ljubljana, KPA Novega meata in DPI) Kranja. Po plavanju in streljanju je bilo najboljše prvo moštvo Kranja, drugo pa je bilo drugo moštvo Kranja in tretje Ljubljana. Rezultati - I. Kranj I (Aljančič, Draks-ler) 1:00:50, 2 Kranj II 1,07: I.i. 3. Ljubljana 1:09:50. 4. Kranj III 1:10:25. 5. Novo mesto in Kranj IV 1:11:05 U .letala Rokomet Zabnica, Duplje in Jelovica KRANJ — Pred dnevi se je na rokometnih igriščih končalo letošnje rokometno prvenstvo v vseh občinskih rokometnih ligah. Člani pa so spravili pod streho že prvi dve koli pokalnega tekmovanja. V občinski A rokometni članski ligi so prvaki Zabničani, ki so v osemnajstih kolih prvenstva iztržili dvaintrideset točk. Prvaki so le dvakrat morali položiti orožje. Torej kvaliteta je bila dobra. V ligi B so najboljši v občinski ligi rokometaši Dupelj, ki so v svojem pohodu za vrh le enkrat morali priznati premoč nasprotniku. Enako se je godilo moštvu Jelovice v gorenjski mladinski ligi. Vse to kaže. da je kvalitegu rokometa na Gorenjskem v stalnem vzponu. Izidi - Zabnica (veterani) rani) 17:27 (10:14), Zabnica rani) 40:28 (20:13), Veterani rani) 28:2» (14:16), Križe (8:10). Duplje (vete-: Sava (vete-: Tržič (vete-Sava 22:25 1). Hurner Mehaniki prvaki ŠKOFJA LOKA - Brez večjih presenečenj se je končala občinska rokometna liga Loke za člane. Prvaki so moštvo Mehaniki, ki imajo boljšo razliko v zadetkih kot Selca. Tretje mesto pa so osvojili igralci LTH. Ta tri moštva pa so pokazala tudi največ. Lestvica — člani A: Zabnica 18 16 0 2 515:351 ti Storžič 18 14 2 2 464:365 10 Preddvor 18 14 1 3 482:367 M Križe 18 11 0 7 111:411 13 Sava-Veter 18 8 3 7 :>i i: 113 lf Krvavec 18 8 0 10 527:538 i« Besnica 18 6 1 12 426:48» l.i (iumar 18 2 11 502:535 12 Sava 18 1 1 14 430:523 7 Duplje 18 2 0 16 368:478 4 Najboljši strelci - rtašar (Sava-vetera- Lestvica: Mehaniki .Selca LTH Sorska cesta Sorica Kašman SSDJ Peter. Prosveta Avtokovinar Lesna šola Najboljši strelci Lušina 40. 9 6 0 3 0 0 9 142: 60 17 126: 58 17 117: 70 14 97: 69 10 85: 95 10 103:125 8 46: 72 8 71:101 4 14:101 2 58:118 0 ni) 72, Arnež (Preddvor) 62, J. Fuks (Duplje), 61. Krampi (Sava-veterani) 60. Fabjan (Besnica) 58. Cater 44. Zontar 40 in .J. Starman Lestvica B: Duplje (veter.) » 8 0 1 244:163 Tržič (veter.) » 7 0 2 229:200 Veterani » 513 202:201 Zabnica (veter.) » 2 0 7 214:246 Huje » 2 0 7 155:208 Bazenarji »117 134:154 Najboljši strelci - Gašperlin (Zabnica) 33, Kiavora (Veterani) 23, Valentar (Huje) 23, Jakšič (Tržič), Konjar (Duplje) 22, Na-dižar (Tržič) 20. Lestvica - mladinci: Jelovica 16 15 0 1 351:202 30 Sava 16 10 0 0 335:300 18 Zabnica 16 8 0 8 292:272 10 Preddvor 16 0 0 10 252:324 12 Radovljica 16 1 (1 15 150:283 1 Najboljši strelci — Novak (Sava) 39. Teden športa v Adergasu CERKLJE - V okviru KS Velesovo je športno društvo Adergas pripravilo teden športa, ki je bil pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«. V šestih panogah se je pomerilo nad stoosemdeset športnikov od šestega pa vse do petinštiridesetega leta starosti. Zmagovalci — namizni tenis — Igor Zver, šah — Jože Zorman, kolesarjenje -Stane Martinjak, kros — cicibani — Ivko Krivic, pionirji — Jože Kešman, mladinci — Stane Martinjak, člani — Janez Maček, veterani Feliks Pester, cicibanke — Nataša l.ipar, mladinke - Beti Nelan, molitveno — odbojka — Veterani, kegljanje — Velesovo, nogomet — Šenčur. F Čebul i Podnar (Jelovica) 38. Ziherl (Zabnica), Bogataj 31, fitemberger (Sava) 31, Fajfar (Jelovica), Oman (Zabnica) 28. V drugem kolu za pokal maršala Tita na področju Gorenjske ni prišlo do večjih presenečenj. Za presenečenje lahko štejemo le zmago Tržiča (veterani) nad Veterani iz Kranja ter Save, ki je na goatovanju v Križah dobila tekmo z domačini. jah je prišel v polfinale. Obakrat pa ga je izločil prav Male. Mladi Kranjčan je v obeh polfinalnih dvobojih pokazal zrelo igro in borbenost. Vse to pa krasi tenis. Od njega se lahko pričakuje, da se bo s trdim delom in kvalitetnim treningom razvil v odličnega alovenskega in jugoslovanskega teniškega igralca. Pionirja Triglava Pivk in Filipčič pa sta v konkurenci mladincev do šestnajst let prišla v četrtfinale, torej med otera najboljših. Izidi - mladinci do oaemnajst let — četrtfinale - Flego Puharič (oba Opatija) 0:3, 0:4, Zerovec (Olimpija) : Mar-kulin (Medveščak) 7:5, 0:0. Arh (Triglav) : Večaj (Branik) 6:4, 0:4, Male (Branik) : Breskvar (Olimpija) 0:1, 0:1, polfinale -Flego : Zerovec 6:1, 4:0, 6:4, Male : Arh 6:2, 6:1. finale - Flego : Male 7:5, 1:6. 6:3; mladinci do šestnajst let — četrtfinale -Male (Branik) : Pivk (Triglav) 6:3, 6:1, Zoreč (Slovan) : Arh (Triglav) 0:6, 0:6. Fiščur (Matalac) i Markulin (Medveščak) 3:6, 0:0, 8:6, Večaj (Branik) : Filipčič (Triglav) 6:0, 6:1, polfinale - Male : Arh 6:3. 6:3, Večaj : Fiščur 7:5. 1:0 w. o., finale -Male: Večaj 7:5, 6:2. ZA MLADINCI SE ČLANI KRANJ - Teniška igrišča na stadionu Stanka Mlakarja bodo od danes popoldne pa vse do nedelje gostila najboljše igralce iz Slovenije in Avstrije ter Italije, ki se bodo borili za pokal Kranj '79 na odprtem mednarodnem teniškem turnirju. Ze tradicionalni teniški članski mednarodni turnir sodi v okvir športnih prireditev ob občinskem prazniku Kranja. D. Humer Nogomet Turnir »Tri meje« JESENICE - Člani nogometnega kluba Jesenice so se pred dnevi udeležili tradicionalnega turnirja »Tri meje.« Na tem turnirju igrajo moštva Trbiža, Beljaka, Bele peči in Jesenic. Tokrat je bil turnir v Beljaku. Najboljše je bilo moštvo Trbiža, ki je v boju za prvo mesto premagalo moštvo Kella, jeseniški nogometaši pa so v boju za tretje mesto premagali moštvo Bele peči. ^ j. k. Cetveroboj v počastitev jubilejev RADOVLJICA - Pod pokroviteljstvom koordinacijskega sveta ZSMS železarne Jesenice je bil v Radovljici že drugi cetveroboj obmejne milice in carine, postaje milice Jesenice in obmejne enote vojne pošte Radovljica ter Železarne Jesenice. Udeleženci so se pomerili v malem nogometu, šahu, kegljanju in streljanju, s četve-robojem pa so tudi počastili velike partijske jubileje. SKOJ in revolucionarne sindikate ter praznik dneva borca in dneva vstaje. Prehodni pokal je osvojilo moštvo obmejne milice in carine Jesenice, pokal za fair plav pa moštvo postaje milice Jesenice. V posameznih panogah so bila najboljša moštva - mali nogomet Obmejna enota V.P.Radovljica, v *ahu Železarna, v streljanju obmejna milica in carina ter v kegljanju postaja milice Jesenice. ^ Kolesarstvo Zmagal veteran Dežman KOPRIVA - V nedeljo je bila v Koprivi pri Gorici kolesarska dirka veteranov, ki jo je tamkajšnji klub organiziral v počastitev 50-letnice obstoja domače folklorne skupine. Konkurenca je bila močna, saj so se tekmovanja udeležili najboljši kolesarji veterani z italijanske strani, medtem ko so Slovenijo zastopali le kolesarji iz Kobarida in Brane Dežman s Kokrice. Ta je v svoji skupini (35 do 40 let) pet krogov v skupni dolžini 65 kilometrov prevozil najhitreje in osvojil pokal za prvo mesto in za najbolje uvrščenega Jugoslovana. To aoboto se bodo veterani pomerili na tradicionalni dirki za nagrado Dola, na kateri bodo sodelovali predstavniki vseh Nlovennkih klubov, verjetno pa bodo tako kot lani prišli tudi tekmovalci ll Italijie in Avstrije. HI Plavanje Pionirji in mladinci za naslove SRS KRANJ — Letni bazen bo jutri in v nedeljo goatil najboljše slovenske starejše pionirje in pionirke ter mladince in mladinke, ki se bodo borili za republiške naslove v plavanju. V obeh kategorijah bo nastopilo nad sto mladih plavalcev iz enajstih slovenskih plavalnih kolektivov. V obeh kategorijah so plavalci in plavalke izenačeni, zato se obetajao zagrizeni boji za* odličja. V soboto dopoldne ob 9.30 bodo na sporedu predtekmovanja in ob 18. uri finale, v nedeljo so predtekmovanja ob 9. in finalni boji ob 17. uri. -h- Veslanje Uspešen nastop Blejčanov BLED - Na pravkar končanem mladinskem in članskem državnem prvenstvu v veslanju v Jajcu so v mladinski konkurenci mladi veslači Bleda dosegli lep uspeh. Blejčani so nastopili v dvojcu brez in četvercu brez krmarja. V predtekmovanju sta se blejska čolna brez težav uvrstila v zaključne boje. V finalu se je zlasti odlikoval dvojec brez. Veslača Dani Ferčej in Jani Šolar sta bila odlična druga. Med drigimi sta Beljca premagala tudi državna reprezentanta iz zrenjaninskega Begeja. Zlato odličje sta osvojila mladinca reškega Jadrana. V članskem finalu četvercev brez so nastopili tudi blejski fantje. Miran Bratu-ša, Miran Golja, Nejc Pretnar in Drago Kejmel so bili dobri peti. Zmagal pa je čoln izSmedereva. Ena glavnih značilnosti mladinskega državnega prvenstva je bila precejšna premoč zadrskega Jadrana. Njegovi veslači so zmagali v osmercu, dvojnem dvojcu, skifu in četvercu »z«. Zadrcani so znova potrdili svoje kvalitete, katere so med drugim dokazali tudi na mednarodnih regata h v Brnu in Beljaku. V ostalih disciplinah so v dvojcu »z« zmagali veslači reškega Jadrana in v dvojnem četvercu veslači Iktusa iz Osijeka. Druga značilnost obeh prvenstev pa je velika udeležba v vseh disciplinah in precejšna izenačenost nastopajočih posadk. Prav zaradi tega so maloštevilni gledalci videli mnogo lepih dvobojev. S. Slivnik Šah Za Gorenjski naslov RADOVLJICA - Letošnje člansko prvenstvo za Gorenjski naslov bo na Jesenicah in Kranju. Pokrovitelj prvega dela je Železarna, v Kranju pa Skupščina občine. Ta turnir je v počastitev praznika obeh občin. Igralo se bo po Bergerjevem sistemu, nastopilo pa bo dvanajst gorenjskih šahistov in štirje gostje. Prvi trije mojsterski kandidati pa imajo pravico nastopa na članskem prvenstvu Slovenije. Organizacijski odbor si je zadal nalogo, da bo turnir leta 1980 mednarodni in bo odprt. Na tem bodo lahko nastopili tudi ostali slovenski šahisti. V. P. Množični dvoboj JESENICE - Množični, že četrti zaporedni šahovski dvoboj med šahisti kamniške in domžalske ter gorenjskih občin, je bil tokrat na Jesenicah. V konkurenci mladincev in članov, mladink in članic so bili boljši lahisti iz Gorenjske. Izid - Gorenjska : Domžale 60:40 -mladinci — Gorenjska : Domžale 7,5:2,5, (Kaše : Sonc 2:0, Sterle : Jagodic 1:L). člani - Gorenjska : Domžale 32:18 (Osterman : Jelen 1:1. Zeleznik : Ivančič 0:2, Praznik : Penko 0:2. Mencinger : Vavpetič 0,5:1,5. Matjašič : Osolin 1:1, Mali : Lorbek 1:1, Zorko : B. Osolin 1,5:0,5. Prestrl : Skok 1:1, Krajnik : Zupančič 1:1), članice - Gorenjska : Domžale 2:6 (Marušič : Košir 0,5:1,5), mladinke - Gorenjska : Domžale 5:3. Izid vseh dosedanjih srečanj je tako 202:174 v korist Gorenjske, ali 3:1. V. 1». POHIŠTI/O "magovalno moštvo Kranj - Milena Aljunču in \era Drukster med sm- anjeni - Foto: R Jeni in ŠIPAD KOMERC Sarajevo TOZD Pohištvo Prodajalne. Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Ljubljana, Celovška 87 novi program potrošniško posojilo do 50 brezplačna dostava na pod in okolice 000 din ročju Kranja za nakup se priporočamo! prodajalna KRANJ, Cesta JLA 6 (nebotičnik) (tel 064-22-738) Delavski svet Servisnega podjetja p. o. Kranj ponovno razpisuje prosta dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Servisnega podjetja Kranj zakonskih in splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati da^n^^isj^strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, najmanj pet let ustreznih de ovnih izkušenj, moralnopolitične kvalitete, kot jih zahteva družbeni dogovor o načelih kadrovske politike v občini Kranj. [andatna doba traja 4»leta. '<-■ . andidati morajo prijavi priložiti vsa dokazila o izpolnjevanju izoisnih pogojev, kratek življenjepis z opisom dosedanjih »lovnih izkušenj in delovanja na družbenopolitičnem področ- >k za priglasitev je 15 dni po objavi. Priglasite se na naslov: tazpisna komisija za izbiro IPO. [andidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa 15 dni po izbiri. LOTERIJA Komisija za delovna razmerja Komunalnega podjetja Tržič razpisuje naslednje naloge in opravila i MATERIALNEGA KNJIGOVODJE - LIKVIDATOF 9 POSLOVODJE CVETLIČARNE 3 PRODAJALCA V CVETLIČARNI Pogoji: pod 1.: pod 3.: — materialni knjigovodja — likvidator, ekonomska srednja šola, poskusno delo 3 mesece poslovodja cvetličarne 2 leti delovnih izkušenj v trgovini, smisel za komuniciranje s strankami, deljen delovni čas, poskusno delo 3 mesece prodajalec v cvetličarni KV cvetličarka ali trgovska stroka, 2 leti delovnih izkušenj, čut za vzgajanje cvetja in lončnic, delovni čas je deljen oziroma dvoizmenski Izbrana dela in naloge bo kandidat opravljal samostojno za ne-rlnločen čas. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju navedenih ootfoiev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80 - Komisija za delovna razmerja. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Srečka št. Din Srečka št. Din 60 70 1 20 050 80 14541 1.020 420 80 34111 5.020 680 100 97531 2.020 890 200 230991 10.020 5870 500 371371 10.020 6550 400 77500 1.000 73 30 507170 10.000 93 40 08563 1.000 2 20 28483 1.000 50612 2.020 60433 1.000 93652 1.020 95873 1.030 521552 10.020 170813 10.000 541972 10.020 26985 5.000 1 1 k W1 24 40 33695 54 30 050165 l.UUU t r \ f\ru\ 94 40 446295 10.000 044 80 29154 1.030 39234 1.000 07 30 395174 10.000 27 30 97 50 86 50 2487 500 1866 400 39817 5.000 44146 1.000 95187 1.000 156226 500.000 449297 10.050 422736 10.000 482137 10.000 579846 10.000 29 40 08 50 99 30 98 30 689 100 33758 1.000 29159 2.000 59558 1.000 68759 1.000 121888 10.000 78029 2.040 341528 10.000 422999 10.030 485368 10.000 592639 50.000 1 Tekstilni in obutveni center, Kranj, C. Staneta Žagarja 33 vpisuje v Šolo za tekstilne delavce za poklf c STROJNI PLETILEC. Prostih je 30 učnih mest. Pogoji: — izpolnjena osnovnošolska obveznost in končanih najmanj 6 razredov osnovne šole, — sklenjena učna pogodba, — starost do 18 let. Izobraževanje za poklic traja 17 mesecev. Interesenti, ki se želijo vpisati, naj do 15. avgusta 1979 pošljej-dokumente (originalno spričevalo, rojstni list, zdravniško spi čevalo) skupaj s prijavo za vpis — obrazec DZS 1,20 kolkovan s 4 din na naslov: Tekstilni in obutveni center Kranj, C "taneta Žagarja 33. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 13,50 din, špinača 18 din, cvetača 30 din, korenček 14,40 din, česen 40 din, čebula 25 din, fižol 24,50-34,70 din, sveži fižol 25 din, pesa 18 din, kumare 12 din, paradižnik od 20 do 25 din, paprika 40 din, slive suhe 35 din, jabolka 19.90 din, hruške 25 din, marelice 42 din, breskve 22,10 din, pomaranče 24,30 din, limone 28 din, ajdova moka 24.20 din, koruzna moka 11,82 din, kaša 16 din, surovo maslo 87,30 din, smetana 41,05 din, skuta 31,74 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 10,35 din, kisla repa 8,05 din, orehi 223,70 din, jajčka 1,80 din, krompir novi 13,45 din. KRANJ Solata 20,25 din, špinača 24 din, cvetača 28 din, korenček 48 din, česen 50 din, čebula 18 din, fižol 30 din, pesa 28 din, kumare 18 'in, paradižnik 28 din, paprika 30 > slive 30 din, jabolka 12 din, med J din, pomaranče 24 din, limone '8 din, ajdova moka 22 din, koruzna moka od 10 do 11 din, kaša od 25 do 30 din, surovo maslo 88,30 din, smetana od 38 do 40 din, skuta od 18 do 22 din, sladko zelje od 10 do 12 din, kislo zelje 16 din, kisla repa 10 din, orehi 200 din, jajčka 2,20 din, krompir od 8 do 10 din, novi od 16 do 18 din. Tovarna klobukov ŠEŠIR Skorja Loka vabi k sodelovanju: vaD* trffOV8ka delavca za dela in naloge 1 SoslSvodje IN PRODAJALCA ♦ tfovino v Ljubljani za i1«0 za dela na področju komerciale s srednjo šolsko 2. dva «c ekonomske, komercialne ali administrativne smeri iz° J?delavca za vzdrževanje strojev 3 Strojnega ključavničarja 4 enegaSTRUGARJA ,L nflVHfibo dosedanjega dela sprejema delovna organizacija do Ponudbe z.naveo zasedbe teh del. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka in brata FRANCAZEVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, ter vsem, ki ste mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: žena Julka, sinova Peter in Jože z družinama, hčerka Zofka z družino, hčerka Ana z možem ter ostalo sorodstvo Podreča, 28. junija 1979 OBLETNICA 15. julija bo minilo 2 leti odkar nas je za vedno zapustila naša dobra in skrbna mama in žena HILDA SITAR roj. Gregor c je spominjamo in jo spominu. i *n,**tio in bolečino v srcu se S hvaležnostjo^ ohramlivnajlepšem . * M vsem ki jo niste pozabili in obiskujete njen Hvala tuai - zadnji dom. Vsi njeni! ZAHVALA Ob neizmerni žalosti tragično preminulega sina MARJANA ČERNETA se zahvaljujemo delovnima kolektivoma: Intereurope — filiale Ljubljana in Vezenine Bled, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, Tončki Pretnar za nagrobni govor, kakor tudi sosedu Burju za njihovo pomoč ter pevcem s Koroške Bele. Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi! Bled, 7. julija 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica FRANCA TUŠKA p. d. Lovričkovega ata iz Davče se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Rešku in dr. Možganu za dolgoletno zdravljenje. Zahvala lovski družini Sorica in njenemu članu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter nosilcem praporov. Hvala tudi č. g. župniku za pogrebni obred in pevskemu zboru. Žalujoči: žena Lojzka, hčerke z družinami in ostalo sorodstvo Davča, 9. julija 1979 O L, A S14.STRAN PETEK. 13.JU1UA 1979 MARTA ODGOVARJA Alenka — Kranj Kupila sem si tanek svilen jersev. Iz njega bi rada imela obleko za v službo. Prosim narišite mi model. Stara sem 30 let, visoka 167 cm in 58 kg težka. Odgovor Obleka je skoraj ravnga kroja z ožjim (srajčnim) sedlom in obiranjem pod njim spredaj in zadaj. Je brez ovratnika in se zapenja spredaj z drobnimi gumbki. Rokavčki so kratki napihnjeni, paspula ožja kot pri vratnem izrezu. V pasu je vdet trak. Ali veste, da ... je vitamin C topen v vodi, občutljiv za toploto in zrak? Ob nepravilnem kuhanju sadja in zelenjave ga gre lahko precej, lahko pa tudi ves v nič. Zato ne smemo brez potrebe namakati zelenjave v vodi, jo kuhati predolgo, uporabljati pri kuhi preveč vode, če jo potem odlijemo, kuhati odkrito in med kuho preveč mešati. ... je vitamina C največ v presnem sadju in zelenjavi, zelo veliko ga vsebuje sadje, ki spada v skupino citrusov. To so limone, pomaranče, mandarine in grenivke. Veliko ga je tudi v šipku, črnem ribezu in jagodah. Od zelenjave pa sta z njim najbogatejša paprika in peteršilj. Nekaj pa ga je v vsakem sadju in zelenjavi. V krompirju ga ni veliko, pa je vseeno pomemben vir tega vitamina, ker je pogosto na mizi. Ce ga kuhamo v oblicah in olupimo šele Sred jedjo, se ga lahko precej ohrani, ez zimo pa krompir izgubi vsaj polovico vitamina C. Ko kupujemo kuhinjske stroj čke Ob nakupu kuhinjskih strojčkov moramo preuda rit i: — ali bomo stroj, ki ga želimo, res ekonomično tudi uporabljali in za taka dela, ki se nam pogosto ponavljajo; — ali ni stroj, ki ga izbiramo, preveč kompliciran v sestavi in rabi in premalo trpežen; — ali je iz materiala, ki nam ne bo povzročal neprestanega čiščenja in ki se ob sunku ne ubije; — ali je material odporen za kisline, ki jih uporabljamo v kuhi in ne daje jedem tujega priokusa in vonja; — ali je elektromotor dovolj močan, da bomo z njim neprekinjeno opravili določeno operacijo, ali pa moramo računati s tem, da bomo morali delo opraviti s prekinitvijo. Mleko z borovnicami Potrebujemo 1/4 litra borovnic, 8 dkg sladkorja, sok 1/4 limone, limonino lupi-nico, 2 žlici konjaka, 6 del mleka. Borovnice stlačimo, dodamo sladkor, limonin sok, nastrgano limonino lupinico in konjak. Vse to dobro premešamo. Med mešanjem prilivamo ohlajeno mleko. Ce pripravljamo pijačo za otroke, seveda konjak izpustimo. Lahko pa mleko z borovnicami pripravljamo tudi v mešalcu. Ce mleko ni hladno, mu dodamo koščke ledu. Iz Pellapratove kuhinje Zeleni široki rezanci s sirom Za 10 oseb potreoujemo: 1 kg zelenih rezancev, 500 g skute, 75 g surovega masla, 50 g naribanega parmezana, muškatni orešček. Rezance kuhamo 15 minut. Letošnji modni »hit« Za mlade so to poletje sdno modne pletene majice s tankimi naramnicami, kot je tale na sliki. Bela je, poživljajo pa jo modre, lila, oranžne, rjaste, rdeče m rožnate črtice. Hitro bo narejena, če se je lotite. S a licu delate samo desne zanke m pletete kar naravnost, kot kaže skica. Na koncu prišijetc m naramnice, ki smo jih posebej spletle. Material naj bt> garn ali pletivo s čim več naravnih vlaken. OHCET V LJUBLJANI T* dni potoka v Ljubljani o«radnja »loven aka folklorna prireditev, imenovana OH CKT V LJUBLJANI. Vrhunec prireditve bo v »o bo to, ko bo ob 11. Mrl l Linhartove cee ta trn Gospodarskim razstaviščem kre kilo svatovska povorka po Titovi c-eaCi na Trg osvoboditve, kjer bo prikai krni to vanjakih obira je v Is Poanurja in Prlekije Ob 11. mri po bo poraflai obred na Mngi •trotu, po tam po a* bo povorka po lati poti vrnila aa Goepodarako rasa ta v išče, kjer bo iladopernfteaoev po prek morahih in pr leskih tega h Na »valovanja s pooob-nins svatovskim k osile m bo lahko a vala vala okrog MN gostov, v ljubljanskih fo-»tilaah po bodo nudili najznačilnejša prek m uroke epecialitete RAZSTAVA MALE PLASTIKE Od 13. do 27. julija rataUvlja na Bledu v festivalni dvorani akademska slikarka Sonja lav čar-Skaberne. PROMENADNI KONCERT V nedeljo, 15. julija, bo ob M.M vodarni promenadni koncert na Blajakei Igral bo pihalni orkester iz Gonj V Skuto pretlačimo, ji dodamo ščepec popra, ščepec naribanega oreščka, 2 žlici vrele vode in vse skupaj tako dolgo mešamo, da dobimo rahlo kremo. Rezance skuhamno v slani vodi, jih ocedino in pustimo, da se osuše. Potem vzamemo plitvo, z maslom namazano proti ognju odporno skledo in jo napolnimo menjaje 1 plastjo skutine kreme in rezancev. Na vrhu mora biti skuta. Vse skupaj potresemo še s parmezanom, pokapamo z raztopljenim maslom in hitro opečemo zelo vroči pečici. (Iz Italije je ta recept. Hitro lahko s tako jedjo nasitimo večje število ust — tudi rešujemo nepričakovan obisk.) ORGELSKI KONCERT V ponedeljek, 16. julija, bo ob 17.30 v cerkvi na biejakera otoku orgelski koncert, na katerem bo igral Kri orano iz Italije. BOHINJ V Bohinju so laaadaal hoteli Zlatorog, BoBovim in Ml adi« ah i dom, v oeteiih hotelih pa se se dobi proater, prav teko toni v ■aasb«lh turističnih sobah. NA PLES V BOHINJU V hotela Zlatorog je sobova S psoaoas vsak ponedeljka te aioer od SI. do *. ari pa je v teraai hotela. Dteoo v hotel« Joooro to odprt vsak dan, raara ponedeljka, od Ji. do 14. ure. Vsako eoboto Je pteh v Mladinskem domu od 21. do 1. aro. Igra ■■ Mastni Kondor. NAVOJE Ce nameravate za konec tedna sli sa daljni čas v Bohinj, vam priporočamo, da bivanje v Bohinju izkoristite tudi za izlet na Voje, čudovito nizinsko planino s pastirskimi stanovi in « pot od glav t, ki vodi iz v priljubljeno izletniško točko. Sredi vasi Stara rutina ss pred mostom odcepi ceste. Preko brvi pridete na pot, u vodi iz vasi mimo gradu navzgor proti Hudičevemu mostu. Pot vodi dalje po romantični strugi Mostnice. Ns koncu doline Voje vas steza pripelje do slikovitega -lap«, lep slap pa je tudi v spodnjem delu Voj. PLANINCI! Planinsko društvo Kranj organizira v nedeljo, IS. Julija, izlet na Petelin jek - Peč -Tro mejo. Hoje bo približno 4. ure. 8 seboj vzemite potni list. Odhod ob 6. uri ispred hotela Creina v Kranju. Iz južnega predgorja Gnntavcev. po najnižjem vrhu imenovanega Skupina Krvavec ho v planinsko pot Kranjski vrhovi vključeni: Krvavet. Veliki Zvoh in Kalaki greben. Primerno izhodišče za obisk naštetih vrhov je I'In rimsko zavetišče na. Krvavcu — Gospine, ki je redno oskrbovano. Do /aveti V a ne lahko pripeljete z žičnico, ali pa M odločite za hojo. In če ste za hojo. vam predlagamo pot iz Kokre na Kobleka m Dolgo njivo. Začne se v Kokri, lahko pa se tudi pripeljete tlo kmetiie Kohlek in greste od tam naprej pe*. Od Kobleka vodi kolovoz, ki se kmalu spremeni v dobro stezo. Ko se gozd razredči, pridete do razpotja, kjer vam priporočamo levo pot, ki je malo daljša od desne — lovske, vendar pa je veliko lepAa Po prehodu melišča pod steno Velikega /voha zavijete levo pod Hoblekov kot (W tam vodi pot po lepem naravnem prehodu — polici, zavarovani s kamnito ograjo, proti čudoviti planini Dolga njiva. Pri pastirskem domu na Dolgi njivi v:sli pol na desno pod stenami in po grušču na reber Spotoma je čudovit razgled na sotesko Kokre, Storžič, Julijce v daljavi in na KalAki greben Pot nas pripelje na sedlo med Krvavcem m Velikim Zvonom poleni pa nam preostane se prijeten spust do zavetišča na (ioepim u Od lam lahko naslednji dan nadaljujemo p.ii na vrh Krvavca il ura), pa naprej na Veliki Zvoh ( I ura I Od tam nadaljujemo pot po grebenu Jeza na Koren in se spustimo v bližino škrbine, kjer je knžifcV poti Od tam smo v I uri na vrhu Kalskega grebena. Vrhu |e najhhžiH Cojzova koča na Kokrskem sedlu, ki je spet izhodišče za vzpone na razne vrhove. 0 tem pa prihodnjič .. . Ohcet v Ljubljani Letos po prekmursko Dokončno se bo na OHCETI letos poročilo 12 parov — Praznovanje se je v Ljubljani pričelo že s ponedeljkom — Danes zvečer največja folklorna prireditev na Pogačarjevem trgu — 1700 nastopajočih — Vsa Ljubljana ta teden kuha po prekmursko — Prihodnje leto ohcet v Lipici po kraševsko V Ljubljani se je praznovanje pričelo že v ponedeljek z otvoritvijo sli karske in kiparske razstave severovzhodnih stvaritev pri nas v Kompa-sovi galeriji, nadaljuje pa se ves te den s pomenadnimi koncerti, nastopi narodnih pevcev in glasbenikov. /. otvoritvijo razstave o razvoju lesne obrti v Sloveniji v etnografskem muzeju v Ljubljani in podobno. Včeraj so se v hotelu Lev srečali letošnji Ii,in i organizacnskim komitejem za pripravo ohceti in z novinarji. Obiskali so pa tudi vinske kleti Siovina, si ogledali Ljubljano, zvečer pa hib sprejeti tudi pri gostitelju - Pivo varni Union. Danes bodo obiskali tovarno l.ek. kjer bo kratek folklorni nastop m se odpeljali na Bled, kjer bodo gostje blejskega Park hotela. Tudi tu bo folklorni nastop (okrog 11. ure) in pan se bodo s kočijami popeljali na blejski grad. Zvečer se bodo po sprejemu pri predsedniku skupščine HM sta Ljubljane, Marjanu Rožiču, predstavili Ljubljančanom na Pogačarjevem trgu, kjer bo osrednja prireditev folklornih plesov in glasbe. Jutri ob II. uri bo svatovski sprevod krenil od gospodarskega razstavišča, ob 12. uri ho poroka na magistratu, od 14. ure naprej pa svatova-nje na gospodarskem razstaviš« u Nekaj glavnih cest in ulic, kjer se bo pomikal sprevod, bo za tisti čas za prtih, bodo se pa sproti odpirale, <"■ 1111 Pomurske svatovske dobrote Kol smo že zadnjic zapisali, se ho lahko vsakdo pridružil svato-vanju. kaiti na gospodarskem razstavišču v Ljubljani ho dovolj prostora m vse pripravljeno za množičen obisk Na zadnji tiskovin konferenci v Ljubljani no nam gostim i povedali, da bodo na vo ||o telo tri|e metiu|i boga«, svatovski, za Uit) din, pa o dobrega' (V I*' «<> prekmurska ohcel. potem morajo .eveda biti tudi spet labtete prek murske -Jedli luuno meso iz iiin- ke. smetanovo juho. kuhano govedino, /el|e v kisu. purana / mlinci, mlečne kumare v solati, svatovski« torto in makovo polito Tudi tlbd tene|ša memija bosta imela po neka| 1'ri-kimir skega. Sicer pa že ves leden lahko V Ljubljani okušate prekmurske spet lalilele. poselmo na Gospo darskem i.t/slav iščti, k|e» |e vsak večer tudi glasba -Jutri, na dan poroke. l»o rajanj* 'I" dveh ponoči In se uekai Pomuri i bodo pilil tel dati pekli na ra/ lavišču vola Poniju Imi veljala 70 din bo možno, da promet v Ljubljani ne bo preveč zastajal. Svetujemo pa vam, da se tokrat v Ljubljano na svetovanje pripeljete i vlakom, ki do prav za to priložnost pol cenejši. Iz Prekmurja bo pripeljal poseben svatovski vlak. V nedeljo bo karavana parov, spremstva in novinarjev odšla v Po-murje, kjer bodo najprej obiskali zdravilišče Radensko v Radencih, s svatovanjem bodo pa nadaljevali na razstavišču v Gornji Radgoni. V ponedeljek bodo pari svoj medeni teden zastavili v portoroškem Bernar-dinu. Pari, ki se Oodo jutri poročili v Ljubljani, to je slovenski, pomurski, srbski, makedonski, hrvaški, koroški, avstrijski, čehoslovaški. italijanski, vzhodno in zahodnonemški ter švi carski, bodo odslej častni meščani mesta Ljubljane, imeli bodo brezplačen javni prevoz, prost vstop v ga-lerne, muzeje, na sejme itd., ljubljanski gostinci so pa sklenili, da DO do imeli pet let 20-odstotiu popust v Vatfa ljubljanskih hotelih Vse kaže, da je organizatorom le tošnje ohceti, ki naj bi hila pravzaprav uvtnl v vrsto turističnih prireditev vsako leto v našem glav min mestu, kl|ii!i kratkemu rasu uspelo pripraviti zanimivo prireditev . ki naj da turistu, ki prihaja k nam. mož nost, da upozna tudi nato zgodovino, naš«* narodne obiraj« Kajn turizem m samo dobra hrana in pijača, dober hotel, turizem je tudi pove/ovan|e preteklosti s sedanjosto In takale kmečka ohcet |e kot nalašč za to 1700 nastopaiočih ho letos na oh celi v l.,uhl|am » godb. okrog 700 narodnih nos \ sprevodu, tamburaši, citraši. narodni pevci, vrata folklor mh ansanihlov luđi i/ mirne ud /a drugo leto že napovedu|e|o. da ho ohcet v hipu i, v poiastitev M Ml le l niče hpiške kobilarne m ho potekala po krase\skih ohiča|ih D Dolenc VAŠA PISMA TREBA JE UKREPATI! Ne vem. kdo je pisal bodica na zadnji strani v (ilasu Notna govori o mladih iz gozdne šole. kako so se vedli ob tem, ko so borci obnavljali spominsko ploščo na Bistriški planini. Menim, da nt dovolj ie to napisati in grajati, treba je ukrepati, prijeti tam. kjer je treba. Treba je dobiti učitelja alt profesorja in jih kaznovali. saj to je več kot žaljivo. Toliko govorimo in pišemo in poučujemo o negovanju naših tradicij NOR, da skoraj ne morem ivrjett. da se kaj takega lahko zgodi Mislim, da ne sme ostati le pri besedah, dolžnost tovariša, ki je to napisat je. da nekaj ukrene. Iranka Kozar. Jesenu i PREDLOG ZA SPOMINKA k.J k V vašem (ertjenent listu | dne 2H. mm/o sein prebral zanimiv zapis pod misliieom Fantič z hTr!akoimenovano »črno "ti ta*k. je nastajala med WP'!*'J) letom. Ustvaril je fu'npldramatit zapetih situacij junak Je Uničevati očeta riti Ponedeljek Zagrebška drama ISTRSKA RAPSODIJA IZ LETA 1920 je posneta po scenariju književnika Iva Štivičiča, ki se je pri svojem delu opiral na literaturo pisatelja Viktorja Cara Emina. Televizijska drama razgrinja težko in prelomno obdobje nacionalnega tlačenja Hrvatov v Istri, obdobje fašističnega pohoda v Istro, ki je skupaj s Kvar-nerskimi otoki predstavljala Italiji pomembno strateško točko za prodor na Balkan. V središču Stivičičeve drame je stara hrvaška istrska družina, ki začne pod pritiskom novih razmer razpadati, in to zaradi zunanjih družbenih vzrokov in zaradi nasprotij znotraj družine. Četrtek predstavnike fil- fanta nos ti m (ilavnt Tonv. ki hoče umor svojega Čeprav se mora bo pripadniki dobro „zirane mafije, mu to "r*C1 nt uspe Vlogo je PCl ZVEZI) ob 20 un 16. julija ital barv luni film (KI ZVEZD ob 16., 18. m 20. un. 17 julija ital barv fant film OČI ^ZVEZD ob 16.. \n. m 20 uri dija DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 19. uri. premiera ital. barv. erotične komedije NORI SEKS ob 21. uri. 16. julija ital. barv. erotični film PROFESORICA IMA LEPE NOGE ob 18. uri. premiera domače barv. komedije NACIONALNI RAZRED ob 20 uri 17. julija amer. barv. pust. film TIGROVE OCl ob 18. in 20. un 18. julija domača barv. erot. drama KVAR ob 18. in 20. uri 19. julija ital. barv. erotični film HOMO EROTICUS ob 18 in 20. uri Kamnik DOM 14. julija ital. barv knm komedija ZMEDA V AFRIKI ob 18. uri. ital barv. erot. film PROFESORICA IMA LEPE NOGE ob 20 uri. premiera ital barv. erotične komedije NORI SEKS ob 22. uri 15. julija ital barv. krim komedija ZMEDA V AFRIKI ob 15. uri. amer barv knm komedija VISOKA NAPETOST ob 17. in 19. uri. premiera domače barv komedije NACIONALNI RAZRED ob 21. uri 16 julija ital barv. erot. komedija NORI SEKS ob 18. in 20 uri 17. julija ital. barv erotična komedija NORI SEKS ob 18 in 20. uri 1H julija izrael barv erot MONIN SLADOLED oh 18 19 julija izrael barv erot MONIN SLADOLED nh IN film 1.1 in 20. un film LI-in 20 un Duplica 14. julija amer bai krmi komediia VISOKA NAPETOST ob 20 uri 15. julija domači barvni film kome-dna NACIONALNI RAZRED DO 17. julija angl NOC ob 20. uri 18. julija angl. grozlj NOC ob 18. in 20. un 19. julija hongkonški karate film SEDEM VELIČASTNIH BOJEV ob 20. uri Železniki OBZORJK 18.julija ital. vvestern N()BODY IN INDIJANCI oh 20 uri Kino RADOVLJICA 14. julija amer barvn. pust. film TRIKRATNA IZDAJA ob 18 uri, franc. barv film IZKUŠNJE PRVE LJUBEZNI ob 20. uri 15. julija franc barv film IZKUŠNJE PRVE LJUBEZNI ob 18. un. amer barv knm film NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 20. uri 16. julija amer barv pust film TRIKRATNA IZDAJA ob 20. uri 17. julija franc. barv. film IZKUŠNJE PRVE LJUBEZNI ob 20. uri 18. julija amer. barv. knm. film NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO oh 20. uri 19. julija ital barv erot. komedija CANTEKBUHYSKK ZOODBE ob 20. un Bled 13. julija amer. nemški barv. pust. film LOVCI SUŽNJEV oh 20 un 14. julija poljski barv film POVEST OREHA ob 18 un, amer nemški barvni pust film LOVCI SUŽNJEV ob 20 un 15. julija amer nemški barv. pust film LOVCI SUŽNJEV ob 18 un. ital barv vvestern film NOHODV IN INDIJANCI ob 20 uri 16 julija amer barv knm film NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 20. uri 17 julija amer barv pust. tlim TRIKRATNA IZDAJA ob 20 un 18. julija IZKUŠNJK PRVE LJUBEZNI ob 20 uri 19. julija amer barv krmi film NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 20 uri G Lr A S16.STRAN PETEK, 13.JUIUA RADIO Informativne oddaje lah ko poaluiate na prvem programu vsak dan, ra zen nedelje ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00 (danes dopol dne), 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 15.00 (dogodki ir odmevi), 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00, 24.90, v nočnem sporedu ob L00, 2.00, 3.00, ob ne delj«h pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 12.00, 13.00. 14.00. 15.00. 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23 00. 24.00. 1.00, 2.00 in 3.00; na . drugem radijskem programu prialuhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10 30, 11.30, 12.30, 13 30. 15.00, 10.30, 17.30, 16.30 in 19.00: na tretjem programu pa ob 10.00, 16.00 in 10.6». 114. JUL. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.06 Z radiom na poti 9.40 Turistični napotki za nafte goste iz tujine .10.06 Sobotna matineja 11.06 Zapojmo pesem MMZ gimn. Koper I! .20 Svetovna reportaža 11.40 Na ljudsko temo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tatjana Brumat: Dalije v vrtu 12.40 Veseli domači nape vi 13.00 Danas do 13.00 -Iz naših krajev — posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena panorama 15.30 Od melodije do melodije 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Orkestrske miniature 18.30 Mladi mladim 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Kranja Zorka 20.00 Sobotni zabavni večer 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 Lirični utnnki 23.10 Igramo in pojemo 0.06 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM 8 00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Bora Goatiio 16.00 Nal podlistek 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni < asi no 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 19.25 Stereorama 20.30 SOS - v soboto obujamo spomine 21.30 Plea v soboto 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glaaba za konec programa Tretji program 10.00 Vremenska napoved in poročila 10.05 Promenandni koncert 10.50 »Miael in pesem« 11 i.s Na ljudsko temo 16.00 Književnost jugoalovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno 16.45 Glaaba je . glaaba 18.06 Kultura danes 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glaabe 22.50 Literarni nokturno Propere: Peemi NEDELJA 16. JUL. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 7.30 Zdravo, tovanši vojaki' 8 07 Radijska igra za otroke Tilman Rohng Deklica in frmkola 8.40 Skladbe za mladino 9.06 Se pomnite tovariši 10.06 Panorama lahke ■lasbe 11 (»i NaAi poslušalci čestitalo in poadravljajo 13 10 obvestila m zabavna glaaba 11 20 Za kmetijske Koizvajalce halne godbe 14.06 Humoreaka tega tedna 14 25 S popevkami C. Jugoalaviji sti iz notesa .15.30 Nedeljaka reportaža 16.20 Gremo v kino 17 05 Popularne operne melodije 17 50 Zabavna radijska Slawomir Mrotek Na širnem morju 18 26 Glaebeni intermezzo 19 25 Obvestila in zabavna glaaba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 0.05 Nočni program — glasba 17. JUL Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — šport, glasba in še kaj 13.30 Petpedi 14.35 Iz roda v rod 15.30 Vremenska napoved in novice 16.00 Pet minut humorja 19.30 Stereorama 20.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.00 Vremenska napoved in poročila 19.05 Karta več za večer z berlinsko filharmonijo 21.00 Vremenska napoved in poročila 21.05 Sodobni literarni portret Manuel Storža 21.25 VVolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Don Juan« 22.15 Iz opusa Alojza Srebotnjaka PONEDELJEK 18. JUL. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.40 Počitniški pozdravi 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za... 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Franjo Jurhar: Rdeči hrast v našem gozdu 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.00 Vremenska napoved in poročila 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom V i lija Pet n ča 20.00 Iz naše diskoteke 21.06 Glasba velikanov 22.20 Popevke iz jugoalovanskih studiev 23.00 Vremenska napoved in poročila 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek, na valu 202 13.00 Z evropskim i revijskim, in plesnimi orkestri 13.30 Vremenska napoved in novice 13.35 Znano in priljubljeno 14 00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II programu 16.40 Od ena do pet I. 7 Id Vremenska napoved in novice 17.35 Iz partitur orkestra Madžarskega radia 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza — Oacar Peterson 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glaaba za konec oddaje Tretji program 10.00 Vremenska napoved in poročila 10.06 Pleai in spevi 10.40 Aktualni problemi marka i rti i h 11 00 Kn sam. za dva, za tn II. 50 Človek in zdravje 16.00 Aktualni problemi marksizma 16 20 Tako muzicira jo . 17 35 Jugoslovanska vokalna glaabena ust varjaltioat in poustvarja I nos t 20. h t o let i m - Naatop zbora Akademije za glasbo. dingent Janez Bole 18(10 Vremenaka napoved in poročila imii:> Naši znanstveniki pred mikrofonom 18 20 Srečanja s n lov enak in n skladatelji Manj Kogoj in Vilko Ukmar 19 55 Vremenska napoved in poročila 20 00 Literarni večer 20 40 Z našimi opernimi pevci 2145 Razgledi po sodobni glasb. Dona ne«, hingen T* 22 50 Literarni nokturno T Kralj Pesmi Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladi koncertant 9.00 Vremenska napoved in poročila 9.05 Z radiom na poti 10.00 Vremenska napoved in poročila 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti dr. Albin Stritar: Kategorizacija kmetijskih zemljišč 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Vremenaka napoved in poročila 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.15 C U ude Debuaay: Igre - plesna pesnitev za orkester 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala 21.00 Vremenska napoved in poročila 21.05 Radijska igra Robert Tomovič: Aricijski gaj 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.00 Vremenska napoved in poročila 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoalaviji 0.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz obdobja swinga . z orkestrom Tommy Dorsev 13.30 Vremenska napoved in novice 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Lahke note 16.40 1 liskomentalnost 17.30 Vremenska napoved in novice 17.35 Iz partitur orkestra Kurt Rehfeld 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za countrv glasbo 22.00 Pesmi svobodnih oblik 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.06 Radijski operni list 10.40 Za šolarje 11.15 Moment musical 11.40 Tekoča repriza 16.00 Za šolarje 16.35 Operni koncert 18.00 Vremenska napoved in poročila 18.05 PoU sodobne medicine prof. dr. Bojan Accetto: O trombozi 18.20 Minute za stuttgartske aoliste 19.00 Z našimi solisti - Zlata Ognjanovič — sopran Slavko Zimšek — violina 19 55 Vremenaka napoved in poročila 20.00 Deseta muza 20.20 Z lanskega Flandrijskega festivala 21.55 Glaaba za godala 22.20 Skupni program JRT — studio Skopje 18. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8 06 Z glasbo v dober dan 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Pesmice na potepu 9.00 Vremenaka napoved in poročila 9.06 Z radiom na poti 10.06 Rezervirano za . . . 12 10 Veliki zabavni orkestri 12 30 K metliški nasveti - dr. Janez Pogačar: Napredek pri kontroli proizvodnosti krav 12 40 Ob izvirih ljudske flasbene kulture »a ne s do 13.00 - Iz naših krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.10 Priporočajo vam 14.00 Vremenaka napoved in ppročila 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo . 14 25 Naši poslušalci česUtajo in poadravljajo 15 30 Zabavna glasba 16 (Ml »Loto vrtiljak« 17 (M) Studio ob 17 00 1800 Škatlica z godbo 18.30 Odskočna deaka 19 25 Obvestila in zabavna glasba i 'i r. Lahko noč. otroci' 19 45 Minute z anaamblom Franca Plereta 20.00 Naš gost 20 15 Oh «i letni. . sn.rt. skladatelja \ i tez* lav« Novaka 2040 A Škrjabin: Sonata št l v i.» ....mi op. 23 Igra pianist Igor Zuaov 21.00 Vremenska napoved in poročila 21.08 Charles Gounod: Odlomki iz opere »Faust« 22.00 Vremenska napoved, poročila, našim rojakom po svetu in pregled sporeda za prihodnji dan 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo 0.06 Nočni program Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.30 Vremenska napoved in novice 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 S solisti in ansambli JRT 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.30 Tehnika za vsakdanjo rabo 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra radia Hannover 18.00 Kam in kako na prepih 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti - In memoriam John Coltrane 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Še pomnite, tovariši 11.00 Na krilih petja 11.40 Antonin Rejcha: Pihalni kvintet v Ks dum 16.00 Zborovska glasba našega preporoda 16.20 A rs antiqua 17.00 Sonata 20. stoletja - Lojze Lebič, Alojz Zimmerman, Zlatan Vauda 17.40 Franz Schubert: Sonata za violončelo in klavir v a-molu, 18.00 Vremenska napoved in poročila 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Stereofonski operni koncert 19.30 Izbrana proza 19.45 Glasbeni predah 19.55 Vremenska napoved in poročila 20.00 Večer simfoničnega orkestra RTV - Ljubljana 21.35 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno G. Strniša: Pesmi ČETRTEK 19. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro! vremenska napoved in poročila 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje DPZŠGBI Maribor 9.00 Vremenska napoved in poročila 9.05 Z radiom na poti 10.00 Vremenaka napoved in poročila 10.06 Rezervirano za ... 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Silva Avšič: Vrtnine, ki prezimijo na prostem tudi v osrednji Sloveniji 12.40 Od vasi do vasi 13 00 Daneado 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.00 Vremenska napoved in poročila 14.06 Enajsta šola 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovon 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 »Vsa zemlja bo z nami zapela« ... 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 Iz opusa Matije Tnm. a (I z njegove solistične literature) 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19 45 Minute z ansamblom Milana Ferleta 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21 00 Vremenska napoved in poročila 21.06 Literarni večer Pesem. rojena v svobodi 2145 Lepe melodije 22 20 Plesna glasba z jugoalovanskih studiev 23.00 V goateh pn tujih radijskih postajah 23 10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 14.00 Poročila pregled in ocena najpomembnejših dogodkov in vremenaka napoved 0.05 Nočni program — glaaba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 I i (M) Vedn zvoki I 1.15 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem I6.20 Instrumenti v ntmu 16 45 Jazz - klub gost kluba Urška Cop 17.30 Vremenska napoved in novice — Mi in narava 17.40 Iz partitur orkestra »Hans Georg Arh. 18.00 Danes vam izbira 18.30 Vremenska napoved, novice — Iz delovnih organizacij 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 Naš glasbeni teleks 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Solisti in orkestri 10.40 Za šolarje 11.15 Tekoča repriza 16.00 Za šolarje Krnest Petrin. Imeli smo ljudi 16.35 Narodne za koncertni oder 17.00 Ura s Petrom Iljičem Cajkovskim 18.06 Zunanjepolitični feljton 18.20 Ludvvigsburški festival 1978: flavtistka Eugenia Zukerman inkitaris Carloa Bonell 19.35 Komorne skladbice slovenskih skladateljev 19.55 Vremenska napoved in poročila 20.00 Glasbeni klub 21.35 Vabilo v studio 22 22.50 Literarni nokturno — S. VVarner: Feniks 20. JUL RADIO TRIGLAV JESENICE Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica Ela Peroci — Ivo Petrič: Copate sem pozabila 8.38 Darijan Božič (bes. Tone Pavček) : Čenčama 9.00 Vremenska napoved in poročila 9.05 Z radiom na poti 10.05 »Rezervirano za« .. 12.00 Vremenska napoved in poročila — Na današnji dan 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Marko Bertoncelj: Prosta reja krav je Erimerna tudi na metijah 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - lz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . 13.50 Človek in zdravje 14.00 Vremenska napoved in poročila 14.06 Kratko glasbeno popotovanje 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Od arije do arije 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obveetila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s planšarji 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.00 Vremenska napoved in poročila 21 06 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.06 Lirični utrinki 23.10 Prostor za repnze 0.06 Nočni program Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Jazz v komornem studiu — Dollar Brand - BiH Evans 1330 Vremenska napoved in poročila 13.35 Znano in pnljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.45 Vroče - hladno 17.35 Odmevi z gora Desetletje najvišjih gora - 7 JAHO 17 45 Filmska glasba 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Stop pops 20 21.45 I z francoake diskoteke 22.00 S festivalov jazza 22.46 Zrcalo dneva 22.55 (ilasba za konev programa Tretji program 1005 Po Talin tub poteh 10 40 Za šolarje Najmanjši m najmlajši naše čete 1115 Orkestrski utnnki 11.45 Jenkovni pogovon 16 00 Za šolarje Kako je Jagoda postala kurir 16.15 Pota naše glasbe 17 15 Z nekdanjimi pev. . I80O Vremenska napoved in poročila 18.06 Šestnajst strun 18 45 V »nanje na pozabljeno temo »je v p.I....In luč« 19 0») Od premiere do premiere Borštnikovo srečanje 78 I9.S5 Vremenska napoved in poročila 20 INI J H Bach Francoaka s uit a št 4 v Es duru (BI) Ml M (čembalist ka Huguette Drevlusi 20 15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22 Ml Literarni nokturno UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 103,8 me-gaherza - Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja -Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna — obvestila, poročila 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo pa nismo se Koledar važ- Nedelja: 11.03 Mi uklonili nejsih dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila — 16.30 Oddaja za mlade — Morda vag bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila — 16.30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 NaS obzornik — Morda vas bo zanimalo - Po domače za vas VODORAVNO: 1. med, 5. riba sardelica, Clupea sprattus, 9. zvitek, zmo-tek, navitek, 13. ženska, ki prede, 15. veliko Blatno jezero na Madžarskem, 17. četverokotnik, sestavljen iz dveh enakokrakih trikotnikov z različno višino, 18. Arabski polotok v jugozahodni Aziji, 19. znak za kemično prvino nikelj, 2A)! štrajkar, udeleženec stavke, 22. znak za kemično prvino selen, 23. ljudski izraz za spodrsljaj, zdrsljaj, 25. v medicini neprehodno, zaprto črevo, 26. odprtina v steni, 28. ime našega pesnika balad Aškerca, 30. estonski estradni pevec, Gri-gor, 31. krilo, del zgradbe, 32. avtomobilska oznaka za Novo Gradiško, 33. temni del dneva, 35. ubod žuželke ali kače, 36. Anton Ocvirk, 37. začarana stvar, čar, prikazen, pošast, 39. naš odlični telovadec, »zlati konjenik«, Miro, 41. okrepčilna pijača, narejena iz ploda kavovca, 43. ritus, ceremonija, 45. »nova zvezda«, ki nenadno zažari in postopno izgine, 48. Capkova utopistična drama o robotih. »Rossum Universal Robots«, 49. enostranični pravokotnik. v matematiki druga potenca, 51. bukov, hrastov plod, seme, 52. odstrelitev, 54. prendant, varianta, 56. mesto v Beli Krajini, kjer je v gradu Belokranjski muzej, 57. pomanjševalnica od stric. NAVPIČNO: 1. kratica za Slovensko planinsko društvo, 2. vaja, telesno urjenje, 3. ostanek, preostanek iz prejšnjih časov, 4. pripomoček za zatiranje mrčesa, diditi, 5. antično ime za nomadska ljudstva južne Rusije, Skiti, 6. priprava za spust ljudi ali tovora iz letal, 7. igralna miza pri Grkih in Rimljanih, računalo, 8. ime ukrajinskega pesnika Sevčenka, 9. otok v Kvarneru, nedaleč od obale pod Velebitom, 10. otiščanec, žulj od obutve, 11. lojena sveča, lojeni-ca, 12. ime slavne ruske plesalke Pavlove, 14. grški otok v Kikladih, 16. glavno mesto Laristana, 21. pravica preprečiti sklep, ki jo imajo članice Varnostnega sveta ZN, 23. mongolski poglavar, 24. v medicini in tehniki priprava za preiskovanje, merjenje globin, za sondažo, 26. vrtinčast vihar, hurikan, ciklon, 27. ime zagrebškega karikaturista Reisingerja, 29. po bibliji praoče vsega človeštva, ki se je s sinovi rešil iz Vesoljnega potopa, 31. tirnica, 34. najuspešnejše bitje na Zemlji, homo, 35. pikolovec, 37. vrsta, 38. breg, obrežje, 39. rimska boginja rastlinstva in poljedelstva, Jupitrova sestra Cerera, 40. užiten plod rožičevca, sredozemskega zimzelenega grma ali drevesa, 41. kemični element, srebrno bela zelo trda kovina, znak CR, 42. departma in reka v Južni Franciji, 44. Riko Oebenjak, 46. purgatorij, po katoliškem nauku kraj, kjer se duše očistijo grehov pred vstopom v nebesa. 47. vzhodnoindijsko žganje, navadno iz riža, 49. telesna tekočina rdeče barve, 50. himalajska koza, 53. kratica za tega leta. 55. Cargo Ivan. Rešitev nagradne križanke z dne 8. 7. 1979: 1 pista. (> kmalu. 11. kozmos. 12. Rovinj. 14. doza. 15 legat. 17 krak. 19 APA. 20 faseter. 22. Apo. 23. LR. 24 barometer. 26. OZ. 27. jidiš. 29. RAR.30. lajna. 32. Valič. .34 finiš, 35 AN. 36 osvajalka. 40 če. 42 tal. 44. telepat. 45. mit. 46. acid. 48. Kirov, 49. mina, 50 Adonaj, 52 ngola. 54 unuča, 55 tnalo Prejeli amo 92 rešitev. Izžrebani ao bili: I nagrada (150 din) prejme Plavhar Lidija. Savska Loka 1. 64000 Kranj. 2 nagrado (120 din) prejme Ivanks Hvalica. Cankarjeva 13. 64290Tržič. 3. nagrado (lOOdini pirim.- Ktmsteli Milko Prešernova 4. Kram Nagrade homo poslali popaM, Kršitvi- pošlji ti- do »rede, 18. julija na naslov: Glas Kranj, Mole Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. Jl/GOf/OM/VSX/ A£ffOr*4/VSPORI TOZD ZEMELJSKA OPERATIVA SPREJEM IN ODPRAVA POTNIKOV IN BLAGA LETALIŠČE LJUBLJANA - 64210 BRNIK objavlja proata dela in naloge: 1 DELAVCA V LETALSKI OPERATIVI (enega) potniški promet (za nedoločen čas) 2 DELAVCA V LETALSKI OPERATIVI (dva) blagovni promet (»o nedoločen čas) 3 OBRAČUNSKEGA REFERENTA (enega) - za določen čas 1'ogoi. za sprejem pod I in 2. ho dokončana višja šola oziroma srednja šola i. dveletnimi izkušnjam, ter srednješolsko znanje angleškega jezika Pod 3 srednja šolska izobrazba. Rok za dostavo ponudb je 16 dni po objavi v dnevnem časopisju (Glaa in Delo 13. julija 1070). Informacije dobite po telefonu 064/21-lli MJMus* - jrouieiie za distribucijo električne energije Slovenije Ljubljana, Hajdrihova 2, n. sub. o TOZD ELEKTRO KRANJ Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a, b.o. Komisija za delovna razmerja nim catomf18 **** " nedoIoćen ća« ■ Polnim delov- DELA IN NALOGE EKONOMSKIH ANALIZ — 1 delavec pogoj: — poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati nami H» ;mQ — visokošolsko izobrazbo - dipl. ekonomist g J' ma — 4 leta delovnih izkušenj DELA IN NALOGE ZA OPRAVLJANJE PRAVNIH IN UPRAVNIH ZADEV mH ,N — 1 delavec pogoji: — poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati dopoi^ h« imo — visokošolsko izobrazbo _ dipl nravnikV, I! 5 g- J • ,ma — 5 let delovnih izkušenj P P 8 Pravo«°dn.m izpitom. 1 £EVdeIlavecLOGEVODENJAODDELKAZAIN pogoji: — poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati nna„i0 a» — visokošolsko izobrazbo dipl. el. ing.. "poinJevatl P»f?oje, da ima — 3 leta delovnih izkušenj, — opravljen izpit za vodenje investicijskih del 4. DELA IN NALOGE S PODROČJA SAMOUPRAVLJAN i a OBVEŠČANJA IN KADROVANJA uljrKA vLJANJA, — 1 delavec pogoji: — poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevat« pogoje da ima — višjo šolo za organizacijo de a - kadrovska «m«r vno šolo ali višjo pravno šolo. Kaarovska «ner ah višjo upra- — 3 leta delovnih izkušenj 5. DELA IN NALOGE GRADBENE OPERATIVF ELEKTRODISTRIBUCIJE — 1 delavec pogoji: — Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati pogoje da ima — srednjo tehniško izobrazbo - gradbeni tehnik H"KU-i i/ Lete, Združenju obrtnikov iz Radovljice in ostalim obrtnikom, družini Mežnarievi ter kolek tivom Veriga Lesce, Specenja Bled, Živila Kranj, Kokra - Globus Kranj m Vat HI |>o.s|o\ nim partnerjem, sosedom, prijateljem ter /nam em Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! l aace, 13. julija 1979 MALI telefon OGLASI 23-341 1PRODAM E r DEŽURNI VETERINARJI Prodam nov 70-litrski HLADILNIK gorenje. Zapuže 2, Begunje 5361 Prodam namizni električni VRTALNI STROJ (13 mm). Škofjeloška 31 /a, Kranj 5367 Prodam STRUŽNICO maksima t Wl() P MENTOR. Naslov v oglasnem oddelku. 5409 Prodam novo MIZARSKO delovno MIZO. Lesce, Bostjanova 6/a 5415 Prodam »(i KDOR L« (10 do 32 mm), KINOPROJEKTOR in KAMERO (8mm). Kranj, Vrtna 3. tel.:21-217 -r>416 Prodam pet let starega KONJA, težkega 600 kg, dober za kmečka in gozdna dela. Jošt, Naklo 51 5417 Prodam TRAKTOR TV 730 in dvobrazdni PLUG. Jeiovčan Janez. Zg. Besnica 6 5418 Prodam italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 064 22-895 5419 Prodam mlado KRAVO s teletom. Strahinj 38, naklo 5420 Prodam z domačo krmo hranjene KOKOŠI za zakol ali nesnost. Šenčur, Štefetova 18 5421 Prodam DESKE (colarice) in suhe smrekove »PLOHE«. Bukovnik Janez, Hotemaže 36 5422 Prodam TRAKTOR same delfino 32, s kabino, v brezhibnem stanju. Čop Janez, Sp. Gorje 11, Zg. Gorje 5423 Prodam semensko REPO in KO-ŠTRUNA.Voklo 44, Šenčur 5424 Prodam ČEBELE. Pot na Jošta 25, Kranj 5425 Ugodno prodam GORILEC na olje do 50.000 kal., nova zastekljena BALKONSKA VRATA z roleto 100/240 in kasetni AVTO RADIO, še v garanciji. Ziganja vas 43, Tržič 5426 Prodam KRAVO frizijko, ki je trctiič teletila ali JUNICO simen-talko, ki bo avgusta teletila. Ljubno 20, Podnart 5427 Prodam MLATI LN ICO lanz z dvoinim čiščenjem, levi vzidljiv ŠTEDILNIK z bojlerjem na drva in elektriko, plinski ŠTEDILNIK s štirimi grelnimi ploščami in pekačem, HLADILNIK obodin in 16 kv. m novega toplega PODA. Srednja vas 10. Golnik 5428 agrotehnika IXP0NT - IMPORT. LJUBLJANA, TITOVA ii Po rezervne dele za traktorje, kosilnice BOS in avtomobile hodimo v AGROTEHNIKO poslovalnico KRANJ, Dražgoška 2, tel.: 26-681 Prodam klavirsko HARMONIKO in ŠOTOR za štin osebe. Govekar Mlekarska 3. Kranj 5429 Prodam KRAVO ali TEL1CO za pleme ali zakol. Tenetiše 6, Golnik 5430 Prodam dva JOGIJA in dva • POGRADA«. Informacije po telefonu 24-472 v petek dopoldan in od ponedeljka dalje popoldan 5431 Prodam dva meseca starega PSIČKA čuvaja. Oešnjica 18. Podnart 5432 Prodam težko TKL1CO simen talko s teletom. Struževo 5, Kranj •i433 Tri rnese« <• star«' JARČKK dobite pri Bidovcti * Srednji vasi /. Golnik 5434 Ugodno prodam dve vezani OKNI / la laatekljeniai krilom, firme Glin Na/ar|»\ / /.abo)em /a roleto, di mertsiia 140 x 80cm. Trata 24, Cerklje 5435 Prodani Cmobel TELEVIZOR gorenje avtomatic IJUU Informacije p<> tel. tonu 23-744 do M ure 5436 Prodani 10 «<>" CEMENTA. Ponudbo pod 1L50 5437 Prodam več krav iamentalk ii A kontrol«' Benedik, Studeno 8, Zelei mki ,ts Prodam Aportni OTROŠKI v o ZlCKK m otroški VARNOSTNI SEDEŽ (Rom.-M /i« v avlo lnloi im.i. ne po telefonu iN s»>* ah ogled n.! Kova« n t\ i I ■• i"' 1 ■ uri, v *obo to cel dan ***J Prodam rodovniško TELICO, ki bo v avgustu teletila. mlin /•» mletje koruze in SLAMORKZN1CO z verigo Mezeg Fran«. Dolenia Do brava 2. Gorenja vas nad Skofjjo Loko Prodani o.jace\alec nvi 1200 R / dvema 80 W skrili jama Tudi m« kredi! Mah. Šorljjeva i. Kranj, tel H5-4U 544.i Poceni prodam nov I I AMA GLiSKH <>T 402 AliUgic Arit. Most* i ' /irov ni« H i 1 od 13. 7. DO 20. 7. 197» RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel.42-015 Dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. spec. Kranj, Kaju-hova 23, tel. 22-994 za občini Kranj in Tržič PIPP Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Škofja Loka HOČEVAR Jernej, dipl. vet., Jesenice, Titova 13, tel. 82-062, 82-094 za občini Radovljica in Jesenice Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Ivo Slavca 1, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Prodam KRAVO s tletom. Olše-vek 49, Preddvor 5477 Ugodno prodam sedem mesecev starega PSA ŠARPLANINCA, dobrega čuvaja. Telefon 23-067, Kranj 5478 Prodam KRAVO s teletom in 2AGO za razne hlodovine. Vrbnje 3. Radovljica, Jane Jakob 5479 Prodam suhe BUTARE in eno »klaftro« suhih DRV. Nastran, Trata 4 5480 Prodam 3000 kosov rabljene strešne OPEKE špičak. Francka Skubin, Za žago 8, Beld 5481 Prodam od 30 do 100 kg težke PRAŠIČE za nadaljno rejo in za zakol. Posavec 16, Podnart 5482 Prodam KRAVO s prvim teletom in večjo količino bukovih BUTAR. Pušar, Pungart 4, Škofja Loka 5438 Ugodno prodam pasjo UTO za večjega psa. Telefon 60-663, Pevc Škofja Loka, Cesta talcev 6 5484 * Prodam sedem tednov starega BIKCA, ki že zna jesti. Tavčar, Dolenja vas 8. Selca 54^5 Prodam dobro ohranjeno furnirano OPREMO za dnevno sobo, primemo za vikend. Informacije na Poljanski cesti 48, Škofja Loka 5486 Prodam enoosno PRIKOLICO z vitlom za nakladanje hlodovine, nosilnost 5 ton in PLUG za pluženje snega (železni). Jurčič Rudolf, Križna gora 8, Škofja Loka 5487 Prodam PUNTE in BANKINE. Kolenc, Gradnikova 3, Kranj, telefon 23-206, zvečer 5488 Prodam stoječo LUCERNO. .Srednja vas 29, Šenčur 54^9 Prodam CEMENTNE VEREJE. Luže 4, Šenčur 54540 Prodam brejo KRAVO sivko, ki ima še 17 litrov mleka (strojna molža). Zupan Franc, Praprotna polica 29, Cerklje 5491 Prodam BANK1NE in PUNTE (2,80 m), ter M LATI LN ICO s čistilcem. Breg 5, Komenda 5492 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR castor panorama. Kern, Komenskega 7, Kranj 5493 Prodam sedem mesecev staro TELICO simentalko, za rejo. Oešnjevek 5, Cerklje 5494 Prodam 2 do 4 tone CEMENTA. Cerklje 44 5495 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog M4, Cerklje 5496 Prodam DESKE za »napušč« in semensko REPO. Naslov v oglasnem oddelku. 5497 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Velesovo 14. Cerklje 5498 Prodam BIKCA in male KOKOŠI - cverglne. Velesovo 31, Cerklje 5499 Prodam OBRAČALNIK maraton ta kosilnico BCS 140. Špruk, Lenart 4, Cerklje 5500 Prodam KRAVO in TELICO. obe MiiM-ntalki. ki bosta teletih v začetku avgusta Šifrer. Zabnica 19 5501 Prodam čm« )bel TELEVIZOR. Trstenik 2, Golnik 5502 Prodam mesecev star TELEVIZOR mini rama - pika. električno bas KITARO, MIKROFON shure 515 SA in KASETOFON grundig C .140 IV Adam, Cirilova 6. Kranj 5603 Prodam nov Elanov KANU C — 404, ta 6000 din. Cemas Ivan, Kidričeva 18, Kranj 5504 Prodam novo žensko KOLO Rog. Podreča 49. Kranj 5805 Izdaju CP OlM, Kranj, l lica MoAc 1'ijadeja I Stavek: TK korenjaki tmk Knnj, ti»k: Z d ruže no podjetje |.,ud*k« pravic«. Ljubljana. Kopi-tarjeva 2. - Naiilov uredništva in uprava lista: Kranj, M«>*e Pijadeja I _ '|>kr.n;Ar. nm-orr. Lahko ie oošknrl ovan i 5545 '€» T 'J»»—----J--- ^brati, zelo dobro ohranjen, oprem-'jen za navijanje petih tuljav hkrati, *odbijaici, komplet prodam. Ponudile pod Šifro: FH 88 K 56 5544 Po ugodni ceni prodam 25 kv. m MARMORJA v ploščah. Informacije popoldan. Gregorc, Hraše 26, ,*inJednik !==== KUPIM Kupim ELEMENTE za v dnevno M>o (program Polona). Naslov v glasnem oddelku. 5440 Kupim 120 kosov OPEKE porolit, Pregradni blok, 12 cm. Ponudbe po 26-603 popoldne 544] KKupim dobro ohranjen POL-\VC. Telefon 61-944, Škofja Loka 5.54« vozila HONDO 750 -FOVR<+K, letnik r (inli je v začetku obravnave zahteval, naj leče mM poato-pek v Celovcu, dokončno naj hi • tem odločilo avatrijako vrhovno sodišče Waehington - Mehaniki in vladni inspektoru pregledujejo noailce moioi|.\ na treh letalih IX'-10. pri katerih ao v torek odkrili napako Zaradi te napake ho ponovno odložili odohritev poletov letal tega tipa v ZDA Waahington - AmeriAka vesoljska poataja Skvlah. 77,5 ton težka, je padla na Zemljo v sredo ob 17 K) po Hrednjee" ropakem čami Skvlabovi deli ho treačili v morje nčkaj Hto milj zahodno od Avetralije Vreme - Danea bo zmerno do prit al no oblačno, najviaje dnevne temperature pa ae bodo gibale med 22 in 27 stopinjami Celzija H I J Za prevzem spomenika v oskrbo so se dogovorili z Zvezo borcev Gorje in ZZB Radovljica in podpisali družbeni dogovor o vzdrževanju spomenika. Ker bo prevzem spomenika le nekaj dni po obletnici tega tragičnega dogodka, ki se je zgodil 4. julija pričakujejo precejšen odziv rednih preživelih borcev in seveda številnih Članov društva in ostalih občanov. Franc Cerne Planinci vabijo na Peč Planinsko društvo Kranj vabi v nedeljo, 15. julija, na planinsko turo Korensko sedlo — Petelinjek — Peč — tromeja. Odhod avtobusa bo ob b. uri izpred hotela Creina v Kranju in povratek med 16. in 17. uro. Udeleženci ture potrebujejo primerno planinsko opremo in veljaven potni list. Planinci bodo peš prestopili Korensko sedlo in se na avstrijski strani zagrizli v strmino. Pot je primerna za vse ljubitelje gora. na vrhu 1509 metrov visoke Peči se boste lahko razgledali po dolini. Ce bo vreme ugodno, se bodo udeleženci izleta spuščali navzdol po drugi poti. Tokrat bodo prestopili avstrijsko — italijansko mejo, od tromeje hodih peš, pri mejnem prehodu Rateče pa jih bo že čakal avtobus. Planinska tura ni zahtevna, hoje je za tri do štiri ure, da pa na poti ne bo težav, bosta poskrbela planinska vodnika Ravnihar Janez in Pipan Ivan. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 14. julija, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa so dežurne od 7. do 19. ure sledeče prodajalne TOZD: prodajalna na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemen-ček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cer kije. Živila — prodajalna SP pri Mostu, Vodopivčeva lb, prodajalna SP Oskrba, C. Kokrškega odreda 9, prodajalna Ktnona - market, Delavska 20. Stražišče, PC Planina II. Planina 63. JESENICE: Emona, Market, Prešernova la ŠKOFJA LOKA: Market Novi svet TKŽlC Poslovalnica Merkator, Cankarjeva 1, poslovalnica AHC, Bistrica, poslovalnica Merkator, Križe 24 ČUDEN ODNOS DO GOSTOV Rateče — »Ce vas slučajno želja po kavici zagrabi i Bate čah,« piše bralec, »potem je naj bolje, da svojo željo potešite kje drugje ali pa se preda/te izbiri: »Čakaj in bodi tiho!« Da je bila sobota zjutraj, je Zgolj naključje, da se nama je z ženo zahotelo kavice, morda tudi. da je to zgolj naključje v Kompasu prt mejnem prehodu Rateče, pa ne bi dejal. Naročim dve kavi, iz vlečem pet sto ta k a in ga ponudim natakarici, ki ga brez besed vzame, nato pa skozi nepričakovan nasmeh, ki ni v skladu z gostinstvom, izjavi, da naj počakam kakšne štiri ure. da bom dobil nazaj ne ravno malo drobiža. Debelo pogledam, ker ne tem. čigava dolžnost je imeti drobiž, čeprav verjamem. osietiti. POZDRAV »IZ« BLEDA V nekaterih naših trgovinah lahko kupimo tudi razglednice naših znanih turističnih krajev. Nekatere so likovno, motivno kar prebavljive, druge pa so prava skrpucala. Najbolj pa seveda moti. da imajo še tiste pozdravčke na naslovni strani napačne. V roki držim razglednico, na kateri piše pozdrav iz Bleda, namesto po zdrav z Bleda. Vemo, da smo na Bledu, da gremo na Bled in da pozdravljamo vse svoje ljube znance in prijatelja z Bleda in ne iz Bleda. Ne, nt to dlakocepstvo; del naših prizadevanj je, da bi bila naša slovenščina v javni rabi slo iti Cerkljam skozi vas Zalog. V križišču z lokalno vaško cesto je zapeljal s stranske ceste na prednostno, ne da bi se prepričal, če je prosta, Jernej Zupane (roj. 1912) iz Zaloga. Zupane je padel iz vozila in sr huje telesno poškodoval. Prepevali so ^a v Klinični center v LJubljano. Voznika nista bila privezana z varnostnim pasom. Škode na vozilih je za 19000 dinarjev. S CESTE V DREVO Zabnica - V sredo ob 20.50 se je na lokalni cesti Zabnica-Meja /godila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Franc Vreček (roj 1936) iz Srednjih Bitenj je vozil po lokalni cesti iz Zabnice proti Meji. V dvojnem ovinku pred po-isstvom v Bitnjah mu je nasproti pripeljal p<> sredini ceste neznani voznik. Vreček ae mu je umikal, pri tem lapeljal na neutrjeno bankino, izgubil oblasi nad vozilom in po 30 metrih trčil v drevo. V nesreči se je sopotnica bana Vreček (roj. 1961) telesno poškodovala. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. V vozilu ni bil nihče pripet z varnostnim pasom. 0. z.