PRAVILA "SPLOŠNEGA SLOV EN-
SKEGA ŽENSKEGA DRUŠTVA."   
L Ime, sedež in krajevni delokrog društva.
§ i. Ime društva je: »Splošno slovensko
žensko društvo.« Sedež ima v Ljubljani,
vendar pa se razteza delokrog društva na
slovenske pokraji:ie v kronovinah : Kranj-
ska, Koroška, Štirska in Prirnorska,
II. Namen društva.
§ 2. Namen društvu je skrbeti, da se
povzdigne izobrazba rednih njegovih čla-
nov, in sicer sploh, posebej pa še v soci-
jalnih vedah — in da se nadarjene in revne
deklice izšolajo.
§ 3. Svoj namen dosega društvo z
vsemi primernimi sred'^tvi, zlasti pa:
a) s poučevanjem v pisani in govorjeni
besedi ter prirejanjem učnih krogov ter
javnih in društvenih predavanj,
b) z razširjanjem literarnih proizvodov,
c) z ustanovitvijo čitalnic in knjižnic,
d) s prirejanjem skupnih izletov, ve-
selic, koncertov in drugih zabav,
e) s podpiranjem nadarjenih revnih
deklic v svrho večje šolske in stanovske
strokovne izobrazbe,
f z ustanavljanjem društvenih podružnic.
III. Društveniki, njih pravice in dolžnosti.
§ 4. Društveniki »Splošnega sloven-
skega ženskega društva« so: a) ustanov-
nice (ustanovniki), b) redne društvenice, c)
podporniki, d) častne društvenice (društ-
veniki).
Redne društvenice morejo biti le osebe
ženskega spola, dopolnivše 16 leto, pod-
porniki pa le osebe .moškega spola, usta-
novniki in častni društveniki smejo biti
osebe ženskega in moškega spola.
Ustanovniki (ustanovnice) plačajo en-
krat za vselej 20 kron. Redne društvenice
plačujejo na leto po i krono in najmanj
ravno toliko tudi podporniki ; vrhu tega
plačati je rednim društvenicam in podpor-
nikom ob pristopu po 40 vinarjev vpisnine.
Društvenike sprejemlje odbor in le častne
društvenice (društvenike) imenuje glavna
skupščina v znak posebnih zaslug za društvo.
Prve društvenice (društvenike) sprejme pri-
pravljalni odbor, ki skliče osnovalni shod,
pri katerem se izvoli prvi odbor.
§ 5. Vsi društveniki so obvezani po
zmožnosti in mogočnosti pospeševati društ-
vene narne.ne, ter so v enaki meri deležni,
193
društvenih dobrot ; zlasti imo, vsak društve-
nik brez izjeme pravico vdeleževati se
društvenih zborov, shodov, i/letov, preda-
vanj in zabav, ter staviti na glavni skup-
ščini predloge. Le pravica glasovanja na
glavnih skupščinah ter aktivna in pasivna
volilna pt-avica (izvzemši pasivne volilne
pravice v pregledništvo računov in razso-
dišče) pristoje le rednim društvenicam in
ustanovnicam.
§ 6. Društveništvo preneha : i) kadar
društvenik prostovoljno iztopi, naznanivši to
društvenemu odboru vsaj mesec dnij pred
pretekom društvenega leta, 2) kadar odbor
izključi društvenika, ki je ravnal zoper čast
in namen društva. Zoper tako izključenje
kakor tudi zoper zabranitev sprejema do-'
pusten je priziv na glavno skupščino. 3)
ob sebi, ako društvenik ni plačal članarine
vsaj po preteku pol leta po sprejemu.
IV. Vodstvo društva.
§ 7. Društvo vodi odbor, obstoječ iz
predsednice, 8 odbornic in 2 namestnic.
Odbor voli iz svoje srede podpredsednico,
blagajničarico, tajnico, knjižničarico in zad-
njih treh namestnice.
V delokrog odbora spada ^.lasti: i) oskr-
bovanje društvenega imetja, 2) sprejemanje
in izključevanje društvenikov, 3) skliceva-
nje in vodstvo glavne skupščine, 4) dolo-
čevanje in vodstvo društvenih naprav in
prirejanj, 5) predlaganje častnih članov, 6)
določevanje društvenega glasila in drugih
tiskovin, 7) ustanavljanje in nadzorovanje
podružnic.
§ 8. Odbornice opravljajo svoj častni
posel, ako tega drugače ne določi glavna
skupščina, brezplačno ter so odgovorne
glavni skupščini. Vse društvene oklice in
objave podpisati ima predsednica ali nje
namestnica in jedna odbornica. Odbor je
sklepčen, ako je navzočih s predsednico
ali nje namestnico vsaj 5 odbornic. Pri
glasovanju odločuje absolutna večina, ako
je enako glasov, odločuje predsednica, Na«
zunaj zastopa društvo predsednica oz. nje
namestnica.
V. Glavna skupščina.
§ 9. Društveno leto se pričenja s i.
januvarjem. Tekom tega meseca se ima
vršiti tudi vsakoletna redna skupščina. Vrhu
tega se skliče tudi tekom leta izredna glavna
skupščina, ako to sklene odbor ali pa zah-
teva najmanj 30 društvenikov.
V delokrog glavne skupščine spada
zlasti: i) volitev predsednice, odbornic in
namestnic, računskih preglednikov in raz-
sodišča za prihodnje društveno leto, 2)
sprejemanje letnega poročila, računskega
zaključka in proračuna, 3) razsojevanje o
prizivih zoper odločbe in sklepe odbora,
4) prememba pravil, 5) volitev častnih
društvenikov, 6) sklepanje o samostalnih
predlogih.
Glavna skupščina je skleočna, kadar
je navzočih najmanj 30 društvenic oziroma
ustanovnic in častnih društvenic ter sklepa
z absolutno večino glasov; za spremembo
pravil pa je treba dvetretjinske večine, in
za sklepanje o razhodu društva treba naj-
manj navzočnosti dveh tretjin vseh društ-
venic in večina treh četrtin glasujočih.
VI. Pregled računov in razsodišče.
§ 10. Redna glavna letna skupščina voli
izmed društvenic 2 preglednici društvenih
knjig- in računov, ki imata vsak čas pra-
vico pregledovati društvene knjige in ra-
čune in revidirati blagajnico, zlasti sta
obvezani to storiti koncem društvenega
leta ter poročati o uspehu glavni skupščini.
§ ii. Društvene prepire razsoja in po-
ravnava na glavni skupščini izvoljeno raz-
sodišče, obstoječe iz dveh društvenikov
ženskega spola, ki izvolita predsednika ; ako
se v tem ne zjedinita, določi predsednika
žreb. Zoper odločbe razsodišča ni priziva.
VII. Društveno imetje.
§ 12. Društveno imetje obstoja izred-
nih prispevkov društvenikov, iz prostovolj-
194
nih darov in volil, prispevkov iz dohodkov j
društvenih prirejanj in društvenih naprav.
Vsi dohodki društva se smejo uporab- *
Ijati le v društvene namene. V slučaju \
razpusta ali razhoda društva pripade druš- '
tvero imetje »Gospodinjski šoli« v Ljubljani '
v svrho oskrbovanja in uživanja, dokler !
se ne ustanovi novo društvo z enakimi '
nameni. Glavna skupščina, ki sklene razhod >
društva, pa sme z imetjem tudi drugače i
razpolagati. I
VIII. Podružnice. i
§ 13. Podružnicam je namen povspe-^
sevati in olajševati društveni delokrog. O;
dozvolitvi ustanovitve podružnice sklepa'
društveni odbor, kateri določi vsaki po-1
družnici tudi okoliš. '
§ 14. Podružnica obstoja iz vseh društ-j
venikov dotičnega okoliša. i
§ 15. Opravila podružničina opravlja:
njen odbor, katerega voli podružničina i
skupščina za dobo enega leta.  Odbor ob-1
stoja iz načelnice in dveh odbornic. 1
I
§ 16. Podružničin odbor sprejema društ-";
vcnike, naznanja iste društvenemu odboru,]
poroča o delovanju podružnice in stavljaj
nasvete ter izvršuje v svojem okolišu društ-;
vene sklepe. •
§ 17. Načelnica podružnična skliče;
vsako leto podružničino skupščino, ki ima-
pravico in dolžnost voliti odbor ter skle-.
pati o rečeh, ki spadajo po teh pravilih v)
področje podružnice. Ako se tiče nasvetj
vsega društva, naznaniti ga je takoj društ--
venemu odboru. ^
§ 18. Vsaka podružnica si sme sesta-1
viti svoj posebni red, ki se pa mora z|
določili teh društvenih pravil natanko ;
ujemati in potrjen bit; od društvenega!
odbora. j
§ 19. O razhodu kake podružnice od-i
ločuje nje skupščina. Posebna imovina po-i
družnice pripade v tem slučaju društvu.
*   *   * !
Namen »Sploš. slov. ženskega društva«:
je, kakor kažejo pravila, kulturen t. j.
izobraževalen. Našemu ženstvu je krvavo
treba temeljitejše in resnejše izobrazbe,
kakor jo ima danes. Sai je žalibog res, da
večina Slovenk skoro nima pojma o dru-
gem, nego o svojih osebnih oz. družinskih
potrebah gmotnega značaja. Vsi drugi po-
javi življenja, ki so tako silno važni za
posameznika kakor za skupno družbo, so
jim neznani in tuji, kolikor le mogoče.
Zato ni čudno, ako se njih pogovori vrte
le okrog klobukov, bluz itd., ali pa okrog
znancev in znank. Čudno tudi ni, da moški
o ženski ne znajo druzega, nego delati ji
poklone in lomiti prazne fraze ali pa tudi
zabavljati. Saj se le redko najde žensko,
s katero bi se dalo pametno govoriti o
resnih .stvareh. Ženstvu pač manjka po-
trebne duševne izobrazbe. Zato je tako
prazno in brezpomembno njih življenje, in
škoda je močij, ki se tako gube in ginejo,
ne da bi dosezale svoj namen: popolnenje
in izkoriščenje. Vsak razumnik mora le
želeti, da se »Splošno slov. žensko društvo«
krepko razvije in utrdi, da bo čim lažje
in v čim večji meri izvedlo svoj program,
da nam izobrazi in vzgoji ženstvo, ki bo
lahko vsestranki poraben ud naroda. A
k temu treba pred vsem dejanj, dela, ne
le od strani odbora, marveč tudi od strani
ostalega ženstva, ki naj se zgane ter nav-
duši za to društvo in naj mu v obilem
številu pristop'. Pa tudi gospodje moški,
ki tako radi zabavljajo čez plitkost in
borniranost ženstva, naj se zavzamejo za
prospeh tega društva ter pomagajo pre-
gnati duševno temo, v kateri se nahajajo
ženske. Odbor sam pa se mora seveda
ntijbolj pridno gibati, inače nam društvo
zaspi v povojih, in to bi vendar bilo škodti !
Torej : vsi na krov !
195-