List slovenskih delavcev v Ameriki
UST o w
križarke „New Orleans'4 v San Juan. Peljala sta sta se spremljana od velike množice ljudstva v hotel ,,Inglaterra". Tam sta počakala generala Brookeja, kteri se je pozneje z vlakom iz Rio Pieras pripeljal. Schley, generala in vec ame-rikanskih častnikov se je podalo potem v palačo generalnega kapitana Marcia. Marcia je sprejel
0 položaju na Kubi in na Upali.
Višji general Miles.
S prevežuim parnikom „OlHlamu je dne 7. septembra dopoludne dospel v New York višji general Mile«. Spremljala ga je njegova so-|	-m in b« i, dalje štabni cast-1 Amerikance zelo prijazno. Pomen-
niki generalovi. Na parniku j« kovati so se precej časa, toda iz-d» tudi drugi u isconsinski polk j ogibali so se omeniti kaj o pomiro-pr< h to V' "Ijcev iz Porto Rico. Wis- vanju. Radi tega obiska pri Mar-oniiu' i so se vrnili zdravi in CUU so ameriški komisarji zborova-^vrsti nazaj v domovino, nasprotuo *»je lia jutro odložili. Spanci še njihovim nesrečnim tovarišem iz niso pripravljeni; general M arc i as Kul
kaj težko pričakuje navodil iz Mad-Komaj je M i leg stopil na kopno, r'da, zaradi kterih je že dvakrat
brzojavil, toda še nič odgovora dobil.
Vojake v Honolulu. \V a s h i n g t o ti, 7. sept. Vojni oddelek misli kakor hitro mogoče utuboriti vojak«? blizu Honolulu, (ieneralu Merriamu so naročili po-izvediti kje bi tain bil pripraven prostor
za tabor. A ko bode general ugodno poročal, poslali bodo v San Francisco nastanjeno vojno takoj na Hawai, kjer bode (»stala tako dolgo, da bode rešeno II lipi n-
lO. septe-m	1898.
sta se danes opoludne podala iz živila in zdravila znižala. Cene so
ga jeli poročevalci listov, nadlegovati z vprašanji o zadevi geue-ralove kritike vojnega oddelka, p«»-eebno pa tajnika Algerja. Toda Mil« h se o tem ni hotel izraziti, marveč je rekel, da moramo sedaj pred vsem gledati nato, da naše vojake srečno spravimo iz juga, zato ni sedaj časa razpravljati male z motnja ve, ktere so v vsaki vojski neiz* »gibne.
Pač pa je izdal višji general Miles spisano mnenje o vojski na Kubi in Porto Rico. V tej razpravi po-
za 7-3 odstotkov višje nego v New Yorku in mnogo I »olj revnih meščanov kupuje živež od amerikanske komisije. .Te pa tukaj na tisoče ljudi, kt"ri sploh ne morejo kupovati živeža: isti žive od občnih prostih jedilnih postaj, ktere se Amerikauci ustanovili. Včeraj so razdelili v štirih takih postajah 51,000 porcij.
N«'k štalmi častnik generala Garcia je v Jiguano prinesel vest, da se Kubanci v notrajni deželi pripravljajo za volitve. ktere se bodo vršile 12., 13. in 14. septembra. Volili bodo delegate za skupščino, ktera bode dne 10. oktobra pričela zborovanje v Camaguav. Vprašanje, o k te rem se bodi* skupščina bavila, bode tudi razpustitev kubanske ar-
do druzega jutra, dokler ni prišel mimo zdravniški oddelek, kteremu je ranjence izročil, sam pa se zopet podal v boj med prve vrste.
Osmi peš polk seje povrnil d o m o v.
Ne\vvorški pešpolk št. S je došel S. sept. popoludne iz Chicamauga po Pennsylvania železnici v Jersey City. Blizu 100 vojakov ima mrzlico ali grižo. Na stotine sorodnikov in prijateljev se je zbralo na kolodvoru pozdravit došle vojake. Med igranjem godlje so postregli vojakom z izvrstnim „lunchom". Potem so se prepeljali v New York, kjer je domačine z veseljem sprejela velika množica ljudstva. Po običajnih pozdravih seje polk uvrstil in odkorakal po 5. Ave. do 94. ceste
made. Pokrajina Santiago bode| * BV°j° orožnico, kjer bo polku na odposlala 14 delegatov, sploh pa lu.de Vt,ako mesto in del dežele.
„ . ■ ,	. .	- ako vprašanje. Ako bode mirovne
udarja, da se je vojska sprva vršila komi y parizu
po njegovem načrtu. Ta načrt je	.........
jk> njegovem načrtu. ia nam je i	, ..	.
,	.	. . ... J države ohranijo Filipine, potem
hi I izgotovljen na podlagi kolikor
le mogoče malo ljudi žrtvovati.
General je rekel meseca maja: ,,Tak častnik, kteri iz kterega koli uzroka po nepotrebnem življenje euega samega vojaka, boleznim ali sovražnim krogljam izpostavi ni zmožen vojnim oddelkom zapovedovati. Začetkoma so se teh načel tudi strogo držali, ko je pa došlo Cerverovo brodovje na pozorišče, primorani so bili vodji ravnati se
bodo vojake iz Hawaja poslali v Manilo. V San Francisco je sedaj (>000 vojakov.
W h e e 1 e r j e v sin utonil.
Camp W i k o f f, M o n t a u k, 7. avg. Thom&s H. Wheeler, sin generala Wheelerja in poročnik Kirkpatrick 1. polka konjiče sta včeraj pop ;ludne blizu tabora pri ; m kosce prodali. Španske posadke kopanju vtonila. Mladi Wheeler je j Ulalil1 ni<*st so prejele poduk vse služil v vojski kot mornarski kadet orožje pokončati predno pridejo
j	i	•	i	_	\ »» i, . t> i 1»n . . , i i	\T . . 1_ i. _i	• • i
kterega zasedajo Kubanci imel pravico poslati delegate. Samo mesto Santiago ne bode zastopano, ker je v oblasti A meri kancev in jim Kubanci radi tega ne dovolijo glasovanja. Drugače pa volilna pravica ne bode omejena.
Sk upšeiaa bode dalje osnovala novo upravo, sprejela nove zakone in ustanovila novo vlado. Volitev je priredila sedajna ,,kubanska vlada", ktera ima v Camaguav svoj
sedež.
Zadnje surovosti Špancev.
San J u a n, s. sept. Pred prihodom amerikanskih komisarjev so španski vojaki vse orožje v arzena-lih na kosce razbili in v morje pometali. Včeraj se poba lini na cestah razbijali Remingtonove puške
po okoliščinah in prvi načrt povsem pod admiralom Sampsonom. Pri- Amerikauci. V nekterih krajih so
študije. Stari general je vsled nesreče netolažljivo pobit.
predrugačiti. Miles je tudi v voj- šel je v tabor na obisk in se hotel nem oddelku odsvetoval, slabo ali celo neizvežbane in pomanjkljivo oborožene armade pošiljati proti 100,000 izurjenih Špancev. Po njegovem mnenju bi si morali najprej osvojiti Porto Rico in še le potem, ko bi imeli takorekoč ključ do situ vacije v rokah, napasti Kubo. Na slednji otok pa bi morali poslati 20,000 konjištva, in sicer še le potem ko bi minot deževni čas. Velika sila konjištva bi jo udarila na sredino Kul»e. razdelila špansko vojno moč in previdno napredovala proti Havani, ktero bi si naposled osvojila.
Koje general Shafter dne 3. julijo izpred Santiage brzojavil, daje previsoko cenil svojo in premalo špansko moč, je hitel Miles s močnim vojnim oddelkom iz Tampe proti Santiagu na pomoč. Prisedši na bojno polje je prevzel višje povelju i št vo in postavil nove došle izpočite vojake v prve vrste. General Miles je uvidel, da bi osvojitev Santiage z orožjem stalo morda 5,000 človeških žrtev, zato se je začel pogajati z španskim poveljnikom radi podaje mesta, kar se mu je tudi kakor znano posrečilo. K sklepu omenja general, da je pred vsem najbolj potrebno, zmanjšati vojne stroške kolikor le mogoče in zato prostovoljce odpustiti.
Spanci pometali orožje na kup in v nekoliko dneh podati v Annapo- pot°m zažgali. Ravno tako so po-lis, kjer je mislil nadaljevati svoje	tudi velike množine smod
Zgube pred Santiago.
Washington, 7. sept. Listina naznanjujoča zgube petega ar-madnega krdela od bitke pri Santiago je izročena javnosti, a vendar še in popolna. Iz te je povzeti, da Be je bitk pred Santiago udeležilo 862 častnikov in 17.358 mož; 23 častnikov in 209 mož je bilo usmr-tenih, 91 častnikov in 226 mož pa ranjenih.
V San Juanu.
San Juan, Porto Rico, 7. sept. Admiral Schley in general Gordon
nika. V Ponce so več ton smodnika vrgli v morje, in popreje jako čista voda je sedaj kalna, kakor v luki pri Havana.
Tudi pri civilnih uradih so posnemali vojaštvo i
čast priredili sprejemni banket.
Razmere v Manili.
Manila, 9. sept. Tukajšnji amerikanski konzul O. F. Williams je s posredovanjem kapitana M. Mays Dyer, zapovednika križarke Zjed. držav »Baltimore", uročil sabljo španskemu generelu Miranda, ktero je ta odelal, ko je izročil otok Corregidor ob zalivu Manile. Španski general se je zelo pohvalno izrekel o velikodušnosti kapitana Dyer.
Strajk na konjski železnici v Manili je končan. Ljudje so zahtevali od Amerikaucev zelo visok (??) zaslužek, ker menili so, da ti ne poznajo razmer ; v nekterih slučajih so morali vojaki zavzeti mesta štrajkujočih (ali so pa s pomočjo vojakov štrajk uničili kakor je navada doma. ) Promet je zopet reden.
Naborni agentje vstašev so zopet napravili sitnosti. Služabnike pod-ložnikov tujih vlad silijo k vojakom, tako so hoteli služabnike angleškega konzula posiliti v vojaško službo; več tujcev se pritožuje, da domači ježni hlapci ubeže s konji njih gospodarjev in se puste uvrstiti med vstaše.
Cervera v New Yorku.
Admiral Pascual Cervera, njegov sin Angel Cervera in njegov adjutant Gomez so 7. septembra do-	premoženja uničili. Tudi nad dospeli v New York. Med potom so	mačini so naposled Španči stresli se ustavili v Washington!!, kjer se	svojo jezo. Ljudi, kteri so bili zaje admiral oglasil pri oddelku mor-	radi kake malenkosti zaprti so ne-narice in se zahvalil za prijaznost,	usmiljeno mučili, v bližini jetniš-s ktero so ga Amerikauci sprejeli,	nic so čuli kričanje trpinčenih. Na kolodvoru v Jersey Citv ga je j Ker se nadejajo prihoda Amerikau-
pričakovala množica ljudstva in mnogo članov špansko-ameriškega društva. Admiral se je potem prepeljal v Now York in se nastanil v hotelu Westminster. Od tod se bode podal v Portsmouth, kjer bode počakal, dokler pride parnik ,,City of Rome" iz Norfolk a z bolnimi in
cev brezdvomno v par dnevih, časopisi na Porto Rico odločno oporekajo živinskemu pofenjanju.
Do sedaj še ni določeno kdaj bodo komisarji prvič zborovali. Španski general Marcias je španskim komisarjem danes sporočil, da niso došla še slednja navodila iz
Zakasnel ugovor. London, 10. sept. Brzojav „Standardu" iz Madrida poroča, da i mnogo javnega je vlada po francoskemu poslaniku Cambonu v Washington u vložila ugovor ameriškej vladi zaradi podajanja Manile, češ to se je zgodilo dva dni po pod pisanju mirovnega zapisnika. Španija zahteva dalje, da bi se dohodki colniue Manile uporabili v platež posojila za Filipine od leta 1897; dalje zahteva, da bi ameriške oblasti posredovale, da vstaški vodja Aguinaldo spusti vse španske vjetnike.
ranjenimi častniki, na kterem se Madrida. Včeraj so došli agenti iz bode podal na Špansko.	j Zjed. držav, toda niso prinesli mo-
čno zaželjenega denarja za vojake. Meseca junija so dobili zadnjo
Poročila iz Kube.
Santiago de Cuba, S. sept. Danes so poslali 6 vojakov v bolnišnico, kteri so zboleli za rumeno mrzlico. General Woods in zdravniki trdijo da bolniki nimajo rumene mrzlice, kajti sedaj v pokrajini Santiago ni več kužne bolezni. Ta mrzlica, ktero imajo bolniki ni nevarnejši nego malaria ali calen-tura še mauj pa nego griža. Pravijo, da bolezen ni nalezljiva, kajti vseh šest bolnikov je bilo vedno dotiki z njihovimi tovariši, a vendar nihče drugi ni bolezni dobil.
Prav sigurni pa zdravniki vendar le niso, ker so določili kvaranteno čez tisti polk, v kterem so bolniki služili. Čudno je tudi, da je ravno v tem polku največ bolnikov, kteri imajo večinoma malarijo. Pri drugih vojnih oddelkih so vojaki pri dobrem zdravju.
Kubanski kupčevalci so pri zborovanju predlagali, da bi se cena na
plačo, častniki in moštvo je brez okroglega, ni se tedaj čuditi ako se h udu jejo nad malomarim gospodarstvom v Washingtonu.
Zaslužena pohvala.
Vojaka Charles Edwards 71. peš-polka so po bitkah pred Santiago pogrešili. Nihče ga ni več videl in nihče o njem nič slišal. Sedaj še le so ga spoznali v lazaretu, kjer je ležal dolgo v fantazijah, prišel je toliko k zpoznanju, da je povedal svoje ime. Našli so ga nezavestnega pred Santiago in z drugimi ranjenci vred odvedli v lazaret. Edwards se je v boju pred Santiago tako hrabro obnašal, da je bil v vojnem poročilu pohvalno omenjen in kor-poralom povišan. Tvegal je svoje življenje iu izpred gosto švigajočih krogelj znosil nič manj nego 45 ranjencev v varno zayetje, kjer jih je obezoval in jim stregel celo noč
Rusi hvalijo ameriško mornarico.
Washington, 9. sept. V ofi-cijelnem poročilu na svojo vlado hvali knez Lieven, ruski pomorski atache, kteri je bil pričujoč bitke pri Santiago, ameriško mornarnico, nje častnike in moštvo. Mož pravi/ da izvrstna disciplina, skrajna hladnokrvnost in izvrstna spretnost moštva je omogočila, da so v tako kratkem času uničili špansko brodovje.
Predno je knez odpotoval na Rusko, je osobno obiskal pomorski oddelek v Washingtonu in osobno izrekel svojo začudenje o izvrstnej spretnosti ameriške mornarice. Izrekel se je, da še ni nikdar videl tako dobro streljanje s topovi, kakor na ameriških ladijali. Po njegovem mnenju so vse priprave in stroji na najvišji stopnji tehnike. Posebno je knezu dopadlo brzo manevriranje teške ameriške vojne ladije ,,Oregon". Izjavil se je, da Rusija nema nobene take vojne ladije. (Tudi avstrijski veščaki so se zelo pohvalno izrekli o ameriški monarnici in njenih pripravah. )
Nevarnost za ameriške delavce pri zelezu.
Kar se je več let dozdevalo za nemogoče, se je v poslednjem času obistinilo: amerikanski železni izdelki spodrivajo angleške iz svetovnega tržišča. To so imeli preje za nemogoče zaradi .,visokosti ameriških delavskih zaslužkov*', kteri prouzročajo, da so pridelovalni stroški ameriškega blaga in izdelkov zelo visoki in nemorejo na evropejskem trgu tekmoval i.
Ako zamorejo ameriški železni izdelki sedaj tekmovatievropejskim, je vendar temu uzrok, da vedno vpadajo ameriški delavski zaslužki in o teli smo že tolikrat pisali. Ali tak preobrat na gospodarskem polju ostane zelo red ko k rat nasledek kake posamezne stvari. Najbrže je temu tudi uzrok, da pojemajo španski viri cene rude. Amerikanska železna ruda „ob gorenjih jezerih" je gotovo enake vrednosti kakor španska, a ta je od odkritja Gogelic in Mešali rovov zelo v ceni padla. Najboljša ruda od gorenjih jezerov je dobiti po 82 do $2.35 tono. Poleg tega je pa tudi cena surovemu železu upadla tako zelo, da se to v Evropi še ni nikdar zgodilo in niti o tem čuli niso, in ravno v tem je iskati uzrok zmožnosti tekmovanja ameriškega železa na evropejskem trgu. Samo ako je Angliji mogoče na mesto pojemajočih španskih virov pridobiti druge zaloge rude, potem si zamore ohraniti prvo mesto na trgu se železom v Evropi. Oči velikih angleških železnih obrtnikov so sedaj obrnjene in z veliko pazljivostjo gledajo na Švedsko, in jesensko zborovanje velikih obrtnikov se železom in jeklom bode najbrže rešilo to zagouetko, ako je Švedska pripravljena in zmožna zavzeti mesto Španije za oddajo rude.
No sedaj je zopet mogoče, da angleški železni obrtniki zopet dobe od druge strani ceno rudo, ker švedski rudarji bodo gotovo tekmovali svojim poklicnim tovarišem v Evropi, potem pa ne ostane druzega, uego da bodo morali ameriški železni obrtniki zopet ostaviti evro-pejski trg, na kterem so sedaj že tako lepo ukoreninili.
Ali kar kak ameriški ali kak drugi kapitalist dobi v pest, to ne spusti zopet tako hitro. Naši tovarnarji se železom in jeklom — sedaj prvaki na svetovnem trgu — bodo vse pokusili, da ohranijo kar so pridobili — in se zato nebodo prav nič ustrašili svojim delavcem zaslužek zopet — z n i ž a t i. Naši delavci pri železu glede teh razmer ne zamorejo nič družeča pričakovati, nego da jih njih ,,bosi" zopet presenečijo se znižanjem zaslužka.
Svetovno tekmovanje v raznih obrtnijah gre edino vedno le na račun delavcev, naravne zaklade dobe kapitalisti takorekoč zastonj, ako jim še delavec dela kakor suženj, potem je tekmovanje lahko, da bi pa gospodje malo od svojega dobička popustili, o tem ni govora, saj oni so gospodje, delavci pa njih hlapci, bode rekel kak prikrit delavski prijatelj ali pijavka. Kapitalisti Bi dandanes vse kupijo, briča, gosposko, sodnijo in celo druge, kteri modrujejo: eden mora gospodovati, ali eni se morajo rediti, pohajkovati, lenobo pasti, potratno živeti, denar razsipati za lepe konje iu ženske; drugi, hlapci, pa trpeti, delati, počasi hirati, umirati, njih deca iu žene pa poleg poštenega dela razdrapani in gladni okolu tavati, ali pa, ako ne-majo še poluih žrel vprežejo v jarem še deca in žene. Da potrpljenje je božja mast, ali gorje mu, kdor se mora v tem oziru ž njo ma-zati.
Leto
Državni preobrat v Avstriji.
Avstrijski državni zbor je sklican na 26. dan septembra, iu topo večmesečnem počitku, ker ni hotel tako plesati kakor mu je vlada žvižgala.
Govori so, da sedaj postavoda-jalstva pričakuje, da bode sprejelo pogodbo med avstrijsko in ogersko državno polovico, in o kterej sta se že,oba ministerstva zjedinila in dogovorila.
Nikakor pa ne smemo danes preveč zaupanja staviti, da dobi vlada isto veČino, ktero si želi, in da se jej spolni želja.
Nemška opozicija zahteva, da vlada preje prekliče Badenijev jezikovni odlok za lesko in Moravsko, predno se spusti v pogovor glede pogodbe z Ogrsko.
Najbrže bode ta opozicija uporabljala vsa mogoča sredstva, da ovira obravnave državnega zbora.
Prav lahko se zopet pripravimo na razBajanje, surovo pričkanje in celo pretepe v avstrijski zbornici. Tn kaj potem?
Vlada ne prikriva svojega mnenja kai se bode v takem slučaju dogodilo. Sedaj se že razširja vest, da ministerski predsednik grof Thun nikakor ni pripravljen odnehati.
Ako hočemo oficijoznim poročilom listov vrjeti, da so v vladnih krogih že pripravljeni, ako se ponavlja surovo upiranje od strani Nemcev, da bode državni zbor raz-puščen in vpeljan nov vo lil ni red, kteri zagotavlja, da dobi vlada bolj poslušno-sbei po novih volitvah.
To je toraj pretenje z državnim preobratom ; pretenje z revolucijo od zgorej !
Kaj pa ako se vlada vara in dobi tudi poulično revolucijo! Ali ni bil uprav Badeni iu njegova vlada žrtev male poulične revolucije na Dunaju?
Mogoče namerava vlada odpraviti poslednjo peto kurijo volileev, to je delavcev, kteri so lani še le prvič stopili na volišče? Že danes lahko rečemo, da Be vlada zelo moti, ako meni, da bode te tako hitro zopet odpravila, mogoče bode jej vedno na ušesa zvenelo: ,,die Geister die ich rief, werde ich niclit nielir los!"
Ako tudi delavcem odvzame ono trohico politične pravice, ktero na-zivljejo občno volilno pravico, je pa le zelo omejena neposredna volilna pravica, ne bode imela gladkega pota. Avstrija je birokratska država, odločna večina nižjih in višjih uradnikov kakor tudi penzi-jonistov je nemškega duha in ti tudi vedno volijo z nemško opozicijo proti svojej vladi; enako delajo
a, da I
tj
T—
Venec zmage
pristuje
SUPERIOR STOCK
pivi ter tekmeca.
nema dandanes
Prašajte za to pivo in ne pijte druzega.
BOSCB B&EWING CO.,
LAKE LINDEN, •
MICE.
Entered aa second clas matter at
the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik : Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na le to velja list za Ameriko $3.——,
ia pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . .gld. 7.—, t« t, „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ Č^trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
,,Glas Naroda" izhaja vsako sredo
in soboto.
..GLAS NARODA"
(„ Voice of the People") Will bo isu«'d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za ogiast* do 10 vrstic se plača centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ss ne natisnejo.
Denar uaj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov rosimo, da se nam tudi prejšnje bivališr-e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite i as lovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York Citv
Italijani bodisi v Istri, Dalmaciji, Trstu, Gorici ali južnih Tirolah; ni pa dovolj, da je ta aparat v nasprotju z vlado samo, temveč ima tudi med meščanskimi razredi dosti privržencev.
Poglejmo v nemški Gradec z veliko armado penzijonistov in dru-zih uradnikov in vsi ti nič ne storf, da bi drugo lice dobil, zato ker še ti sami volijo proti vladi; nič boljše ni v Trstu in Primorju, v a-^ da neguje svoje nasprotnike, svoje privržeuce pa z nogami tepta. To je nekako navadno politično gibanje.
V gospodarskem oziru se pa v Avstriji tako zelo malo, ali nič ne stori: prepi rajo se v državnem zboru, v ktero šolo naj bi kakega otroka pošiljali: češko, nemško, slovensko, ali italijansko ; v kterem jeziku Mi ima vložiti kak uraden spis itd., dobro znajo diktirati davke posredne m neposredne, točke proračuna posebne prve vrst« številk le* po molče odobri-, o druzih se malo skregajo, ali naj bo, saj plača kmet in delavec; nikdar se pa nezmenijo nič kako bi bito tema dvema pomagati, da bi laglje prenašala davčno butaro? Kmetu in obrtniku so obdačili celo že njegovo lastno marljivost, ako je iz slal»ega polja b trudom in stroški napravil dobrega, potisnili ga v višji davčni razred, ^ kako naj pa siromak uživa sad svojega truda in obresti vloženega kapitala, zato se nezmeni gospoda. Enak je z obrtnikom in delavcem. Za vse stanove je Avstrija našla sredstva kako jih lažje preživeti, le kmetu in delavcu, ako opešata ponuja beraško palico, ali sedaj je še prosjačiti prepovedano in siromaštvo bode že kmalu zločin. Le po-čakajmo, v gospodarskih razmerah že dobro kipi, ako se pred dvanajsto uro ne bode Bkrbelo za očiščevalno sredstvo,bode skipelo in mora,ker poleg vodnega truda in skrbi ne bode ni kdo hotel živ pod zemljo iti. Tim preje Be prično revolucije oizgoraj se pojavljati, tem preje najdejo odmev od npodaj.
Dopisi.
Cleveland, 0., 5. sept.
Članak „o organizaciji" sta tudi pri nas vzbudila med delavci pozornost in precej se jih je izreklo, da bi pristopili k takemu vzajemnemu podpornemu društvu, ali ustanovili svoje društvo (podružnico). Kar je v onih člankih povedano je res v veliko korist nam delavcem bodisi v slučaju bolezni, brezposelnosti in smrti; preverjen

sem kakor hitro se ustanovi centrala, da tudi mi ne za ostanemo. Toraj rojaki le naprej, le oglašajte se kjer bi bili pravljeni pristopiti k „vza-jemnemu delavskemu podpornemu društvu", temveč ko o tej zadevi pišemo iz raznih krajev, temveč se seznanimo in med seboj občujemo. Vzdramite se rojaki, da ustanovimo istinito delavsko podporno društvo, v kterem se bodemo sami vladali.
Odkar se je ustanovil trust za žico in žreblje, smo tukaj delavci hudo prizadeti; mnogo Slovencev je prisiljenih postavati radi štrajka: na delo za Bkabe nam ne kaže iti. ker ne le gled£ j retenj in napadov od delavcev drugih narodnosti, bi bili le še bolj zaničevani, zato moremo z drugimi vred vztrajati, ali že sedaj vidim, da bodemo pod trustom veliko bolj na slabem, nego smo preje imeli. Pa saj se za nas delavce tako nikoli nič na dobro ne obrne, temveč le na slabo. Rad bi še kaj pisal, a nečem, da bi mi ne očitali, da nemir delam ; toliko pa le rečem in smelo trdim, da odkar je od nas odšel g. J. Z o r m a n, je nastala neka tiščina v društvenem življenju ; pač se nekaj giblje, a to ni na gospodarsko korist našega naroda in si nekteri nekaj na ušesa šepetsjo, da nekje ni vse v redu. Človek bi se moral res jeziti toliko upitja in kviško ponašanja glav a vendar — vendar; drugo pa že veste prizadeti, popravite napake, ako pa niste zmožni, pa v pokoj !
Nepristranski.
La Salle 111., 7. sept.
Društvo sv. Barbare štev. 3 je imelo svojo sejo in volitev odbornikov dne 4. sept. t. 1. V odbor so bili izvoljeni udje za eno leto: Matija Kump, predsednikom ; Matija C vel bar, podpredsednikom ; Joe Cvelbar, tajnikom ; Mihael Hriber-nik, zapisnikarjem; Anton Dež-man, blagajnikom ; John Hrovat, zastopnikom ; Matija Hribernik, poslancem; Martin Judež, rediteljem. Društvo bode imelo sejo vsako drugo nedeljo v mesecu. Vstopnina v društvo znaša S3; mesečni doneski po 50 centov; bolnišne podpore daje Bedaj v začetku 50 centov na dan, za bolezni, ki trajajo manj nego teden dni društvo ne plačuje podpore.	Odbor.
Sonth Chicago, 111., 4. sept.
(Rojakom v svarilo.) Pri meni je bil meseca marca rojak Janez Verta, doma iz Dolenjih dul, župnija Škocijan ; prosil me je da ga vzamem na hrano in stanovanje, obečavši mi vse povrniti kadar delo dobi. To ni še bilo dosti, bil je popolnoma ,,brok" ali razdra-pan, prosil me je še, da mu obleko in čevlje kupim, saj hvalil se je, da ima doma zemljišče vredno 3000 gld. in dve nove hiše (malo preveč je povedal) in sem lahko brez skrbi za denarje. Ko je še tako naprej lenaril, sem mu rekel, da naj gre delo iskat, ker lahko se je dobilo, ako ni bil kdo zbirčen; šel je delat, a ne dolgo, ker kmalu ga je „noč vzela", meni pa zapustil ,,spomin" za $31. A nič ne bi rekel, ako bi samo mene ociganil, pozvedel sem, da je tudi že več druzih rojakov z naše fare ociganil; ž« tri leta se klati po Ameriki, a delo mu ne diši, doma pa tudi nič nema; osle-paril je že rojake v Jolietu, v Cle-velaudu in tudi v Summit, 111., ker se je pisal za Janeza Novaka. Rojaki bodite oprezni, da ne bodete z Vašimi žulji podpirali lenobo, ali da Vas ne bode osleparil za težko pridobljenje novce, kakor je mene in že več druzih pred manoj.
Josip Gradišar.
Iz Calnmeta, Mich., 5. eept.
Hurrah, Hurrah, čital sem v 45. štev. našega delavskega lista od J. R. S., predsedniku društva sv. Petra v Calumetu; prav dobro mu je zaBolil dopisnik. Mož ima v isti-ni globok žep, ali pri društvu si ga ne bode nasipal, s člani pa tudi ne postopa po pravilih. Ha, ha, kaj Vam imam še povedat g. urednik, Vi tudi ne poznate tega ptička; pri velikem zborovanju v Red Jacketu lani se je prikupil mlademu g. Bu-hu iz T9wra, Minn., da bi mu ta kaj pomagal, da bi dobil kakšno službico pri jolietski Jednoti, seveda tako, da bi mu kaj nesla v žep, seveda je bil tudi izvoljen II. taj-
nikom, s čemur pa ni bil zadovo«* Ijen, ker to nič „ne nese"; ker po fajfici so ga spoznali, da je še to preveč zanj in tudi g. iz Towra mu ni mogel nič pomagati. Da se pa skaže ponižno slugo, šel je z mladim g. Buhom za agenta in hodila od hiše do hiše kakor pri nas doma cigani, in beračila naročnike za ,,Am. SI."; ha, še po cestah sta agentirala in to neko nedeljo opo-ludne ob veliki vročini in v rokah klobuke nosile; nekdo naših rojakov je celo mislil, da sta dva rezar-ja prišla iz Kranjskega. V zelo mnogo hiš sta svoj nos vtaknila in jih tudi veliko čula, posebno na ulici B, ju je neka ženska iz hiše pognala ter ju prav dobro oštela, ter rekla kaj prodajate po svetu list, v kterem so take novosti ali starosti, na ktere že svet pozabi. Ko sta bila že kakih 20 korakov od hiše je rekel mladi g. Buh, da kaj tacega Be mu pa še ni pripetilo, da bi jih toliko slišal. Glejte tako sta skupila kakor judovski krošnjarji čestokrat skupijo. No, dobro je bilo ; tista ženska mi je pa rekla, da ako še kedaj priromata, da ju s po-minjami odslovi.
Calumeški rudar I.
Razne vesti.
Ciklon v New Vorka in okolici.
Nevihta, ktera je dne 7. septembra popoludne divjala nad mestom New Yorkom in okolico, je prinesla ljudem že dolgo zaželjeni hlad, pa tudi mnogim družinam žalost in gorje. To ni bila navadna nevihta, temveč pravi tornado z vso mu lastno strahoto, spremljan z gromom, bliskom, smrtjo in uničevanjem. Strela je udarila v železni okvir nove stavbe ,,Wilson" parniške družbe, na kterem je delalo 30 oseb. Vsa stavba Be je jela majati, odnehal je železni steber in z padcem pobil tudi dru-zega, naenkrat pa je zagromela stavba skupaj. Dva delavca sta bila usmrtena, 13 drugih pa je bilo več ali manj močno ranjenih. Gotovo bi bila nesreča še večja, da niso delavci že predno je udarila strela, iskali zavetja pred nevihto v bližini. Na poslopjih je ciklon napravil mnogo škode posebno pri oknih.
Tudi v Brooklvnu je ciklon strahovito razsajal. Podrl je neko novo stavbo kjer je delalo mnogo delavcev. Pet možje bilo ranjenih, eden njih bode težko okreval. Na Coney Island je vihar napravil mnogo Škode, ob obrežju je razdjal mnogo pavilonov in prevrnil naložene mize prodajalcev sadja.
V	Jersey je ciklon strahovito razsajal, popihal je strehe raz mnogo hiš, potrgal telegrafične žice in velika drevesa s korenino ruval. Strah in groza seje polastila ljudstva ko je divjal ciklon s hitrostjo 100 milj na uro preko mesta. Bil je strahovit prizor, strele so neprenehoma švigale kakor ognjene kače iz temno črnih oblakov, poleg tega pa je vedno bučal grom. Podirajoče poslopje je ubilo nekega štiriletnega dečka, njegovi sestrici pa zlomilo roko in nogo. Škoda, ktero je napravil ciklon je velika.
Osedopolna razstrelba.
V	New Yorku se je 8. Bept. popoludne pripetila v špirituozni kupčiji tvrdke Max Steiner & Co. na Vesey cesti razstrelba, vsled ktere so trije delavci žrtvovali življenje. V kleti, kjer je bilo mnogo sodov žganja, so trije možje polnili steklenice, neka dekle pa je lepila listke. Naenkrat se pripeti tako močna razstrelba, da se je streslo vse petnadstropno poslopje. L udje so hiteli na prosto, bil je tudi zadnji čas, kajti takoj je švignil ogenj iz kleti. Knjigovodja je našel na begu deklo nezavestno, rešil je sebe in njo z veliko težavo. Ko so ogenj pogasili, našli so v kleti trupla ponesrečenih delavcev. Preiskava je dokazala, da sta se razletela saqio dva soda žganja, poleg pa ste ostali dve veliki posodi z 2400 galoui „whiskeya" nepoškodovani.
Nesreča d a brook] ynskem me
,Ob eni po noči 7. septembra, he padel nek mož iz odprtega v
„Trolley" železnice na brooklvn-skem mostu med voz in mostovno omrežje. Mož je sedel ob kraju voza in dremal. Pri stebru na new-yorški strani je vsled sunka padel raz voz. Predno so zamr^li ustaviti voz je bil strašno zmečkan. Trije mostovni policaji so ga zvlekli izpod voza, toda še predno je dospela ambulanca je nesrečnež izdihnil dušo. Pozneje se je zvedelo, da je ponesrečeni neki Viljem Fallon, 35 let star, samec in ima sorodnike v New Yorku.
Za koiuisijon se toži.
Gustav Frank toži nizozemsko parobrodno družbo za $20.000, ktero svoto mu je družba dolžna za posredovanje prodaje parnika „Ob-damu vladi Zjev. držav. V založnici zagotavlja, da je dobil od družbe nalog, da naj parnik proda za $250.000 in so se dogovorili, da dobi osem odstotkov od kupne svote za svoj komisijon. Parnik je prodal, a do danes še ni dobil centa zato.
Tornado v Pennsylvania.
T o w a n d a. Pa., 7. sept. Grozno opustošenje in žrtev treh življenj je zahteval včeraj večer hkrati nastali vrtinec v Springfield Township, v severnem delu države. Tornado je prihrul iz severo-zatoka in bil zelo hud. V Springfield Centre je 24-letui mladenič uprav v hlevu krave molzel; ta hlev je bil največji v okraju, a ga je vrtinec popolnoma razdejal, mladenič in 14 krav je bilo ubitih. Dva moža sta iskala zavetje v hlevu nedaleč od Springfield Centre, hlev se je vsled hudega viharja podrl in oba sta bila ubita. Vikar je napravil mnogo škode na poslopjih, sadnem drevju, koruzi in druzih poljskih pridelkih. Trajal je 15 minut.
Nečejo izdelovati merilnega orožja.
S c a n t o n, Pa., 7. sept. Dickson Manufacturing Co. je delo za vse dinamitne topove za atlantišKo obrežje prevzela. Topovi bodo 50 čevljev dolgi in povprečno 15 palcev debeli. Neko tvrdko je vlada povabila uaj se udeleži pri oddaji ponudb. Tvrdka pa je odgovorila, da noče s tem nič opraviti imeti, češ ne pripusti jej vest, da bi sploh kaj opraviti imela z izdelovanjem mo-riluega orožja. Tesnovestna tvrdka je Iron and Steel Co. iz Coatesville Chester Co., ktere gospodarji so Quakerji, ali prijatelji kakor se po domače medsebojno imenujejo.
Vrle žene.
Cleveland, O., 7. sept. Žene treh štrajkarjev amerikanskih tovarn za izdelovanje žice so si danes osvojile uhod v delayniski oddelek. Tam so svoje može, kteri so postali skabi dejansko (?!) prepričale, da niso na pravem mestu, poleg tega pa jim tako zapretile, da so delo ostavili.
" Populisti podlegli.
Little Rock, Ark., 0. sept. V Arkansasu so populisti sedaj mrtva stranka, bi lahko rekli. Niti jednega zastopnika nemajo v nobenem delu postavodajalstva. Uzrok temu je, pravijo takoimenovana „Poll" pristojbina, ktera zahteva od vsakega glasil SI. Demokratična večina znaša 25.000 do 30.000 glasov.
Ponesrečen krotilec kač.
Richmond, W.Va., 6. avg. Albert Miller, zamorski kočijaž se je včeraj večer pri nekej zabavi v Mount Zion Baptitovski cerkvi predstavljal kot kačji krotilec. Več manipulacij z štiri čevlji dolgo kačo Mocassa se mu je posrečilo, ali ko je hotel nje glavo vzeti v usta ni golazni to dnpadlo in ga ugriznila v lice. Nato je vrgel kačo daleč med občinstvo, ktero je z vpitjem in strahom na vse strani bežalo. Po daljšem prerivanju in beganju so golazen ubili.
Nikoli prav. Indianapolis, 6. sept. Delavci v steklarnah in tovarnarji se skupno posvetujejo o vprašanju zaslužka. Pod vlado Wilson tarifa so tovarnarji rekli, da morajo pri nizkej colnini znižati zaslužek, in res so ga znižali za 15 do 20 odstot. Ko je bil vpeljan Dingle-yev tarif so bili delavci pa na-
sprotnega mnenja, češ višja je sedaj colnina, toraj tudi lahko zaslužek zvišajo. Ali slabo so s tem naleteli na tovamaij**. Ti pravijo Nemčija jim prehudi* tekmuje in bodo zaslužek še za sedem odstot. znižati mogli. Delavci pravijo, ako le dobč plačan stari zaslužek, da takoj delati prično.
Zopet truplo od „Bonrgo^ne".
Washington, S. sept. Ame-rikanski konzul iz Londona poroča državnemu odseku, daje uprava za ponesrečene ladije naznanila, da je moštvo parnika „Londoman" našlo truplo Albert K. Jacobsa, kteri je vtonil s potopom ,,Bourgogne" in je mož ameriški meščan. Ker bo pri njem našli denarje in vrednostne stvari, bodo uvedli preiskavi, ako se v truplu spozna navedeni.
Zamorci linčali svojca.
Forolstown, Ga., S. sept. Zamorci so včeraj po noči liučali zamorca John Williamsa, ker je oskrunil osemletno zamorsko deklico. Poživinjec je v pondeljek zvabil otroka na samoten kraj, ga tam napadel in tako poškodoval, da je sedaj v kaj kritičnem položaju. Williamsa so zaprli in ko so ga včeraj pripeljali v Baiubridge, iztrgali so ga zamorci deputiju in ga v gojzdu ustrelili. Deputiju so naročili, naj jezik za zobima drži, ako mu je življenje drago.
Slana na zapadu.
D e a d w o o d, S. D., 9. sept. Na severnih gričih se je hkrati oglasil mraz; zrakomer je padel v 48 urah za 50 stopinj ; danes po noči utegne še snežiti.
Grand F o r k s, N. D., 9. sept. Mraz je uničil minolo noč ostanek letine kolikor je še niso pospravili.
Zborovalno sobano naskočili.
Colorado Springs, Colo., 7. sept. Med dvema političnima strankama republikanskih srebrni-narjev je danes prišlo do krvavega boja. Kakor je iz dosedajnih zmedenih poročil posneti je v dvorani gledišča bilo zbranih kakih 22 članov. Naenkrat je r^asprotna stranka razbila zaprta vrata, jela streljati na zbrane v dvorani. Napadeni so tudi nekaj časa streljanje odgovarjali naposled pa so se morali pre-množici umakniti. Charles Harris je bil med streljanjem usmrten, mož je bil 32 let star in zapušča vdovo in dvoje otrok.
Na Klondike ni več dosti zlata.
S a n F r a n c i a c o, 6. sept. Kapitan John McCaffertv, bivši pobiralec colnine za Alasko in rudarski inženir, je danes sem dospel iz Dawson City. Mož zagotavlja, da vsa geologična formacija kaže, da se v deželi ne nahajajo močne žile kremena, temveč se nahajajo le gnjezda z manjšo vsebino. Večina zlatokopov kaže, da je že skoraj popolnoma dodelanih.
Parnik »Portland' je sem dospel z
milijona dolarja vrednim zlatim prahom, prodan je bil Canadian Bank of Commerce in Alaska Commercial banki. Na parniku je bilo le malo zlatoiskalcev, kteri so našli Brečo. Nekov Charles Ander-Bon je pridobil $60.000.
Ob Kayukuk, pritoku Yukon reke, na ameriškej remiji, so baje našli precej zlata. Zlatoiskalci se bodo po zimi iz Fort Hamiltona in Circle City tja podali.
Evropejske in dmge vesti.
London, 7. sept. Vojni oddelek je prejel od generala Herbert Kitchenera poveljnika angleško-egipčanske ekspedicije v Sudanu naslednjo brzojavko: „Kalif beži kakor bi ga nesel veter. Nekaj njegovih žen (najbrže bolj grde), so med begom pustili na cesti. Sto velblodov, ktere so hoteli porabiti za beg je vjetih. Naši častniki bo našteli 10.800 mrtvih dervišev. Ranjenih je 16.000. Vjetnikov je blizu 4000. Po višnjevem Nilu navzgor sem poslal topnjičarko, da pomiri pokrajine poleg reke. Der-viši plenijo. Mnogo ljudi je pribe-žalo iz okolice. Pet sto Arabcov z velblodi podi Kalija.
B e r o 1 i n, 7. sept. Cesar Viljem je včeraj v Oehnhauaenu pri-lično imel zopet znamenit govor. Pri napitnici na cvetočo poljedel-
stvo in obrtnijo na Vestfalskem, omenil je tudi delavski zakon, kte-rega bodo še letos spravili pred državni zbor. Po tem zakonu bodo kaznovani s zaporom in prisilnim deb m vsi tisti, kteri bi poskušali zabraniti delo delavcem, ako bi bili pri volji delati. Po tem zakonu bi kaznovali tudi tiste, kteri bi nagovarjali k štrajku. Cesar je tudi izrazil upanje, da ga bodo ljudski zastopniki pri tem prizadevanju, t. j. varovati uarodno delo, podpirali. Seveda bi v resnici pripomogli le delodajalcem k cenejšim delavcem.
Petrograd, 7. sept. „Novo-sti" pišejo, da bode v mirovnem vprašanju najbolj važno ulogo igrala prihodnost Alzacije Lotaringije. Akoravno bi Francija za zgubo imenovane dežele kako odškodovanje želela, morala bi bo odpovedati zaradi plemenite ideje vzajemnega miru. Sicer pa se je že med evropskimi narodi rodila misel Alzacijo-Lotaringijo spoznati samostojnim. Vsakemu mora biti jasno, da bi njenemu blagostanju Bamoetalnost nič ne škodila, pač pa mnogo koristila. Poleg tega ustvarila bi se med Francijo in Nemčijo nepristranska država, ktera bi razoro-žeuje velikima narodoma takore-koč naravno priporočevala. Glavna stvar pa bi bila zopet ponovljeno prijateljstvo dveh sedaj sovražnih držav, vsled njihovega spoprijazne-nja pa bi milijone prihranili. Da bi hotela Francija in Nemčija spoznati plemeniti cilj in 3 činom enako plemenite žrtve odgovoriti. „No-vosti" so to priobčile brezdyomno na povelje višje oblasti.
Dunaj, 8. sept. Groi Franc Falkenheim, vpokojeni podpolkovnik iu dedni član avstrijske gosposke zbornice je umrl. Bil je zvest zagovornik feudalnih konservativcev in predsednik avstrijskej družbi rudečega križa.
Pri požaru v českej vaai Pirten, okrajno glavarstvo Karlovo vari, je zgorela tudi žena zidarja Ha-ringa.
G e n f, 8. sept. Velike električne naprave, ktere dajo razsvetljavo in gonilno moč vsemu mestu in kantonu ao minolo noč pogorele.
London, 8. sept. Ravnokar je dospel zasobui telegram in potrjuje poročilo iz Pekinga, da je Li Hung Chang odpuščen iz urada zunanjih zadev. Brzojav pa dostavlja, da pa vendar še ni zgubi! vao moč in upliv.
London, 8. sept. Iz Hongkon-ga se poroča od dne 6. sept., da je Aguinaldo imenoval tri Filipine in napravil deputacijo, ktera potuje k predaeduiku McKinleyu, da bi se pogajali gledč bodočnosti Filipin. Deputacija je že baje odpotovala izi Hongkonga.
London, 8. sept. V glavnem! mestu in okolici je huda nenavadni yročina. Toplomer kaže na solncu] 125 stopinj, v senci pa 91.
Perpignan 9. sept. Tukajšnje oblasti nameravajo odgnati velikol številu španskih rezervistov, kterij so ubežati čez mejo, k a je vlada nameravala sklicati 100.000 mož pot orožje in od teh 20.000 odposlati na Filipine.
V Cerdagno v Pirinejah so meniJ hi, kteri so dospeli iz Filipin razvili živahno karliBtično propagando. Znani karliBtični vodje Be tai večkrat tajno shajajo.
Ropot v španske] zbornici.
Madrid, 9. sept. Ministerskl Bvet je daneB zjutraj sklenol, di morajo VBe seje zbornice biti tajn« in imajo strogo cenzuro izvršiti nad brzojavi. Karlisti in republi-kanci so ostavili zbornico, predn« je prišel predlog Sagaste na glasovanje ; tudi več konservativcev j< temu ugovarjalo. Vse kaže, da bode moralo ministerstvo odstopiti]
Prizori v zbornici so bili grozni J, S palicami in pestmi so poslanci planili eden na druzega, večje izzij vanih na dvoboje. Nek poslanec j« hudo grajal generale; general Pri-mo de Rivera je te zopet branil general Lopez je rekel, da ao gen« rali svojo dolžnost storili, nikakoi pa ne vlada. Tako so eden druge-! mu očitali pobed Španije in raz grajali. Ker so Karlisti, republikanci in Robledisti zbornico ost

Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik : JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotce;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105;
II.	,, Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Agmč, Box 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan; John Prkširn, Box 2S6; Josip Mantel;
vsi stanujoči v ELY, St. LouiaCo., Minn.
Glasilo: „GLAS NARODA44.
vili, pripisujejo temu veliko važnost, ali poročila zatirajo. Narod pa kaže kakor l>i so za vso to nič ne brigal.
O Drevfnssovi zadevi.
P a r i s, 8. sept. Veliko razbur-enje je danes opoludue prouzročil ,,Journal" ker je poročal, da se je znameniti izdajalec Eaterhazv sam usmrtil. Vest je vojno ministerstvo in policijska prefektura zanikala. Brzi odhod Esterhazva je najbrže prouzročil to vest. Govori se, da je v ponedeljek odpotoval na An-gležko, danes pa v Ostende. Polkovnik Picquard, kteri je vladi vsled pravde Zole postal tako neljub m bil pred kratkem vtaknjen v ječo, mora tam ostati, akoravno je njegov zagovornik zahteval, da ga spust«'. „Jounial" pravi, da se je Esterhazy sam umoril v hotelu, v k te rem sejo skril, komisar onega d»'la mesta je tu povedal njegovemu poročevalcu.
R i m, S. sept. Brzojav poroča listu „Tribuna'' iz Pariza, da je grof Munster, nemški poslanik francoski vladi naznanil, da ako bodo pred sodnijo imeli pisma nemškega cesarja, ktera niso drugačna nego ponarejena, hode zahteval svoje potne liiste in diploma-tična zveza hodu pretrgana.
Pariz, 9. sept. Govori se, da bode vojni minister Zurliuden v kratkem odstopil, ker mu ni povše-či, da bi Dreyfusovo pravdo obnovili, pravi, da to ni potreba. Nihče ne ve, kje je Esterhazv, ali v Parizu, na Angleškem ali v Belgiji.
Napad na roškega rara.
L on d o n, 8. sept. V Moskvi so baje m moli teden zopet nameravali streči po življenju čara in ca" rinje, Zarotniki so v najem vzeli hišo, mimo ktere bi imel priti car in njegovo spremstvo; v tej hiši so odprli vse peteline od plina, da je bila hiša polna plina, to bi pa za-palili ob trenotku, ko je car mimo prišel, kar naj bi prouzročilo raz-strelbo, razleteči kosi naj bi pa čara usmrtili, Kazamlba se je pa prehitro izvršila in bile dve o&olte usmrtene, 30 pa ranjenih, car in carinja sta pa srečno odšla. Pod razvalinami hiše so našli truplo Aleksandra KolanotVa, kteri je bil baje nihilist. (Toda o zanesljivosti te vesti ni jamčiti, ker o napadih cara je krožilo že mnogo izmišljotin.)
Turška lokavost.
L o n d o n, 8. sept. Brzojav ,»Central Ne* a" poroča iz Kandije, da je bilo mesto včeraj zopet obstreljano iztujih vojnih ladij.Angleškaoklop-nica „Camperdowu" se je tudi ude ležila streljanja. Brzojav iz Malte poroča, da je ud tam proti Kandiji odšlo 2o0 angleških vojakov. Streljanje vojnih ladij je bilo dobro. Hiše Moh&medancev bo skoraj vse podrte. Mnogo Turkov iu tudi nekaj Kristijanov je bilo usmrtenih od r&zletelih delov bomb.
„Central News4' bo dobile danes brzojav z Aten, da v raznih delih K&udije še gori. Položaj je nevaren, ker je med Kristijani in Tur-Čini le ozek neodvisen prostor. Krečanski časniki pripisujejouzrok upora polkovniku Chermside. Oli-cijelno se poroča, da je 1 častnik in [11 mož usmrtenih, 2 častnika in 40 lož je ranjenih.
Dopisnik »Standarda" na krovu iklopnice ,,Camperdown'( je brzo-|avil, da je bil vzbruli vstaje na indiji skrbne pripravljen. Hiše, [tere so nad angleškim taborom, »r se je napad pojavil, so imele kprmvljene streljal ne luknje in
bile zabarikadirane. Edhem paša, turški governer je odgovoren za prolivanje krvi. On bi lahko vse zabranil, ali dospel je na pozorišče, ko so se angleški vojaki že štiri ure borili z Bašibozuki (turškimi vojaki). Potem je še le prav hladnokrvno rekel, da še le sedaj čuje kaj se je zgodilo. Popolnoma nemogoče je, da ne bi nič vedel o bitki. Te izjave baš opravičujejo sum njo, da je ves nemir uprav on prouzročil. Mnogo prebivalcev je pripravljenih zapriseči, da so turški vojaki z druhaljo vred streljali na Angleže. Vsi klanju utekli Kristijani zagotavljajo, da so turški vojaki pro-uzročili največji nemir in prvi pričeli pleniti. Položaj je zelo uapet.
K a n d i j a, 8. sept. Oddelek mednarodne vojne, kteri je uprav dospel, je zasedel trdnjavo in napravil red. Sedaj cenijo pri izgredih padlih na 200. Turški vojaki so varovali Kristijani proti osobnim napadom, dovolili so pa pleniti, v njih hišah, kar so tako dolgo delali, dokler niso mednarodni vojaki zasedli mesto.
K a n e a, 8. sept. Predsednik krečanskega izvršalnega odbora je naznanil tujim admiralom, da je gled£ na klanje v Kandiji nemogoče organizirati upravo, dokler ne bodo odstavljeni turški uradniki in odpoklicani turški vojaki. Predlaga, da bi se sklicalo krečansko po-stavodajalstvo, mednarodni upravi pa dali na razpolago krečanski vojaki.
K a n e a, 9. sept. Admirali tujih ladij so odgovorili krečanskemu upravnemu odboru na njegovo spomenico in zagotavljajo, da razmere ne morejo dalje take ostati in bodo svjoim vladam priporočale, da se imajo umakniti turški vojaki in imenuje governer za Kreto.
Pripoveduje se, da se Turčini zopet zbirajo, angleške vojaške oblasti so iz orožarnice naboje odnesle v vojaško bolnišnico.
Ljubimec.
(<"rtica iz vsakdanjega življenja. )
( Konec.)
,,Gospod Bauherr, oprostite moje besede, a jaz govorim kot oče. Kaj ne, Vi to razumete? Jaz moram zahtevati, da se razbistrijo Vaše razmere z mojo hčerko.4 S
,,Ali blazuite? Kakšne razmere? Vam se gotovo nekaj sanja. Morda zato, ker ste me videli dopoludne v Milkiui družbi? To pač ni nič posebnega. Srečal sem Vašo hčerko in kot kavalir Bem jej ponudil svoje spremstvo. To je vendar povsem navadna reč. V omikanih krogih smatra se to z dolžnostjo napram znanim damam, a za Vas je to le čast."
„Go6i*od Bauherr, a ta čast se izpremeni v sramoto, ako začno ljudje o Vašem občevanju govoriti. Za V
as je petem zabava, za Milko in za mene pa sramota. Gospod Bauherr, ljudje že govoričijo. Tudi Vi
ne morete ostati vpričo tacega govoričenja ravnodušni. Kaj ne, da ne? To se mora toraj raz bistriti. Saj imate gotovo dobre namene z mojo Milko. Seveda, ona je hči priproBtega uradnika, a Vi št*-bogat gospod, šef ugledne tvrdke. Pa prav zato se ne morete igrati s častjo uboge deklice.*4
„Meni se res dozdeva, da niste pri zdravi pameti, Petrič! Ali imate kakšue dokaze, da sem občeval večkrat z Vašo hčerko? Saj me niste videli še nikdar v njeni družbi, kakor danes".
Petrič se prestraši. Bauherr hoče toraj tajiti. Zdaj ne pomaga nič druzega nego pogum.
„Jaz imam dokaze, gospod Bauherr!"
„A —1 Vi imate dokaze. Ha, ha. A kaj mi morete dokazati? In kaj zahtevate na podlagi svojih dokazov?"
,,Gospod Bauherr, dejal sem, da sem oče. Saj lahko uganete, kaj moram zahtevati. Oast moje hčerke je lahko zaigrana, a Vi lahko z jedno besedo vse popravite. Gotovo izreče te to besedo".
„A, zato sem bil torej z Vami zmeraj tako prijazen I Zato ste bil moj ,,ljnbimec", da me hočete se-


daj prisiliti k neumnim rečem, k* Vam švigajo po glavi. Ker sem bil vedno dober, ste sedaj predrzni !\ Nikar ne mislite, da ste namerili na pravega. Sedaj imam opravila. Midva sva gotova/'
„Tako me hočete izpoditi?"
Petriču je, kakor bi še le sedaj spoznal celo zgodovino svojega službovanja pri Bauherrovi tvrdki. Sef je bil toraj jako prijazen, da bi tem ložje osramotil njegovo hčer! Nekoliko ljubeznivih besed bi moralo očetu naplačati sramoto otroka i On ni bil dober poznavalec ljudij, a to mu je bilo vendar jasno, da ne misli Bauherr na ženitev njegove Milke. Obup se polotil zopet njegovega srca, vse misli so pohitele divjo v jedno smer . . .
,,Ali hočete povrniti čast mojemu otroku?" zakriči glasno ter povzdigne roko.
„Ven
,,Ne, dokler ne dobim odgovora."
„Y tem hipu so poberite!"
Ob jednem zavihti Bauherr svojo palico proti starcu. Le ta obstane trenotek, pred očmi se mu zavrti, lasje se mu zježijo. Kakor razjarjen tiger skoči z divjim krikom proti šefu, hoteč ga pograbiti za prsa ter mu izviti palico iz rok. Prepozno. Močan udarec na glavo ga povali na tla. V sobo prihitfe ljudje.
,,Pokličite policijo. Petrič meje napadel, najbrž me je hotel oropati ---"
I)va meseca pozneje je bila obravnava. Pt-trič je dobil deset mesecev težke ječe. Svoje sramote ni mogel preživeti. Tretjega meseca je umrl v zaporu.
.Milka je zbolela, napadla jo je sušica in po daljem bolehanju — umrla. Za pogrebom ni šel Bau-heer. Bogataš je imel dvoje življenj na svojej vesti, pa kaj se on zato brigal, saj je bil — bogat.
Drobnosti.
Štajerrske novice. Pogorelo je dne 15 avg. v Petrovčah poslopje Ane Polak. Nevarnost je bila velika za sosednje hiše, posebno za poštno poslopje. — Neznanega mrtveca so našli dne 12. avg. pri Mali Nedelji. Možje bil v domači obleki brez suknje, star okolo 60 let. — V noči dne 11. avg. ustrelil se je blizu škofijskega gradu Vindenau pri Mariboru vpokojeni stotnik F. Perthaler. Vzrok bil je
strah pred sodnim postopanjem. * * *
Požar. Dne 6. avg. pogorela je cela vas Dropolje v Zilji na Koroškem. Zgorelo je tudi mnogo živine in vsi gospodarski pridelki. * * *
Obrtnija na Koroškem močuo peša. Ni še dolgo da so ustavili mnogoletne obsežne rudnike, kjer si je služilo tisoče delavcev vsakdanji kruh, a že zopet je postavila montanska družba v Celovcu nad 200 delavcev na cesto, ker
je opustila svojo tovarno za stroje. * * *
Č
n o
lo
v
ejeres, je nezasliša-! ,.Edinosti" javljajo, da je bi-v c. kr. mapnem arhivu v Trstu vsem nameščenih 25 pomožnih
Iz B 1 o c to n a, Ala., nam poročajo tajnik, blagajnik in g. Fr. Keržič, da ni ros kar je pisal Vin-cenc Vidmar v svojem dopisu v štev. 44. Zatrjujejo, da je plačal $1.2~>, ali ne .fi.75 in še to ne ko je odš«-l iz Bloctona, ker je baje od tam ,,v megli" odšel vzevši zaslužek na skrivnem in zapustil ,,spomin". Toliko resnici na ljubo; vsa druga žaljena in zabavljanje pa opustimo, kiT je škoda prostora
v listu in nikomur nič ne hasne. * * *
Ogenj. V noči 21. avg. je pogorelo v Gabrčah pri Senožečah 12 hiš z gospodarskimi poslopji, s krmo in živežem vred. Škoda jo velikanska.
* * *
Nezgode. Dne 15. avg. nabiral je lGletni Ivan Lononar z Jesenic na Kleku planinke, pri tem padel v globok prepad ter se ubil. — V noči 1(J avg. padel je v Vabi na Gorenjskem hlapec J. Vovk z
ležišča na dvorišče ter se ubil. * * *
K o s o s k e g a s 1 a v n o s t. Ko-seskega slavnost sejo prav lepo izvršila v Prevojah, tam na Vrbi in v Vidmu so bili postavljeni slavoloki. V Vidmu jo zunanje udeležnike v imeni osnova!nega odbora pozdravil g. notar Rahne, zahvalil se jo predsednik ,,Slovenske Matice*4, g. prof. Leveč.
* * *
Odkritje spomenika A n d r. b a r o n a C e h o v i n a v Branici je imelo docela vojaško-vladni značaj. Odkritja so se udeležili namestnik Goess, goriški dež. glavar Coronini, višji okr. komisar Prinzig, kompanija domobrancev in deputacija topničarjov. Predsednik veteranskega društva gosp. Jacobije govoril nemški in namestnik Goess tudi samo nemški. Le g. kurat Vales in g. Simčič sta govorila slovenski. Slovenščina se je demonstrativno odrivala, društvu ,,Nabrežinalt ni bilo dovoljeno peti in poročevalcev slovenskih listov niso hoteli poznati. Napis na spomeniku proti cesti je nemški, prot Cehovinovi rojstni hiši pa slovenski. Z dobro informirane strani se nam poroča, da bo kmalu napiij
na obeh straneh slovenski. * »
Avstrijska cesarica umorjena. Anarhist jo zabodeTv Genfu, v Švici.
Genf, 10. sept. Danes popoludne je bita napadena po anarhistu avstrijska cesarica in z bodalom zabodena. Morilec zaprt
Tako vest je prinesel brzojav danes opoludn© v New York. Najbrže je postala žrtev kakega italijanskega anarhista, kteri so si osvetili Ober-danka, posebno sedaj v dnevih slavnosti. Več prihodnjič.
V Avstriji se otrinjajo cesarske slavnosti, v Amsterdamu so pa na glavo posadili novo „izvoljenej" kra-ljičiči krono, raz ktere so otrinjajo biseri.
V Ameriki in zapadni Indiji so je utrinjalo po Spancih, v Afriki pa po Kalifu in derviših.
V Parizu se je v višjih krogih utrinila zop«-t senzacijska sleparija.
uradnikov, in sicer provizorično. Ker pa je priinanjkalo denarja (uboga Avstrija!), so delo ustavili in pomožni uradniki so morali s trebuhom za kruhom. Le štirje ali p«t najstarejših jih je ostalo nameščenih. Ti pa so italijanski podaniki. Mej odpuščenimi je pa avstrijskih dosluženih vojakov, oziroma podčastnikov, na pr. j»»den je služil več let v vojni mornarici in je umirovljen, ker si je bil nogo zlomil pri nekem požaru v Dalmaciji. Drugi odpuščenec je Dunaj-čan in je služil poprej v finančni straži. Izstopil je tu, da pristopi k mapm-mu arhivu. Mej odpuščenimi je tudi nekaj umirovljenih c. kr. uradnikov. Ko sta se dva odpu-ščenca radi tega pritožila arhivarju, bil jima je odgovor, da so Italijani dobri delavci ali da so že
dlje časa nastavljeni.
* *
*
Iz papeževega inventar-j a. Povodom papeževega imenda-na poročajo rimski listi mej drugim, da noben papež ni dobil toliko daril, kakor Leo XIII., ki je pa tudi razumel, ohraniti jih. Izrazil je željo, da se združijo ista po njegovi smrti v posebnem muzeju, ki naj noBi njegovo ime. Glavna darila so: 28 tijar, okrašenih dragocenimi kamnji; 319 zlatih križev, odičenih dragocenimi juveli: 1200 kelihov iz zlata in srebra: 81 prstanov, od katerih je vreden samo oni, ki ga je daroval sultan, 50.000 lir; veliki dijamant, darovan od predsednika Transvaalske republike g. Kriigerja, ki je cenjen na več milijonov lir; 1<> pastoralov iz zlata, istotako odičenih dragocenimi kamnji ; 7 kipov iz zlata in srebra; okolo 1000 umetnostnih predmetov. Vrednost teh daril je cenjena
na 50 milijonov lir.
* * *
50 1 e t n i c a smrti i z n a j d i-telja lokomotive, ženijalne-ga Angleža Jurija Stephensona se je praznovala 15. avg. Stephenson se je rodil 9. junija 17^1 v W'vla-mu pri Newcastlu kot sin ubogega premogarja. Pomen lokomotive, ki prevaža po vsem svetu vlake, je tako velikanski, da je ni iznajdbe, ki bi storila človeštvu toliko koristi
kakor epohalna Stephensonova. * * *
Najprej zasluženemu domačinu! Neki prijatelj pokojnega angleškega državnega Glad-stona je nabral veliko svoto za spomenik, ki naj bi bb postavil v Dublinu na Irskem. Obč. svet dub-linski pa je sklenil, da se ne sme postaviti noben spomenik prej, dokler ga ne dobi najslavnejši in naj-zasluženejši domači, vzorni irski rodoljub Karel Parnell. Gladstone živi nesmrtno v srcih Ircev radi svoje „home rule" predloge, vendar pa naj počaka Parnelia. Če bi vsak narod tako mislil, kako malo spomenikov bi imeli nekteri vladarji !
Na Kreti se zopet|otrinja, ali žal, da po Kristijanih, da bi se le že kmalu polumesec iz evropejekega podnebja otrinil.
1
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še ^0 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljat«-v registrirana.
Naznani/o.
Podpisani prosim in opozarjam vse one, ki so v onej prodajal-niei ali štoru dolgove pustili, tla naj iste tudi poravnajo, drugače bodem prisiljen ž njimi drugače postopati.	M. DROBESH,
P. O. Hackett, Pa.
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Vorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prej š njej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnjo stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 K. 70 Str., ali ,,Glas Narodu" v New York.
N aprodaj.
Lepa HISA v dva nadstropja, lota meri 40X100 v hiši je tudi
z vso pripravo kakor tudi LEDENICO. Poslopje je v dobrem stanu, saloon pripraven za Slovenca, ker je tukaj dosti Slovencev, kdor hoče kaj več zvedeti naj piše: Josef P e z d i r t z, Saloon, Browns, Iowa.
Slovenci I Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovolč čestokrat obiskat moj
SALOON
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
v kteri'm točim izvrstno ANHAELTSER A: RUSH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODK E.
Rojaki, pose ti te me parkrat in prepričali se bodote o dobrej pijafi in posirežbi.
S poštovanjem
Mike Krawl,
120G Scott Street, Joliet, III.
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Joliietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni
SALOoisr
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jotliet, tli.
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA .JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kak.»r tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni.
Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo dosli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat.
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
Se spoštovanjem
Martin Bliith & Co.,
jSALOONER CORNER OTTAWA .v JACKSON STR., JOLLIET, ILL.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nimod #25 naprej in treba dati $5,,are". Bolj-še vrst.- od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo >garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street* JOLIET, 111.
EDINI SLOVENSKI ZAVOD!
Fr. Sakser & Co.,
109 Greenwich Str.,	NEW YORK,
prodaja
paroboroclne in zelezniske listke
—: PO IZVIRNI CENI. :—	|
^za vse trte y Evropo ali iz stare domovine v Ameriko.««-
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje in najzanesljiveje. V kratkem dopolnimo že
TRETJI MILIJON GOLD.,
ktere Brno rojakom domu poslali, bodisi po poštnih nakaznicah, po bankah ali menjicah in čekih, ali v ljubljansko mestno hranilnico.
Cena, brza in poštena postrežba je razvila naš promet in prizadevali si bodemo ua vse kriplje naš kredit ne le ohraniti, temveč še mnogo bolj razširiti.
Vsak Slovenec in Hrvat naj se le obrne v vseh teh okoliščinah na
FR. SAKSER, & CO.,
109 GREENWICH STR., NEW YORK. Pazite na hišno številko!
\
* I

j HOTEL
j Warenberger
4	J. STREiFF & CO., lastnika
Greenwich Street, JVieM? York
(v bližini tiskarne „ttlas Naroda").
V iiflš.-m hotelu »stanejo navadna Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba p*» nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in železniške listke
\ po najnižjih cenah.
ir^p	-Ifpt if?■ - p^PTii»lipii.t^paiUf«* -jptl
Podpisani priporoma vnum Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn. N. Y.
Vedno bodem točil raruo izvrstno sveže p i v «», posebnost pravo importirano p 1 z e n-8 k o pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zm.-riii ceni; na razp.»laganje je lepo
fceglgisce.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti. veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je
v moji n*<*či.
Slovenci obiščete me obilokratt
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
Nn. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne Bakasiiee, neijiee,
in dolžna pisma.
Izposluje in ieterjnje Eapiiščine in dolgere.
BENZ1GER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
TOVARNARJI
potrebščin »za % katoliška * društva.
Posebnosti naše hiše so:
re^alije (društvena znamenja).
Zastale, bandera, prepasnic« in redovni znaki.
Sablje, nožnice, čelade, eepiee,
zavihane rokavice, rokavice itd.
Š0F" V&e to napravimo natanko po predpisu raznih društev.
Zlate in srebrne kotanje našaspecijaliteta.
Ustanovljeno: NawrTork, 18^3. Cincinnati, 1860. Chica^ 1887.
1
,.«*r isi «a Si 1 a-mrlžii .ližiii lu^, •a..-a,— *I, -a.......

1 JOSIP SOTLICH
^	priporoča svojo

1
k
TEaOTTIlTO
z grocerijaiui, razno obleko, postbno delalno obleko in obuvala za rudarje; obuvala za moške, ženske in deea; hišno in kuhinjsko opravo : klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo
v kterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno m«-so in line kranjske klobase. Prodajam
4 parobrodne in železniške listke
za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare
domovine semkaj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let.
Priporočam se vsem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MICH.
(Rojaki, podpirajte domačina!
Naznanilo.
Ker imam v zalogi mnogo
molitvenikov in povestnih! slovenskih knjig
raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig naj me le pismeno vpraša in priloži v pismo znamko za 2 centa zn odgovor. M o 1 i t v e n i k e imam od 80 centov do $2.25; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej ; imam različne podučne in šaljive knjige.
MAT. POGoRELC, Box 672, Calumet. Mich.
THE PRINCE LINE
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE. ILL.,
V kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje roj akt-m tudi
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORTIC, 1835 Main Str., La Salle, 111.
ITSTo-^-
,,Spartan Prince
navedeni parobrj>di imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz
ISTeapol
Francoska parobrodna družba
Coippie Generale Trans
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstna).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Champagne ,, If), septem. La Navarre	,, 17. sept.
La Normandie ,, 24. sept. La Touraine ,, 1. oktobra. La Champagne „ .S. oktobra. La Navarre	15. oktobra.
La Gascogne ,, 22. oktobra.
Glavna agencija za Zjnd. države in Canado: o BOWLING GREEN, NEW YORK.
»Troj an Prince", ,,Parter Prince", ,,Afghan Prince", ,,Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
fene: v Trst $24.50. Reko $27.04», Zagreb $28 00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, lušprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik :
C. B. RICHARD & CO., 61 BROADWAY,	/——^NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po liizkej ceni.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina v i li a, likerje in pro-tlaje dobre s m o d k e.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom (*'eh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
G. MARTINI
na 5. ulici v Red Jacketu, IVlich.,
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po juko nizkej ceni.
Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Ezpresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gntovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
32S E. 70 STR.	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim!
Spretni agenlje se sprejmo proti ugodnim pogojem.
je odprl
f/A
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO o NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
z j e d n i 111 pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kvdesovjem
na 7 kamnov samo. .
in na 15 kamnov samo ^1.5.00
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem :
Jakob Stonich,
R. MADISON STREET. CHICAGO. ILL.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
OrG/ V4/V **
So.
Bedaj nastanjeni zdravnik na
East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zarad- svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kater tudi vnanjih Meznij.
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je čudo sedanjosti.
Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba 11 i-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na lijem igrati cerkvene pesmi, val čeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras y hiši. popolne orgije, ktere __igrajo 300 komadov,
je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam «3 in^vim^pošllemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče nrino znalnih pisem.	F
Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cemič.
Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak.	w
Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan.
Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil.
rn i	x	..	Rud. Pechauer
1 oplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom Klane
V mojo prodajalno vabi kupce Kratkočasi ure. Ad Jersich
Denar zaslužim z organom. Vri ga ljubijo. John Zoblich
Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO
P. 0. Box 1355.	1	~
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku.Phi-ladelUji itd. itd. je bil rojen vSa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. O11 je na
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skill bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
in stot±XLe
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
45 Vesey Street, New York.
Dr. a. /viAiv i^oiimc
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu prit i, naj opišejo natanko svojo bol zen kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod ka se zdraviti V slučaju, da: vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to po dotičm osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krva
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, MISSOU