K**«*«*-- ^ •’- • - . • R»i>Untna &»■»«**» v THIiiTk ^ I *l --^1 -1MI-" I- «WE^ r^SnFCSBSnBflr. tiboja vsiah turen, ietrtak In soboto. Cona posamezni itevtlkl K 1-SO. TROOVSKLUST l.icea^ntl Ljubi jaua Časopis za trgovino, industrijo in obrt. •* ,»>.x ; ,-v.- *»; v Vrafea*** «»)!>■»» p * t*W)«rt, «»*v, 17/1. - D**W « ne vračajo. Številka pri čekovnem ▼ LJab«^ 11^ - fltevtta tefcfcnaSSi w &Kf t iHfea K IM, t» pol i*t* K t5, ** ?«*** let* K 5®» me»ečno K 20, i* Inozemstvo me*ečno K 10 Te«. — Plata ki toll it V MnbUanL. HE33B ?JST0 IV LJUBLJANA, dne 23. avgusta 1921. ŠTEV. 87. Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja. (po zborniCnih poročilih sestavil i. Mohorič) 1. doba 1850—1855. (Nadaljevanje.) Fužine na Javorniku so skupno -fužinami v Radovni in Mostah prod ciraie leta 1859 železa 5856 centov v vrednosti 50.710 fl. in jekla 51 927 ce;u. v vrednosti 61.548 fl Fužine v Bc.h. Bistrici, Fužinah in Pozabljenem s > izdelale grobega železa 15 868 funtov valjanega železa 360.7u0 funtov, kovanega 2eleza 383.950 v skupni vrednosti 75.800 fl. in raznovrstnega jekla 125.000 funtov v ceni 14.000 fl. Zaposljevjl je Javornik 5 uradnikov. 4 paznike, 48 delavcev in 8 učencev = skupno mezdo 16.580 fi. Indirektno je živelo od podjeia 550 delavcev z letnim zaslužkom 15.700 fl. Bistrica je imela 58 delavcev, ki so z 4 uradniki in 5 pazniki zaslužili letno 14.700 fl. Oglarji in gozdni delavci, ki jih je bilo okrog 220 pa H-800 fl. O živahni rudarski podjetnosti dokazuje najbolje dejstvo, da je bilo koncem 1859- leta oddanih rudokop-nih pravic za železno rudo 4,849.003 kvadratnih klafter, za premog 2 milijona, 448.782 kvadratnih klafter, za ostale rude erarju 275.968 kvadratnih klafter, za ostale rude privatnikom 362.776 kvadratnih klafter, skupno to- Politični pregfed. Naša vlada je pod pritiskom antante sklenila, da umakne svoje čele iz baranjske županije. V Pečuj bodo vkorakali madžarski orožniki. Po tri-tinouski mirovni pogodbi pripada Baranja Madžarski ter ima slednja torej formalno pravico, da zasede to županijo. Ko je prebivalstvo v baranjskem komitatu, posebno v Pečuju, /.vedelo, da antantni predstavitelji lorsirajo rešitev tega vprašanja, je vstal v zemlji enodušen odpor. Jugo-slovenske čete so ob zlomu bivše monarhije iz ozirov javnega-reda in iz nacijonalnopolitičnih razlogov zasedle baranisko županijo in so vršile obe zadnji l©t> okupacijsko službo v zadovoljnost prebivalstva, kajti v istem času je doživljala sosedna Madžarska silno težke politične krize, boljševi-ski in na to skrajno reakcijonarni vojaški Iiorthy-jev režim. Naravno je, da je smatralo pri teh razmerah ba-ranjsko prebivalstvo jugoslovensko upravo za dobroto. Mi smo tudi prebivalstvu pustili široko avtonomijo m nismo posegali v njegove posebne narodnostne razmere, ki so baš v Baranji dokaj zamotane. Poleg tega smo bili na baranjskem vprašanju tuiu gospodarsko interesirani, kajti izvrstnega pečujskega premogovnika nismo mogli pri svoji slabi premogovni produkciji pustiti v nemar. Vendar jugoslovenska vlada v vsej dobi okupacije ni prekoračila svojih pravic in je vedno v načelu lojalno priznavala svojo obveznost, da izroči Baranjo Madžarski. Le to smo z vso upravičenostjo lahko zahtevali, Ha pri medsebojni izročitvi obmejnih pasov antanta ustvari junktum, da si Madžarska in Jugoslavija torej istočasno izročita one komplekse, ki po mirovni pogodbi pripadajo eni ali drugi državi. In tukaj nas je antanta 1 a;,očarala, ker se njeni zastopniki očevidno stavljajo na pristransko stališče ter v večji meri pogodujejo madžarskim zahtevam. In vendar je v baranjskem vprašanju ljudska volja prišla Jugoslaviji nasproti. Pred utisom predstoječe madžarske okupacije je pečujsko prebivalstvo sklicalo velik protestni shod, ki 'so e ga udeležili pripadniki vseh narodnosti, veroizpoved an j in socialnih slojev, in kjer so proklamirali neodvisno republiko Baranjo. Posebna deputacija se je podala že preje iz Pečuja v Beograd ter je prosila vlado, naj zaenkrat ne umakne svojih čet iz zasedenega teritorija. Rudarji v perujskem premogovniku so celo zapretili z uničenjem rudniških naprav, ako bi obveljala madžarska volja. Na prvi pogled je to ponašanje baranjskega prebivalstva nenavadno, ker ima v tej županiji večino madžarska narodnost. Je to strafi pred Horthv-jevim policijskim režimom, ki '/atira vse, kar ni karlistovsko in količkaj napredno ter ne vidi edinega sp.asa za madžarstvo v starih, premaganih predvojnih oblikah. Zato ta onodušnost vseh slojev proti vrnitvi v madžarsko državo. Pečujski ljudski zastopniki so ponovno povdarjali, da bi prav radi stopili zopet v madžarsko državno zvezo, ako bi tamkaj nastopil znosnejši režim, in da smatrajo zato svojo zahtevo po vzdržitvi sedanjega izjemnega stanja Baranje samo za prehodno potrebo, ki bi sama od- padla, čim se razmere na Madžarskem ustalijo in se ustvari pravična in demokratična vlada. Naša vlada je imela v tem vprašanju težko stališče. Ne glede na zahtevo ondotnega prebivalstva mora tudi sama iz splošnih državnih ozirov gledati, da vladajo na njenih grani-cah znosne razmere, posebno na severu proti Madžarski, kjer Horthy-jev kabinet odkrito ruje proti vsem nasledstvenim državam in je v stalnem stiku s Habsburžani. Iz teh razlogov predvsem Jugoslaviji ni vseeno, ali je gospodar Baranje Madžarska ter tam divja brezmejni teror, ali mi upravljamo zemljo, čeprav samo začasno. To vprašanje je brezdvomno velike politične važnosti, in zato smo pričakovali pri antantnih zastopnikih več razumevanja zanj. in pri tem spio doživeli veliko razočaranje. Angleški komandant in-teraliirane komisije, polkovni« Gos-set, ki vodi delimitacijo, je na nedvoumen način osvedočil svoje madžaro-filsko mišljenje in je, skoro bi rekli, brezobzirno naročil naši vladi, naj izprazni baranjsko županijo. Oziral se ni pri tem niti na naša izvajanja, niti na voljo pretežne večine prebivalstva. Ima pač na svoji strani formelno pra-mirovne pogodbe, ali živo življenje in njegove zahteve so že davno šle preko nje, in to izpremembo bi bilo treba po našem prepričanju upoštevati. Naša vlada se je morala ukloniti in je zaukazala izpraznitev baranjske županije. Mi pa smo za eno izkušnjo bogatejši. Pri koroškem plebiscitu smo že opazovali brutalno za-padneevropsko naziranje in zdaj vidimo isti pojav. Poleg tega vidimo, ■ • -m c.* da antantne države habsburške nevarnosti ne obravnavajo dovolj resno, nasprotno vidimo tukaj vezi in ozire, ki jim ne moremo pritrditi. Vendar kot smo dozdaj varovali svojo državno avtoriteto v prvi vrsti s svojimi la-tnimi silami, smo prepričani, da se l)omo tudi v naprej mogli brez ozira na desno in levo uveljaviti. Revizija naredb in začasnih zakonov. Po določbah čl. 130 ustave se morajo priložiti vse naredbe, uredbe, zakoni in pravilniki, ki jih je izdal ministrski svet ali pa pokrajinske vlade odnosno druge oblasti, ‘zakonodajnemu odboru v revizijo. Rolv za predložitev, ki je bil določen na 1 mesec dni, je že 28. julija potekel in skoro bo potekel že drugi mesec, medtem pa še nimamo nobenega uradnega obvestila, katere za gospodarstvo važne naredbe raznih ministerstev in ministerskega sveta so bile predložene in katere ne. Zakonodajni odbor ima sedaj izročiti po sekcijah revizijo tega obsežnega dela v petih mesecih in plenum bo potem odločil, kateri zakoni in naredbe (-stanejo nadalje v veljavi, kateri se izpremenijo in v koliko, ter konečno kateri se imajo popolnoma ukiniti. Nepreilloženi začasni zakoni, uredbe, pravilniki in odločbe ministrskega sveta in drugi akti in odloki z določenim rokom trajanja, zakonskega značaja, so izgubili z dnem 28. julija svojo veljavnost. Oni pa, o katerih zakonodajni obor ne izda tekom petih mesecev nobene določbe, ostanejo še rej 7,932.589 kvadratnih klafter. Pri vseh rudokopih in žgalnicah na Kranjskem je bilo zaposlenih 1859. leta 2525 ljudij, od tega 2416 delavcev, 100 žensk in 9 otrok. Premoženje vseh bratovskih skladnic je znašalo 99.731 fj. 59 kr. Za obratovanje so imela ta podjetja skupno 4.593 klafter železnic in 5.238 lesene železnice, 5 voznih strojev in 35 črpalnih strojev za vodo. Po dograditvi železnice do Trsta se je poraba premoga znatno povišala. Premogokop v Zagorju je dosegel povprečno letno produkcijo 500 tisoč centov in je večino oddal železnici. Obratu ni škodovalo niti znatno znižanje premogovnih cen, ki je nastalo leta 1860. Črnomaljski premogovnik je produciral 1860. leta 9352 centov premoga v vrednosti 1146 fl. 29 kr. Kočevski dnevni kop, ki je imel 550 klafter v premeru, je produciral 1860. leta 42.993 centov, v vrednosti 2709 fl. 51 kr. Ribniški premogokop je bil slabejše kvalitete in tudi plasti niso bile močne ter s peskom in glino pomešane. Del produkta so vozili v kemično tovarno na Reko, kamor je stal transport 21—22 kr. na cent. I remog so sledili v litijskem okraju sladkorna rafinerija, Baumgartnerji, rudarska družba Jožef Karl, Wil. Mo-line in rudarska družba na Savi. V kamniškem okraju je imel Franc Walter v motniški občini pre-mogoslede in v bistriškem okraju pa Societa dei prodotti chemici na Reki, v občini Zarečje. Na Dolenjskem so kopali premog v radeškem okraju H. Drasche pri Mokronogu, K. Polleg, J. Detella, J. K. Czeike, v št. Janžu, Ludvik Kuschel pri Dvoru, knez Auersperg na svojih veleposestvih pri Mokronogu, v Črnomlju Franc vitez pl. Fridau, v Trebnjem Moric pl. Vestenegg in v kočevskem okraju Teodor Chertek, Jožef Braune, Ivan Černe in brata Ranzin-gerja. Svinčeni rudnik v Knapovžu, ki je bil že nad 300 let v obratu, je produciral 1860. leta 3816 centov čistega svinca v vrednosti 52.404 fl. 40 kr. Dobljene rude so imele 74—78% svinčene vsebine, kalo topljenja je znašal 5V6—6%, taho da je čisti odstotek produktov znašal 69%. Baumgartnerjev rudnik v Šmarju ni bil od leta 1856 do 1859 v obratu. Koncem 1859 se je obnovilo obratovanje in je produkcija leta 1860 znašala 1730 centov čistega svinca v vrednosti 26.522 fl. Razen teh dveh podjetij so imeli zakupljenih za slede svinčenih rud Jožef Karl v ljubljanski okolici25.088 klafter, dalje v litijskem okraju Baumgartner in J. Karl 37.600 kv. klafter, rudarska družba na Savi 50.000 in baron Dietrich v tržiškem okraju 12.544 kv. klafter. Produkcija živega srebra v Idriji je znašala 1860. leta 2961 centov 81 funtov in 5 lotov v ceni 417.501 fl. Srebrne rude se je produciralo 351.832 funtov vrednosti 224.117 fl. Mezde na šiht so variirale med 16 in 53 krajcarji, v žgalnici pa med 32 in 47 kr. Število delavstva je znašalo leta 1860 634 mož. Delavstvo v žgalnici se je moralo vsled kvarnega vpliva srebrnih plinov na organizem delavcev vsak mesec menjati in je le na močnejše delavce prišlo maksimalno tri mesece žgalniškega dela. Delavstvo je dobivalo po režijskih cenah drva iz eraričnih gozdov in tudi pšenico. Bratovska skladnica za penzije in podpore ponesrečencem, je znašala 1860. leta 25.342 fl. 44 kr. Podjetja za dobivanje bakra na Kranjskem datirajo iz leta 1850. Leta 1860 so bili bakrokopi v Škofjah med škofjoloko in Cerknem ter pri Kamnici. Podjetje se zaradi velikih transportnih stroškov za prevoz rude ni moglo razviti. Leta 1860 je zapo-sljevalo 23 delavcev. Bratovska skladnica je imela 3343fl. premoženja. Produkcija je znašala 1859. leta 18 tisoč 448 centov. Cinkarna v Zagorju je zaposlje-vala 65 delavcev, s katerimi je 1. 1860 producirala 6720 centov v vrednosti 90.720 fl. Srednja prodajna cena je znašala na cent 13 fl. 50 kr. Napredek v poljedelstvu je zadrževala vlada z nerazdelitvijo pašnikov na eni strani, kakor tudi kmetje s svojo konzervativnostjo. Vsi lepi pouki in inicijative Novic, niso našle pravega posnemanja in razumevanja. Propaganda nasadov sladkorne pese ni našla odmeva, tudi razne akcije za zboljšanje dolenjske vinoreje niso uspele. (Dalje prihodnjič.) Trjoucl, Industrialci in obrtniki! Udeležite se ljubljanske^ ueiikesn semnja od 3. do IZ. septembra. TRGOVSKI LIST nadalje v veljavi, ako ko bili predloženi, dokler se ne izpremene z zakonom. Te določbe čl. 130 so za naše gospodarske kroge izredne važnosti in sicer iz dveh vzrokov: 1. V dobi od osvobojenja pa do sprejema ustave je izdala naša bivša deželna vlada nebroj naredb, s katerimi je izpremenila obstoječe zakone. Te naredbe so bile špecijaliteta Slovenije, torej izjemni zakoni, ki so bili v drugih pokrajinah naše države neznani. Večina njih zasega samovoljno prav globoko v gospodarsko življenje in žrtev teh naredb so bili samo naši gospodarski krogi. Prepričani smo, da so take naredbe za celo državo nemogoče, ker so izraz avtonomističnega partiknlarizma, in da bi njih odobritev naletela v zakonodajnem odboru na najodločnejši odpor. 2. Po sprejetju ustave se je razšla skupščina in ministerski svet je prišel v nemalo zadrego kako naj reši nujno tekoče posle in se je poslužil nedopustnega sredstva, da izdaja v teh zadevah po objavljenju ustave že poldrugi mesec zakone, naredbe in pravilnike z datumom 27. junija 1921, torej dan pred sprejetjem ustave. — Tako je izšel začasni finančni zakon, dalje začasni zakon o trošarini in o taksah, ki izpreminja in ukinja po-prejšni pristojbinski zakon, dalje pravilnik k zakonu o taksah, naredba o pobijanju draginje, zakon o narodni banki, cela vrsta socialnopolitičnih naredb, ki vstvarjajo popolnoma nove razmere. Vsi ti zakoni in naredbe so po jasni določbi čl. 80 ustave pravomoč-ni šele od 15. dne po objavi v Službenih Novinah, odnosno, ako je določen v zakonu samem kak krajši termin, nikakor pa ne pred dnevom objave. Padi tega so vse te naredbe in zakoni protiustavni, ako in dokler jih ne potrdi zakonodajni odbor. Naravno je, da bode sedaj vlada pritiskala na zakonodajni odbor, da ji potrdi najnujnejše zakone in naredbe, vendar so te naredbe tako da-lekosežne gospodarske važnosti, da se jim pač mora posvetiti malo več pozornosti in jih ne odobravati s površno naglico v pestrem pele-mele, da ne zanesemo protislovij in nereda v našo zakonodajo. Zato zahtevamo dvoje: Predvsem prosim« zakonodajni odbor in našo pokrajinsko upravo, da objavita takoj natančerf in podroben seznam vseh ukrepov, ki so bili predloženi zakonodajnemu odboru v revizijo, in to radi tega, da bomo vedeli s čem imamo računati, katere naredbe in zakoni pridejo sploh v revizijo in kateri so kot nepredloženi, ukinjeni. Dalje želimo, da zakonodajni odbor zasliši predno pade v plenumu odločitev o raznih gospodar, ukrepih mnenje naših stanovsko-gospodarskih korporacij, odnosno da sezove gospodarski svet, ki je predviden v členu 44 ustave. Pri ustanovitvi gospodarskega sveta pa pričakujemo, da skupščina ne bo sledila polovičarskemu vzorcu dr. Ninčiča, marveč bo ustvarila neodvisen gospodarski parlament vseh pridobitnih slojev. Investicijski program za zboljšanje našega prometa. (Nadaljevanje.) Za nas najvažnejše je zgradba delavnice državnih železnic v Ljubljani, ki je lansko leto v Dravljah pogorela. Ta delavnica ima predvsem pomen, ako bo komercijonelno vodena, da se temeljito popravijo tisoči in tisoči vagonov, ki stoje že mesece in leta po slepih tirih in vedno bolj in bolj propadajo. Gospodarstvo na državnih železnicah je bilo v tem oziru dosedaj pod kritiko in železniška uprava ni skrbela niti toliko, da bi to, kar ji je ostalo, ohranila v primernem stanju. Ako hoče imeti država in naše gospodarstvo koristi od neštetih investicij, bo treba predvsem efektiv-nejše materijelne kontrole gospodarjenja železnic in storljivosti delav-niškega osobja, dalje tudi občutnih kazni za malomarnost v upravni in obratni službi, da se polagoma sanirajo razmere, v katerih se sedaj nahajamo. Obe dve leti od prevrata sem je naš promet najbolj ubijalo dejstvo, da je bilo nad dobro polovico lokomotiv in vagonov na naših železnicah nerabnih. Vsled tega smo z našim izvozom zamudili mnogo ugodne konjunkture. Krediti, ki so iz novega posojila določeni za posamezne skupine del, niso z ozirom na ogromno draginjo materijala in mezd znatni, in le s skrajno ekonomijo se bo dalo ž njimi doseči nekoliko zboljšanja. Radi tega bi bilo sedaj predčasno udajati se prijetnemu optimizmu in potem po razočaranju zopet negativni kritiki. Med gradbami je za Slovenijo preliminirana samo prekmurska zveza, da se odrezani del murskosobo-tne železnice zveže z Ljutomerom in Ormožem. Izmed ostalih zvez v drža- vi je obsežena v programu dovršitev Niško-Knjaževaške železnice z 28 mi-ljoni dinarjev. Ta železnica ima zvezati timoško kotlino in njene bogate rudo- in premogokope z glavno progo Beograd-Skoplje in dovažati glavni progi premog, ki se je moral dosedaj tovoriti s prekladanjem po ozkotirni železnici na Paračin, odnosno po Donavi preko Radujevca. Dovršitev te stavbe, ki se je bila že med balkansko vojno začela, je tudi radi bližnje bulgarske meje strategičnega pomena Zveza med ozkotirnimi progami v Bosni in ozkotirnimi železnicami v Srbiji iz Užic v Vardište preko Sv. Ivana je preliminirana z 171 milj. Ta 57 km dolga zveza je izredno, važnega pomena, ker ž njo se bodo spojile ozkotirne železnice v Srbiji, ki merijo nad 500 km z ozkotirnimi v Bosni, ki obsegajo 1024 kin. v eno obratno in prometno enoto od Metko-viča in Dubrovnika v Dalmaciji ter Knina in Prijedora ter Bos. Broda v Bosni do Zabrežja, Mladenovca in Kraševca v sredini Srbije. Avstrijci so že med vojno sami uvideli strate-gično in obratnotehnično važnost tega problema in so sami pričeli graditi to zvezo. Naša vlada teh del po prevratu ni mogla nadaljevati, ker so bile vse železnice v Srbiji porušene in se je moralo najprej na njih obnoviti promet. V nadaljnem programu je dovršitev zveze med Hrvaško in Bosno ter Dalmacijo in sicer dograditev proge Gospič-Knin s 15 milj. dinarji in zgradba nove železnice po dolini reke Une od Bosanske Krupe preko Bi-hača do Zrmanje s 30 milj. dinarji. Liška železnica, ki bi bila že pred vojno gospodarski položaj Dalmacije popolnoma spremenila, se ni smela radi ljubosumnosti Ogrov na Avstrijce graditi. Šele med vojno se je na odločno zahtevo generalnega štaba pričelo z energičnejšo gradbo. Po prevratu so Italijani zasedli znaten del gradbenih sektorjev, deloma odnesli gradbene priprave in onemogočili s tem nadaljevanje dela. Šele po evakuaciji se je zopet pričelo s polnim delom, v kolikor so bili v okviru proračuna gradbeni krediti na razpolago. Z Liško železnico dobimo preko Karlovca in Ogulina direktno suhozemsko zvezo s Kninom, Šibenikom in Splitom. Dograditi je samo še del Gračac-Zrmanja-Knin, ki je 61 km dolg in se računa, da bo cela proga, ako ne bo posebnih ovir, oddana spomladi 1922 v obrat. K volitvam v cenilne komisije za dohodnino. Volitve komisijskih članov in namestnikov za dohodnino se vrše po vsej Sloveniji dne 25. septembra t. 1. Tozadevni razpis je izšel te dni v Uradnem listu« . Predpriprave davčnih oblasti za te volitve so že izvršene. Tako so že povsod sestavljeni volilni imeniki. V imenik so vpisani po al-fabetičnera redu kot volilni upravičenci vsi davčni zavezanci in sicer ,brez ozira na spol, če uživajo vse državljanske in politične pravice in ako so za davčno leto 1920 obdačene z dohodnino, odnosno, ako se jim bo za leto 1920 predpišala dohodnina. Volilnih skupin, kakor smo jih doslej imeli, ne bo! Vsi davčni zavezanci enega cenilnega okraja tvorijo sedaj le eno volilno skupino. Volilni imeniki bodo v času od 22. avgusta do vštevši 29. avgusta t. 1. razgrnjeni na vpogled. Razgrnjeni bodo ob navadnih uradnih urah v uradnih prostorih davčnih oblastev prve stopnje, torej za Ljubljano pri davčni administraciji v Ljubljani, in drugod pa pri davčnih okrajnih ob-lastvih. Vpogled je možen le za one osebe, ki so zavezane dohodnini v do-tičnem cenilnem okraju. Prepisovanje je dovoljeno, ako ne ovira rednega poslovanja oblasti. Navedeno velja tudi glede naprave izvlečkov. Voliti bodo smele le one osebe, ki so vpisane v volilni imenik. Poleg teh tudi še one osebe, ki so prišle potom reklamacije v volilni imenik. Rok za reklamacije traja od 22. avgusta do vštevši 29. avgusta t. 1. Reklamacije so proste kolekov in se vlože pri davčnih oblastih prve stopnje. Vložitev reklamacij ne ovira izvršitev veljavnih volitev. O reklamacijah odloča končnoveljavno delegacija ministrstva financ v Ljubljani. Po preteku reklamacijskega roka se sme izvršiti vpogled v volilni imenik le še v to svrho, da se omogoči davčnim zavezancem izbiranje kandidatov iz kroga volilnih upravičencev. \zmoz in uvoz. Izvoz žita iz Zedinjenih držav. Zedinjene države so J etos dosegle v izvozu žita rekord. Do 30. junija je bilo izvoženih 360 'milijonov bušljev in s tem je bil pobit izvoz 1. 1914 za 33 milijonov bušljev. Koruze so Zedinjene države izvozile 60 milijonov bušljev, rži 50 milijonov, riža pa 400 milijonov funtov. laljne podrobnosti so razvidne iz zadevnega razglasa, ki ga je objavil ’Urad«i list . Mi smatramo kot svojo dolžnost, da bralce kakor tudi naše stanovske in gospodarske organizacije opozorimo na silno važnost teh volitev. Zadnja leta je marsikateri davkoplačevalec imel priliko, da je na lastni koži preizkusil posledice, ako ne poslujejo cenilne komisije. Nič boljši ne bo naš položaj, ako nimamo v cenilnih komisijah takih zastopnikov, ki se spoznajo v gospodarskih, premoženjskih, pridobitnih in dohodninskih razmerah svojega cenilnega okraja. Seveda morajo poznati poleg tega tudi še več ali manj finese davčne priredbe. Opozarjamo volilce, da so ravno cenilne komisije one, ki takorekoč odločujejo o usodi davčnega zavezanca. Temelja, katerega postavi cenilna komisija, je s pritožbo/prizivom itd., le težko omajati. V prizivnih komisijah je število članov sicer večje, a je' tudi delokrog obširneji. Tudi število članov prizivne komisije, lci bi podrobneje poznala one razmere, ki so bile merodajne za sporno odmero v kakem prizivnem slučaju, je čisto naravno manjše, kakor pa pri cenilnih komisijah. Sicer pa črpajo prizivne komisije svoje znanje o posameznih prizivnih slučajih le iz prizivnih spisov, katere sestavi davčna oblast in deloma predela cenilna komisija. Tudi se prizivna komisija v obče ne spušča v podrobnosti, ker je to pač naloga cenilnih komisij. Vprašanje pravih zastopnikov za cenilne komisije je toi’ej silno važno. Njihove pravice so zelo široko začrtane. Davčna oblastva preko predlogov, sklepov, ugotovitev in odmer ne morejo iti kar tako! Ako so te odločbe cenilne komisije zakonite, jih mora davčna oblast izvesti. Ako ne soglaša z njimi, tedaj mora davčna oblast vjožiti proti njim priziv, kakor kaka druga davčna stranka. Trgovci in obrtniki so torej zainteresirani na tem, kdo da jih zastopa v cenilnih komisijah. Radi tega: udeležite se polnoštevilno teh volitev in oddajte glasove onim • možem, ki imajo voljo in možnost, da varujejo zakonite pravice svojih volilcev — davkoplačevalcev. ljubljanski,»Veliki gg 3.do »■ »epL Pojasnita cu-.-m i c.*piažno Urad Ljubljani - .*s V ^kega Semnja v Ljubljani, Turjaški trg St. 6/11. Trgovci, industrijalcf in obrtniki udeležite se Ljubljanskega Velikega Semnja I Preskrbljene so vse olaj< Save za poset. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Podraženjc železa v Nemčiji. Zadnje čase se industrija železa v Nemčiji zelo dobro razvija, tvornice povišujejo (•(Mie in ne sprejemajo naročil več po starih cenah. Za železo v palicah se je nedavno tega plačevalo 1700 sedaj 2090 mark. Ravno tako so se podražili železni drogovi in žice. Pločevina je poskočila v ceni od 100 na 150 mark pri toni. Nemška industrija železa dobiva mnogo naročil iz inozemstva. Podraženjc nemške porinjene pločevine. S i. avgustom se je podražila nemška pocinjena pločevina za 10%. Cena za kosti v Čehoslovaški. Če-hoslovaška komisija za določevanje cen je določila za goveje kosti pri nakupu ceno 40 č. K za 100 kg. Nemčija kupuje sladkor na Kubi. Nemški interesenti se pogajajo za nabavo sladkorja na Kubi v skupni vrednosti 69 milijonov dolarjev in sicer angleški funt po 3 cts. (iidustrljd. »Nada«, d. d. tvornica dvopeka. V Zagrebu bo ustanovljena d. d. »Nada«, tvornica dvopeka z delniško glavnico 2 milijonov kron, ki se deli na 2000 delnic po 1000 K. Tvornica bo kupovala, izdelovala in prodajala vsake vrste dvopeka. Nafta v okolici Debrecina. Na Madžarskem v okolici Debrecina je odkrita \ globočini 850 metrov nafta, ki je mešana- z vodo. Strokovnjaki upajo, da pridejo v še večji globočini do čiste nafte. Produkcija jekla v palicah v Zedinjenih državah je dosegla v juliju izza zadnjih 20 let svojo najnižjo višino. Produkcija znaša namreč komaj 954.000 ton. Obrt. Svilo za sita in papir za soboslikar-ske šablone ima Urad za pospeševanje obrti v zalogi, kar bo razdelil med interesente. Svila za sita je št. 7 in je 102 cm široka. Cement za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti lahko preskrbi obrtnikom trboveljski cement. Stavbeniki, zidarji in izdelovatelji cementne opeke, naj prijavijo svoje potrebščine na naslov urada, Dunajska cesta št. 22 do 1. septembra tl. Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico naznanja, da se vrši preizkušnja za pomagalce v nedeljo, 28. tm. Prijave se sprejemajo do srede 24. t. m. pri Karl Kordeliču, Rimska cesta 5. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. oenarstvo. Novi bankovci. Novi bankovci po 10 in 20 dinarjev , katere je Narodna banka naročila v Ameriki, se puste v najkrajšem času v promet. Promet • novčanic naše državne Narodne banke je znašal dne 8. t. m. 4.047,592.970 din. ter se je v času od 1. do 8. avgusta zvišal za 45,743.905 din. kovana podlaga je znašala 413 milijonov 373.486’70 din., zmanjšala se je to-raj za 3,380.584’96 din., dočim se je višina posojil zvišala za 3 milijone 487.621’05 dinarjev na 212 milijonov 540.399’26 din. Avstrijske tisočkronske novčaniee s0 vzamejo iz prometa. Avstro-ogrska banka objavlja: V prometu nahajajoče sc nemško-avstrijske 1000 - kronske banknote prve emisije z datumom od 2. januarja 1902 se odtegnejo iz prometa. Te novčaniee naj se zamenjajo do 31. avgusta 1921 pri avstro-ogrski banki ali pri njenih podružnicah, ker je 81. t. m. zadnji rok za zamenjavo. Četrtna. N »okrašeni biči iz usnja se carinijo kot neluksuzno blago. Pod točko 382-1 carinske tarife zapopadeni biči iz nelakovanega usnja se ne carinijo kot luksuzno blago. Kot luksuzno blago se smatra samo korobače. Nerednosti pri carinarnici v Novem Sadu. Ministrstvo financ je poslalo v Novi Sad' nadzornike, da preiščejo nepravilnosti uradnikov na tamošnji carinarnici. Vsled nekorektnega postopanja nekaterih uradnikov je bila prizadeta državi in privatnim osebam večja škoda' Carina na blago iz Brazilije. Generalna direkcija carin je izdala nared-bo vsem carinarnicam, da veljajo za blago iz Brazilije' maksimalne postavke zakona splošne carinske tarife, ker še nima naša kraljevina z Brazilijo trgovinske pogodbe. Promet- Prodaja železniških voznih listkov. Južna železnica je odredila, da je do nadaljnega ena izmed osebnih blagajn od 7. do iy. ure vedno odprta. Občinstvo si vsled tega vedno lahko kupi vozne listke naprej za vse vlake, ki odhajajo do 24. ure dotičnega dne, razven za dunajske D-brzovlake št. 4 in 508. Prometne težkoče z Italijo odstranjene. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Dne 17. tm. so se v Ljubljani sestali zastopniki italijanskih in jugoslovenskih državnih železnic, kakor tudi jugoslovenske in avstrijske južne železnice. Na konferenci se je razpravljalo o prometu kosovnega blaga, ki doslej ni bil urejen. Dosegel se je popoln sporazum. Počenši s 1. septembrom l. 1. odpadejo iorej vse težkoče v prometu z Italijo, ki so ovirale trgovino v toliko, da se je na železnicah sprejemalo blago samo v vozovnih nakla-dih. 0(j tega dne dalje bo sprejemala železnica v prometu z Italijo brzo.voz-no in navadno tovorno blago. Ako nastanejo kake zapreke, se bo to posebej objavilo. Razglas glede pošiljk za Avstrijo in Češkoslovaško v tranzitu preko Ogrske. Po priobčili! direkcije ogrskih državnih železnic se jtošiljke, odpreniljene za postaje v Avstriji in Češkoslovaški v tranzitu preko Ogrske, ne morejo sprejemati v vožnjo z direktnimi tovornimi listi, nego **amo do ogrsko-avstrij-ske, odnosno ogrsko-češkoslovaške meje. Na obmejnih postajah proti tema državama se morajo izročati pošiljke iz-nova, z novimi tovornimi listi. Poštni vagoni. Ministrstvo za pošto in brzojav je zaprosilo ministrski svet, da se čimpreje nabavijo poštni vagoni, da bi pošta ne imela zakasnenja radi pomanjkanja vagonov. Ministrstvo za pošto in brzojav predlaga tudi, da naj bi nam dala Nemčija na račun vojne odškodnine nekaj takih vagonov. Telefonska centrala na Rakeku. Pri poštnem in brzojavnem uradu Rakek se je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni iu medkrajevni promet z omejeno dnevno * službo. Razglas o potnih izkaznicah. Po odloku ministrstva za notranje zadeve z dne 27. julija 1921., št. J B 21.825, se mora tudi v notranjem prometu v drža- vi vsak potnik izkazati s potno izkaznico. Ti potni izkazi v notranjosti države se uvajajo zato, da se za vsakogar lahko ugotovi identiteta. 1. Temu namenu je zadoščeno, ako ima posamezna oseba uradno legitimacijo, opremljeno g fotografijo, ali pa veljaven potni list fea inozemstvo, istotako opremljen s fotografijo in vidiran po 20. juliju 1921. 2. Kdor nima take legitimacije, si mora preskrbeti za potovanje v notranjosti države posebno potno dovolilo, ki obseza osebni opis in cilj potovanja. Taka dovolila izdaja občinsko oblastvo ali pa okrajno politično oblastvo za eno potovanje tja in nazaj in veljavna za 1 mesec dni; pred vsakim novim potovanjem se morajo zopet vidirati. 3. Politična obla-stva lahko izdajajo popolnoma zanesljivim osebam za potovanja v notranjosti države, tudi legitimacije s fotografijo, veljavne za leto dni. Taka legitimacija nadomešča potno dovolilo; tekom leta je ni treba zopet vidirati. 4. Kmetje v okolici večjih mest, ki prinašajo redno svoje izdeiite na trg, dobe od občine ali od političnega oblastva stalne legitima- cije (z osebnim opisom in s ciljem potovanja), veljavne za dva meseca. Iz naših organizacij. Volitev za cenilne komisije za dohodnino v Sloveniji. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane in pripadnike, da je imenik osebni dohod-niui podvrženih oseb razgrnjen v vpogled v svrho reklamacij od 22. do 29.8. t. I. pri davčni administraciji v Ljubljani, Breg št. 6. Imenik je sestavljen po abecednem redu; od črke A do K v 1. nadstropju, soba št. 2. od L do B v II. nadstropju, soba št. 3 in od S do 2 isto-tam, soba št. 5. — Poživljam vse člane in pripadnike gremija, da imenik vpo-gledajo v navadnih uradnih urah in morebitne reklamacije vlože pri gorenjem uradu vsaj do 29. avgusta t. I. Načelnik. (Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Nova uaredba o valutah in devizah. Odredba o valutah in devizah izišla v »Službenih Novinah št. 115 dne 25. maja t. 1., katera se tiče postopanja pri izvažanju prepovedanega efektivnega zlatega in srebrnega denarja, kakor tudi dinarsko-kronskih in dinarskih bankovcev je ukinjena z novo odredbo, katera je izšla v »Službenih Novinah-št. 105 dne 27. julija t. 1. Prepovedan prehod potnikov v inozemstvo na vseh potih iu železnicah. Dogajajo se pogostoma slučaji, da odhajajo poedinci v Italijo in v Nemško Avstrijo, ne da bi se prej javili pri doti -čnemu komisarijatu. Kavnotako se tudi vračajo in jim to pripuščajo razni orožniki, finanč. straže, kakor tudi lokalne oblasti. Na ta način morejo prihajati v našo državo in odhajati sumljive osebe, ako se jem to dopušča ter se jih niti ne kontrolira. Ravnotako prekoračijo potniki carinske dovoljene poti. V državnem interesu se zabranjuje potnikom prehod na ’ vseh železniških in carinskih potih. Prehod bodo dovoljevali prehodni komisarijati. Dokler se ta zadeva končno ne reši, imajo biti ti prehodi zavarovani po komisarijatskih orožnikih. Mlinski stroji. Pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je interesentom na vpogled cenik mlinskih strojev neke poljske tovarne iz Varšave. Mednaroden reorčen semenj v Trstu priredi mesto Trst v dneh od 11. do 25. septembra t. 1. Razstaviti morejo svoje izdelke tudi tuje države. Navodila in pogoje za vdeležbo je prejela trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, ki so interesentom na vpogled. Poročila Urada LJubijianskeaga Velikega Semnja. Urad »Ljubljanskega velikega semnja« ra7poš:lja te dni vabilu z;« no-set »Liubljanskega velikega od 3. do 12. septembra 1921, mi se kraje na«e države. Ker nudi »Ljubljanski veliki semenj« pri priznanih n zkih cenah v Sloveniji ne-le najugodnejšo, temveč najboljšo priliko za saicup vsakovrstnega blsga, se je nadejati posett vseh pridobitnih krofov oie države, trgovcev industrijcev in obrtnikom. Za naše pridobitne kroge je poset sem.ija toliko važnejši, ker se ga udeleži v velikem številu tudi inozemstvo. Te dni se je začei plakatirati šrom kraljevine umetniški plakat kot vabilo na »Ljubljanski veliki semenj« Plakat ie umetniško delo mojstra gospoda profesorja Vavpotiča, natisnila pa ga je »Mir borska tiskarna d. d » v Mariboiu P|akat predstavlj * v v ozadju Ljubljano, v ospredju pa je zobato kolo, -znamenje industrije, na kojega se Merkurjeva roka z žezlom krepko opira. Dobava, prodaja. Razpis dobave usnja. Uprava vojne odeče u Reogradu razpisuje potom natečaja dobavo 50.000 kg vrhnega krav-nega usnja, 15.000 kg notranjikov in 10.000. kg podplatov. Ponudbe je vlagati v zapečatenih kuvertah, kolekovane s kolokom za 20 dinarjev pri gori imenovani upravi v Beogradu, Don ji grad do najkasneje dne 19. septembra t. 1. do II- ure dopoldne. Istega dne ob U. uri se bo vložene ponudbe komisijonelno odprlo in se bo vršila ofertalua licitacija. Podrobnejši pogoji so interesentom ua vpogled v pisarni uprave vojne odeče 1 v Beogradn (Donji grad). Nabava kartonu in voščenega papirja. Uprava državnih monopolov razpisuje tretjo ofertno licitacijo, ki se bo vršila dne 27. tm. v pisarni Uprave državnih monopolov ob 11. uri dopoldne za nabavo kartona in voščenega papirja. 1. 20.000 kg rudečega, na eni strani barvanega kartona 70 X 190 cm (100 komadov 25 kg). 2. 20.000 kg modrega, kakor ]>od št. 1. 3. 20.000 kg belega, kakor pod št. 1 in 2. 4. 200 risov (1 ris 1000 pol) povoščenega papirja 63 X 99 cm za vkladanje med slojami cigaret, mora biti brez duha. Vzorce za vse vrste papirja, ki pride v poštev, se za-more uvideti vsaki dan v nabavnem oddelku uprave državnih monopolov med 8. in 12. uro. Nabava avtomobilov. Ministrstvo za pošto in brzojav razpisuje na 7. septem-bra t. I. ofertno licitacijo za nabavo avtomobilov. Velike nabave raznega materijah. Dne 30. t. m. se bo vršila v pisarni Tehničkog slagališta vojno-tehničkog zavoda v Kragujevcu', ofertna lcitacija za nabavo raznega materijala, kakor: desk, specijalnih pragov, firneža, terpentina, cinkovega belila, francoskega okerja, sekalive, bencina, gipsa, voska, žvepla, steki, papirja, strešne lepenke, gumija, krtač, železnega materijala, raznega platna," termometrov, manometrov, sukanca itd. Kavcija 10 odstotkov. Natančneji podatki so razvidni v »Službenih Novinah« št. 181 z dne 16. avgusta. »Službene Novine« so interesentom v uredništvu na razpolago, ker pa je le en izvod na razpolago, se ne morejo odpošiljati. Hazno* \ prašanje ležarine. Neki ljubljanski trgovec nam pošilja sledeče podatke: K Vašemu članku o nakopičenju carinske robe si dovoljujem podati naslednje podatke: Zadnji teden sem dobil vagon blaga, katerega sem navadno ocarinil v vagonu. 11. tm. ob 9. uri sem dobil obvestilo, nakar sem šel takoj na kolodvor, kjer sem našel blago iztovorjeno v skladišču, kar se je zgodilo brez moje vednosti ali naročila, pri. čemer so mi nastali nepotrebni stroški za razkladanje in nakladanje. V petek je bilo blago izven uradnih ur ocarinjeno in v soboto odpeljano iz skladišča. Bilo ga je čez 6000 kg. Račun ležarine je znašal že za drugi dan, to je za petek 1120 K, isto za soboto, torej skupaj 2240 K. Na mojo pritožbo glede ležarine in zatrjevanje, da sem avizo prejel v četrtek in blago v treh dneh odstranil, sem dobil odgovor, da je postranska stvar kedaj sem dobil avizo, ker je za ležarino merodajen datum, ko se blago iztovori v carinsko skladišče. Običajno je bilo, da je bilo blago ležarine prosto tri dni od dneva, ko se je obvestilo stranki dostavilo. Skrajni čas bi že bil, da bi se take razmere odstranile! Tržna poročila. Tržne eene. Seno. Maribor. Cena 500-650 za 100 kg. Celje. Hruške 1 kg 16 K, grozdje 36 K, jajce 1 komad 2’40 K, gobe suhe 1 I 10 K, krompir 1 kg 8 K, jabolke 14 K, fižol l 1 7 K. Meso: Govedina kg 16—18 K, teletina 18—20 K, svinsko M) K, telečji zrezek 30 K. Poljski pridelki. Dovozi redki, povpraševanje po pšenici živahno, cena K 1040 do 1045. Koruze je malo. Kar pride na trg, kupi domači konzum po K 850’- do 900’—. Oves se prodaja po K 700’- do 720’-. Ječmen (ozimni) plačujejo kupci po iv 800'— do 830’—, (jan) po K 1000’—. Mlini prodajo veliko moke. Pomanjkanje vagonov ovira promet. Tendenca živahna. Mitroviča: Pšenica stane K 1020’— do 1030’—, koruza K 820’— do 830’—, oves K 720’— do 780’—, ječmen 800’— do 820’- . fižol (star, mešan) K 600’— do 620'—, beli K 700’— do 720’—. Tendenca prijazna. Hmelj. IV. bnojavno tržno poročilo. Zateč, 16. VIII. 1921. Zateški hmelj iz leta 1921 se plačuje po 6000-B500 č. K za 50 kg; cena prejšnjih letnikov je ostala neizpremenjena. Hmeljarsko društvo. V. in VI. brzojavno poročilo. Zateč, 17. 8. 1921. Letošnji pridelek se na kmetih po malem kupuje po 6000 do 6400 č. K za 50 kg; razpoloženje mirno. pa čvrsto; povpraševanje po starejšem hmelju slabejše. Zateč, 18. 8. 1921. Kupčija na kmetih se nadaljuje; cena 6000 do 6500 č. kron za 50 kg; mirno. — (100 č. K = 206 j. K). Kolonij,)!ni pridelki. Kakao: Hamburg po 50 kg; ka^;'0 zrnje: Acera fini ferment, raztovor. : v-gust 677 M, loko 690, Acera ferment, loko 635, Courant Acera loko po k - a-l.teti 440—590. f:ni Thome, loko 790. raztov. avgust 719, Kamerun, loko 790. raztovor. avgust 719, Kamerun, loko 760, Šamana, lo*o 630—660, Fa>r Bahia, loko 605, Plantation Trinidad, loko, 790. Rpo^a Ariba, loko 875, Machala, loko 845, naravni Venezuela 830—1160 balvani 940—1350, Porto Cabello-M:-i>acaibo 1370—1760, Java 575—1690 Kakao v masi: Acera, nemško blago, ocarinjeno 1300. Thom- 1400, Bahia 1400 Nemška čokolada od tvornice 1700—2100. Kakao maslo, domače blago 1975. izvozno blago 1800. London po cwt: Aceia, vit potu 41, Trinidad, skladišče 63. Marsilja po 100 kg, fr.: Bahia fair 105—110, Koodfair 110—115, superieur 120—125. Trinidad 125—130, plantation 128—132. Venezuela naturel 135—140, superieur 145—150, tene corriente 155—160, superieur 180—210, Guayaq,iil superieur 170—175. Haiti ordinaire 85—86, San Thome ordinaire 5—100, superieur 115—125, Cametoun courant 80—90 Victoria 110—115, Acera courant‘98— 102, fermente fini 102—105. Martinique courant 140—145, fermente 145 —150, Cabon fermente 145—150.. Kovine. London : baker Standard izpl 70 5 do 70.76, n« trimesečni rok 70 126 do 70.15, elekrol 75 do 77, longh 70.10 do 72.10, Best Selected 70.10 do 72.10, Svinec 23.76, cink 25.10, kositar Cash, skladišče 158 76, 3 mesečni rok 160.76, kosit, plošče per Standard box promt franka postaja 27, antimon be.st brands 42. Stare kovine In odpadki Berlin: baker 1650 do 1775, ru-deča med 1150 do 1275, bela med 650 do 720, medna pik vina 620 do 670, cink 370 do 420, novi cinkovi odpadki 525 do 600, svinec 470 do 520, aluminijevi odpadki 1650 do 1850, vse po 100 kg. Oilaiajie v,Trgovskem Uslu‘1 In ie® m tniis izdeluje 140, 48—4 Tovorna lesenih žebljev Ivan Ms ml. Tacen sod Šmarno goro pri LjubUonl. jaaac ^aaaaat Čebulo prodaja po dnevni ceni. Vprašanje nasloviti na na-naslov: »Čebula, poštno l?žeče Moškanjci«. Daaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaacaac TRGOVSKI LIST Priporoča se tvrdka Josip Peteline Ljubljana, S«. Petra nasip 7 tovarniška zaloga šlvaSnih strojev igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlaije ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke! Postrežba točna! Veletrgovina z drobni1 o, galanterijo in pleteninami (trikotaža) Gašpari in Faninger Maribor Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo. Zaloga pohištva lastnega izdelka Andrej Kregar strojno mizarstvo Št. Vici n. Lluiilm Izvršuje vsa stavbena in pohištvena mizarska dela po naročilu. Cenik pohištva na ogled. Slovensko esbomptna tanko v Ljo&ijani. 'ilef itn 3mn® Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani naznanja, da je otvoril 15 avgusta 1921 svojo PODPRUŽNICO V RAKEKU v hiši trgovca g. A. Dornicelja nasproti kolodvora v Rakeku. Podružnica se bode bavila z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Upravni svet. ,T* m m m m m m m m m QA£ AAA irO IVtV m m m m m m W W W M W MANUFAKTURA !N TEKSTILNO BLAGO NA OSBELO IN DROBNO K. WOHSCHE MARIBOR GOSPOSKA ULICA ŠT. 10. ^ m* tAji m n m k m #Fw * s m s $ m * m $ s\s\s\s\s\s\s\ \ s \ mmm OBPUEMNO PODJETJE stevo tončič i maribor Oddelek zn razpošiljanje poštnih paketov. GG. TRGOVCI! Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov STEVO TONČIČ 1 MARIBOR (Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago — Postrežba hitra in točna. Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi- s posebnim spoštovanjem STEVO TONČIČ t MARIBOR Telefon 230 in 330. Brzojavi: Tonspedit Medič, Rokove & Zanki, Tovarno kemičnih in rudninskih barv ter lobov. prej: A. Zanki stanovi. Centrala: IMana. D. X O. 2. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Veletrgovina / \ / \ $ s / \ / * A. Šarabon v v Ljubljani prlporoCa :f Špecerijsko blago * raznovrstno žganje \ moko / In deielne pridelke J raznovrstno rudninsko ^ \ 22, 10-10 vodo, / Lastna pratarna za kavo \ In mlin za dliave / z električnim obratom. \ Ceniki na razpolago. < / \ / \ / \ lwM raislies: " AngleSki laki . COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfin. FINE COPAL CAR RIAGEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATTING VARNISH UN1VERSALE Brusilni prepar. lak EXTER!OR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTER10R COPAL VARNISH SPRF. Najfinejši zračni rap. lak PALE SICCAT1VE FLUID Sikatlf, svetel. DARK S1CCAT1VE FLUID Sikatif, temen. SPRF. WELLR1GHT VARNISH. Lak za kočljske stalke, najfinejši. •▼»snfVfSTiffTiffafTi wwm Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gilps), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. ,,MERAKL1'. Lak za pode. „MERAKL“. Llnolcum lak za pode. „MERAKL“. Emajlnl lak. „MERAKL‘‘. Brunoline. XX3iC3IBmi3tC3ll 3H3IRIC3IC3IC3d£% Engllsli vsrnisiies: AngleSki laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. ISOLAT1NG BLACK VARNISH. Izollrnl lak. L1QUID DRIERS PALE Terebina svetla. LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, Izredno fini. Mt ii liliils lili! ! Gazela milo e prvovrstne kakovosti in ca 20°/» omeje kot enakovredno importirano milo (Marno in svečarno d. d. v UuMjonl. um. U Ha debelo: 3K * Sava. i čaj. kakao. line, ulje. vinski & bonski in trapistov-ski sit, salami, šunks in slanina. Ilotomorsko steklenično vino letnik 1917. na. L* T. NEHCIHSER Ljubljana. Resljeva cesta 3. |fV9Wf?tV?V9V99ft9Vl0f|NP^fV9ff|l HocLžet Sz — FrajObčlšIceaaLSlra, -clIIcsl -3= lola-groTTri-ica. a-