List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 golil., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold. — Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. druitva ..Gorica" jo cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in so\ redniku Antonu Lakner-ju, v gosposke ulice h. štev. 158. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Peticija dr. Gorice do c. k. ministerstva.
Visoko c. k. ministerstvo !
(Dalje.)
3.	) Po §. 39. deželne postave leta 1870 zastran ustanovljenja in vzdržavauja 'ljudskih šol, ima biti vsak okrajni šolcM svet za opravljanje njemu v §. 38. iste postave izročenih dolžnosti pomnožen z 8 udi, kateri se volijo od županstev županji istega okraja. Ker ima tako pomnožen o-krajni šolski svet pravico, v pokrivanje vseh stroškov, ki jih prizadevvajo ljudske šole, skloniti doklade na neposrednje davke, i-menovati učitelje, da in kje se imajo ljudske šole zidati, je ta pravica za občine velike važnosti, in zato se morajo sedanje županije z vso močjo za ohranitev te pravice potezati.
Ako bi nove županije v življene stopale, bi pa skoraj vse sedanje občine to dragoceno pravico zgubile, ker bi bile v novem starašinstvu le malo ali celo nič zastopane.
4.	) Po §. 18. dež. postave od 29. aprila 1864 oskrbuje skladovne ceste istega sodnijskega okraja poseben cestni odbor 7 udov. Tudi ta odbor volijo županstva županij istega sodnijskega okraja po §. 19. navedene postave. Tudi ta odbor ima pravico doklade na neposrednje davke v pokrivanje stroškov za vzdržavanje skla-dovnih cest sklepati, in je toraj velike važnosti. Vse sedanje županije so dosegle pravico, ude v cestni odbor voliti, ktera bi pp ustanovitvi nameravanih novih županij na te prešla. Zgubila bi toraj po nameravani postavi o zdraženju županij velika večina današnjih županij tudi to važno pravico.
April.
Ime aprilis je latinsko, za četerti mesec leta po Julijanskem koledarji; po starem rimskem koledarji je bil april drugi mesec lota, ker se je takrat leto začenjalo s suščem ali marcijem. Ime jo neki dobil od aperire, kar je naše odpreti, ker jo v tem mesecu spomlad in vse zopet rasti in cvesti začenja. Drugi menijo, da se aprilis imenuje od besede aper (merjasec), ker so ta mesec nekdanji paganski Rimljani svojim bogovom merjasce (apros) darovali. Za oasa cesarja Nerona se je ta meseč klical Neroneus. Simboliška podoba mesca aprila .	J'° Pešajoč mladeneč. Anglosaksi so
imenovali april Eastcnnonadh — nemški Ostermonat, ali velikonočni mesec. Tudi cesar Karel Véliki jo hotel, da bi tudi
5.	) Na podlagi ustave 26. februarja 1861. 1. in sicer §§. 14 in 15 volilnega reda za pokneženo grofijo Goriško in gra-diščanko, imajo županije pravico voliti volilne može za volitev poslancev v deželni zbor, in sicer po enega volilca na 500 duš. Tudi volilni možje se volijo na sedežu županstva, kterih volitev se lahko vdeležijo vsi volilci, ker so pri sedanjih županijah vse občine bližo središča.
Po ustanovitni nameravanih novih županij bi ne bilo to mogoče, ker bi daljava nekaterih občin od središča prevelika bila, in zgubila bi velika večina občin to volilno pravico.
6.	) Tudi ustava od 2. aprila 1870 zadevajoča direktne volitve poslancev za državni zbor, in sicer §§. 10. 28. in 29. podeluje sedanjim županijam pravico, da se imajo volitvi volilni možje za volitev državnih poslancev v državni zbor na sedežu teh županij. To pravico so sedanje županije tudi že vživale in jo djanstveno rabile meseca oktobra 1873. Po ustanovitvi nameravanih novih velikih županij bi pa tudi ta pravica prešla na središče teh novih županij in bi postala illuzOrna na 2/3 sedanjih županij.
Dokazano je tako, da predložena nova deželna postava o združenji županij krati Občinarjem vse v prešnjih točkah 1 do 6 navedene pravice in da lomi v njih navedene državne in deželne postave.
Čudno je, da se ta predlog postave nanaša na dež. postavo od 20. decembra 1868 ]., čeravno ne obsega izvršenja omenjene postave, marveč jo očitno prezira, kakor je zgorej dokazano.
Opomniti je treba, da za združenje županij v nove velike županije niso bile sedanje županije za svoje menenje popra-
Nemci ta mesec Ostermonat imenovali. Neki Eschenburg *) je v novejši dobi namesti imena april vselej pisal Wandelmonat ali pa Wandelmond t. j. spremenljivi mesec, zastran veči del spremenljivega vremena v tem mesecu. Holandeži ga imenujejo Gras-raonat, ali po naše traven.
Tudi mi Slovani ta mesec vsak po svoje imenujemo. Mi Slovenci mu pravimo tnali traven, Hervatje travanj, Slovaki duben, Cehi tudi duben, Poljaki kviecien, Rusi a-pril itd.
Pervi dan meseca aprila je posebna navada, da skuša eden druzega v apni poslati, kar dokaj smeha prizadeva. Ta navada je menda od drugod k nam zanesena morebiti je vpervič k nam iz Nemškega
*) «Johan Joachim Ksdieuluirg, rojen flamlmržan, profesor v Brunsvilm, mnogozaslnžen mož za novejše kujižestvo na nemškem, umeri v porvi polovici tekočega stolelja.
šane ali, in s katerimi županijami se hočejo v eno'samo županijo združiti, čeravno odločuje g. 2, obč. reda 7 aprila 1864, da se ne more tako zedinjenje županij zgoditi zoper njih voljo.
Povdarjati je treba, da vsled postave 20. decembra 1868 bi mogla vsaka kata-stralna občina po svojem gospodarskem svetu izvrševati vsa opravila, ktera spadajo v lastno področje, kolikor zadevajo njih lastne interese. Opravila lastnega področja pa so našteta v g. 27. obč. reda od 7. a-prila 1864 in so sledeča:
1.	Svobodno oskrbovanje občinskega premoženja in tistih reči, ki se tičejo občinske zveze;
2.	skrb za varnost osebe in svojine ali lastnine ;
3.	skrb za občinske ceste, poti, planišča (place), mostove, da se drže v dobrem stanu, kakor tudi skrb za varno in lahko občenje (hojo in vožnjo) po cestah in vodah in pa za poljsko varnost (poljska policija) ;
4.	policija zastran živeža in pazeuja nad trženjem in semnjevanjem, sosebno nadgle-dovanje nad mero in vago;
5.	policija zastran zdravja;
6.	policijska pažuja nad posli (družinče-ti) in delavci in skrb za to, da se posel-ska (družinska) postava spol nuje ;
7.	policija zastran lepega ali Čednega ponašanja;
8.	skrb za uboge in za občinske dobrotne zavode ali naprave;
9.	policija zastran zidanja ali stavljanja in zastran ognja, skrb za to, da se stavbena postava spolnuje, in pa dovoljevanje policijsko, da se kaj zida;
10.	opravljanje prostovoljne prodaje premakljivih reči na dražbi (licitami).
Pripadala bi po tem takem v pristoj-
prišla, pa tudi na Nemško je beržkone iz tujih krajev došla. Grimm meni, da je ta navada k Nemcem iz Francoskega prine-šena. Gotovo je, da je bila ta navada uže v prestarih časih na Franeozkem, Anglež-kem in na Škotskem. Take bedake, ki se dajo v april poslati, imenujejo na Fran-cozkem poisson d' Avril t. j. aprilna riba, na Angležkem April-fool ali aprilni norec, na Škotskem gotrk t. j. kukuk.
Navadno se pričetek te navade išče v sv. evangelji. Pravijo namreč, da je pošiljanje v april le posnemanje tega, kar pripovedujejo evangelisti od Kristusa, ki je bil poljan najpred k Anu, od Ana je bil poslan h Kajfu, od lvajfa k Pilatu, od Pilata k Herodu, od Heroda kot norec oblečen in zasmehovan zopet nazaj k Pilatu. Sploh je znano, da se je v srednjem veku Kristusovo terpljenje teatralično ponavljalo, in to okoli velike noči t. j. veliki teden,
nost predloženih novih velikih županij le opravila, ki prihajajo iz izročenega področja.
Ako se pa primerijo opravila lastnega področja, prevagujejo prva druga, bodisi gledé na važnost, bodisi glede na število posameznih opravil, ker med najvažuiša o-pravila izročenega področja spada vsled §. 57. obč. samo pravica kaznovati prestopnike v krajno policijo segajočnih naredeb, ktero izvršuje župan z dvema podžupanoma.
Ako ima pa deželni zbor vsako naj manjšo katastralno občino za sposobno izvrševati vsa opravila lastnega -področja, morajo se brez dvombe imeti tudi vse sedanje županije, morda s prav redkimi izjemami za sposobne, da morejo izvrševati tudi vsa opravila izročenega področja.
(Dalje prih.)
Drugi veliki govor grofa Hohentvarta,
ko je ministerstvo izročilo drugo cerkveno postavo zbornici poslancev v obravnavo.
(Po rNovicahu.)
Ta postava namerava duhovnije z davkom obložiti za verski zaklad. Govorilo je več poslancev pravne stranke, al noben govor ni naredil tacega vtiska na ustavover-sko kliko in ministre same, kakor govor Hohemvartov ; priča temu je strašanski krič in vék v ustavoverskih Dunajskih časnikih. Hohenwart je v tem govoru dokazal krivico tega davka v principu in nemogočo pravično izpeljavo njegovo, zraven tega pa je, z malimi, a tehtnimi besedami visolio povzdignili zastavo federalizma, odbijal pušice in kole, s katerimi ga je centralistična stranka leta 1871 začela pobijati, ko je minister postal, in ga nepada še dandanes isto tako, bakor je, na veliko sladčlco u-stavovercem, ga napadel sam ministerski predsednik knez Auersperg po prvem njegovem govoru v zbornici poslancev. Strastni govori treh ministrov zoper njega pričajo veliko veljavo njegovo. Hohenwart je med oppozicijo prvak po talentu svojem, po skušnjah svojih, po izvrstni besedi svoji in ima — kakor je minister Lasser sam v zbornici očitno rekel — še veliko prihodnost za-se. Sa »poslanec iz Kranja(Ab-geordneter von Krainburg), kakor ga rni-
ker pade vsako leto več ali manj v perve dni mesca aprila. Od tod, kakor mnogi mislijo, se je pričela navada, da, kterega morejo, perve dni tega mesca v april pošiljajo.
Zopet drugi menijo, da pošiljanje v april meri na nestanovitnost in spremenljivost aprilnega vremena. Od tod izhaja, ker se vreme v tem mescu rado spreminja, da Nemci nestanovitnemu in spremenljivemu človeku pravijo: er istveranderlicli wie das Aprilvetter t. j. on je nestanoviten, spremenljiv, kakor vreme v aprilu. Spremenljivega pa in nestanovitnega človeka imenuje st. pismo nespametnega ali norca. Modri Sirah namreč piše: „Svet človek v modrosti ostane kakor solnce, ki se ne spreminja, ampak zmirom enako sveti; nespameten pa se spreminja kakor luna *) (Sir. XXVII, 12). Spremenljivi mesec april te-
*) Stultus ut luna mutatur.
nistri radi imenujejo, bode še veliko sivih las naredil centralistom, in Kranjci se morejo po vsem tem ponašati, ea imajo najimenitnejšega poslanca na Duuaji, zato gre vrlini našim Gorencem, ki so enoglasuo volili, vedna čast in hvala.
Kaj po vsem tem bralci naši sami berti govor njegov, ki ga jim tù v posnetku podamo. Glavniše točke govora njegovega bile so te-le:
»Jaz bom o predloženi postavi le toliko govoril, kolikor se mi ta postava zdi postava davkoska. Če vlada in odsek trdita, da se s tem načrtom postave nadaljujejo postave cesarja Jožefa, dane 1787 iu 1788, s katerimi so se doneski k verke-mu zakladu prvič vpeljali, po mojem mnenji to ni resnično, ker ona starejša postava nima podobe davkovske postave, a nima več veljave.
Da se ta novi davek opravičuje se sklicuje vladno poročilo na to, da se morajo verski zakladi pomnožiti, in na to, da so sedanji doneski k verskemu zakladu neznano pičli in nerazmerno razdeljeni. Ali ti doneski morali bi zadeti presežek ciste-ka dohodka, ki ostaja dotičnini duhovnijam potem, ko so poplačale plačuje 50.000 gld. dahka, ne bo lahko v stanu, verskemu zakladu plačati 1000 gold., ker mora plačevati še drugim faram itd.; drug samostan pa, ki plačuje le 25.000 gold. državnega davka, je v stanu, veči donesek plačati verskemu zakladu, ker nima drugih dolžnosti. Tedaj se donesek k verskemu zakladu nikakor ne da primerjati z državnim davkom. To omen ani le zarad tega, da popravim napako, katero nahajam v predlogi vladni.
Predložena nam postava ne ugaja nobenemu onih pogojev, ki se smejo zahtevati od davkovske postave. Zadeti bi morala oni predmet za davke, katerega po namenu svojem zadene ; davek se mora naložiti po pravični meri, ne sme pa zadeti jedra tvarine, od katere se ima davek plačevati, marveč mora imeti natančna določila, da plačevalca davkov varuje svojevoljnosti do-tičnih uradov. Po tej postavi je zadet drug predmet za davke od onega, kateremu je namenjen.
Zdaj pa pridem do tega, kako se bo
daj je podoba neumnega, nespametnega človeka, ki se vedno spreminja, ki nima nobene stanovitnosti. Ako kdo v april pošlje človeka, tedaj se mu posmehuje, kot tepcu, ki je tako neumen, da se da za nos voditi.
Zopet drugi menijo, da je beseda A-pri Ina rr t. j. april ni norec ali tepec svoj začetek imela 1. dan aprila 1530. Takrat je bila namreč na Nemškem velika zmešnjava zastran denarja. Da bi se tem zmešnjavam konec postavil, bil je napovedan poseben shod ali zbor za 1. aprila 1530. Ker se pa zastran tačasnih homatij zbor ta sniti ni mogel, tedaj so šle špekulacije marsikteremu po vodi. Pervi april jo bil tistikrat nekaj » špekulantov “ na led speljal, in to je menda potem v pregovor prešlo: „koga v april poslali1*.
ta postava izpeljavala. Da bi bilo meni iz-peljavati jo, bal bi se, da ne bi bilo v njej preveč področja svojevoljnosti uradniške, kajti o najvažnejših vprašanjih, na katere se mora tu ozir jemati, o vprašanji, na priliko, kateri davki se morajo prištevati dohodkom, kateri stroški odštevati, nima postava nikakoršnih določeb; vše to se ima določiti le po poti ukazov; toda jaz Vas morem zagotoviti da uradnik, ako se stranke opirajo na postavo, pride v najsitnejši položaj, če ima tako pomanjkljiva postava svoj pravi zapopadek dobiti še le po poti posebnega ukaza.
Ko je Hohenwart omenjene nepravilnosti bolj na drobno dokazal, nadaljeval je svoj govor tako-le:
Od nepristranosti gospoda predsednika in pravičnosti slavnega zbora moram si izprositi dovoljenja, da pristavim še nekoliko besed.
Mojemu govoru o prvi vladni predlogi, ki se je detikaval čisto samo stvari, se je pa z ministerke klopi odgovorilo z osebnim napadom na-me, zato ne vem, ali mojemu današnjemu govoru ue preti enaka osoda. Tedaj mi mora biti ležeče na tem, da naj prvo vsaj nekoliko, kar tirja resnica, popravim v ministrovih govorih.
Temeljna postava o državnem zastopu ima nek §. 15, ki ima čisto enako moč in veljavo, kakor vsi drugi paragrafi te postave, katerega je sedanja vlada in tudi prejšnja večkrat rabila, in ki določuje, da premembe državnih postav se le takrat smejo vršiti, če se sklenejo z večino dveh tretjin. Vsled tega paragrafa in natanko po njegovem predpisu sem si prizadeval jaz ko sem imel čast ministerstvu na čelu stati, doseči spremembo ene državnih temeljnih postav, katera si vkljub svojega 181etnega obstoja ni mogla splošnega priznanja pridobiti. Ali sem pri tem namenu spoštoval tuje pravice, če tudi so bile neprijetne, z večo ali manjšo vestnostjo kakor sedanje ministerstvo, na to naj Vam odgovori časništvo, naj Vam odgovore društva. naj Vam odgovore porotnije po vseh deželah cesarstva. (Pohvala na desni.) To gospodje, je resnica ! Vse, kar čez to dalje sega, je le zvijačno prevračanje resnice, naj izhaja od kodar koli (l)ohro ob desnici.)
Ne čutim niti veselja niti poklica v sebi, pečati se s tem, kaj bodo imeli o-praviti nasledniki sedanjega ministerstva ; temu nasproti pa moram z vso določnostjo trditi to, da sedanje ministerstvo pri nastopu svojem ni ne ene besede, ne ene črke ustave še le moralo zopet na dan spraviti. (Dobro. Klici: Prav dobro ! na desni.)
Ako se je gospodu ministerskemu predsedniku primerno zdelo, o tej priliki tudi nekega nepričujočega moža (dr. Schàff-le-a) napasti, ki je o svojem času bil na čelu trgovskega ministerstva, je s tim stopil na polje, na kterem bi mi naše sedanje okoliščine pač jako labko storile, mu na to prav*gorko zasoliti. (Prilrjenjena desni.) Toda, gospoda, moja reč ni, pričkati se; le dogodbe hočem pojasniti, kakor so res, in zato naj le opomnim to, da mož, na kterega so leteli oni napadi svitlega ministra, ni bil v Avstrijo poklican od meno, ampak že od' poprejšnjega ministerstva, in ta čas, ko sem njega Njih veličanstvu za
trgovstvenega ministra priporočil, bil jo že več let v službi na Avstrijskem, in če se ne motim, bil je tovarš dveh gospodov, ki danes zasedata ministerske stole. (Klici ob desni: Cisto resnično!) Dalje moram pa še reči to, da ta mož bi ne bil mogel biti bolj vnet za Avstrijo, tudi ko bi bila njegova zibel v tej deželi tekla. (Klici ob desnici: Prav dobro ! Izvrstno ! Da si je vrh tega slavo pridobil ravno v tistem stroku, v kterem mora pred vsem trgovski minister izurjen biti, — da je pri vsem učenem svetu znan in visoko spoštovan, to, se mi zdi, je vendar tudi nekaj tehtnega in do-ločivnega, kar je po vsaki ceni večega ozira vredno, kakor pa kakoršna koli puhla govorico brez pomena in duha. (Klici ob desnici : Prav dobro ! Izvrstno !)
Prizanesite, gospoda, ako sem morebiti danes nekoliko bolj vroč v besedi, kakor je sicer pri meni navada; vsaj nad dve leti je že, kar so nasprotniki vse svojo orožje zoper mene nastavljali in jaz še poskusil nisem braniti se. Sto in sto krat je iskalo časništvo po vseh mogočih potih me ubiti, in po tej dolgi dobi se je še dandanes potrebno zdelo — ne kje kakemu novincu, ki si hoče govorniške ostroge po nizki ceni zaslužiti — ampak »gospodu ministerskemu predsedniku samemu z najbolj debelimi kanonami na-me streljati". (Pohvala in ploskanje na desnici) Dober star pregovor pravi: »veliko sovražnikov, veliko časti", jaz, gospodje, mislim, da imam pravico, se tolažiti s tem pregovorom. (Klici na levici : Ml tudi ! Pohvala na desni). Al povedal bom tudi, zakaj se te velikanske moči zoper mene zaganjajo.
Ta boj ne velja moji osebi, ne moji slabi moči. Pustil sem jaz že davno bojišče svojim nasprotnikom; ta boj velja misli (ideji), katero jaz zastopam, in ta misel, kaj pa da, naprej živi (zi c a pohvala na desnici), in misel ta je sedaj močneja kolje bila tačas, ko sem jaz sedel na mini-sterskem stolu, kajti vtrdila se je po skušnjah peslednjih let, od kar je očitno kot beli dan se skazalo, da z vojaškim vladanjem in z volitveno reformo se da kje za silo kaka zbornica skupaj spraviti, tla pa ustava, ktero bi vsi avstrijski narodi priznali in branili, se po nobeni drugi poti ne doseže, kakor le po sporazum-Ijenji vsih narodov te države. (Pohvala 'in ploskanje na desnici) »Naj se še toliko tehtni nasprotniki vzdigujejo zoper njo, naj se zastopnikom te misli očita nazad-njaštvo (reakcija), federalizem, ultramonta-nizem in kakor koli se še glasó priljubljeni pridevki, s katerimi so mo nasprotniki tako radodarno osipali : vendar se jim ne bo nikoli posrečilo, da bi narode prisili k tisti svobodi, v kateri ie njeno pokvéko
Vidijo. (Živa pohvala in ploskanje ob desni piskanje ob levici*)
3I>opisi.
S Tominskega, 20. marca. — Nesreča človeka modrosti uči, pravijo naši ljudje, iu prav imajo ; ali gorje mu, ki čaka, da ga nesreča zmodri. Boljše stori, kdor predno nesreča pride, skrbi, dajo, kolikor mogoče, zmanjša. To velja posebno o nesreči ognja, ktera tako pogosto, šo pre-
možne v največo stisko pripravi. Nje se najlože obvaruje, kdor previdno z ognjem ravna; pa včasih vsa previdnost nič ne izda, ker človek nima neomejenega gospodarstva čez natorne moči.
V takem slučaji pomagajo zavarovalna društva, ki proti majhni vsakoletni vlogi delijo nesrečnim ohilno pomoč. Zavarovalna društva so že marsikakega gospodarja rešile velikih zadreg, so mu v kratkem sezidala novo hišo; zato priporočani vsem gospodarjem zavarovalne družbe. Pri tem pa je treba paziti, da kdo ne pride sleparjem v pest; naj toraj ne veruje vsakemu človeku, ki hodi okoli poslopja zavarovat. Slovenci imamo domače, pošteno zavarovalno društvo „Slovenijo" v Ljubljani, s ktero so zavarovanci do sedaj zadovoljni, ktero tedaj vsem priporočam, ki želijo pomoči v nesreči, ktere nas Bog milostljivo obvaruj.
Tu ne morem, da bi ne omenil čudnega vedenja goriškega liberalnega lista, ki o »Sloveniji" v dopisih govori, kar ji more škodovati, v oznauilih ji pa daje prostor, da se priporocuje. Ako veruje svojemu dopisniku, da »Slov." stoji na slabih nogah, kako jo more priporočati? Menim, da »Soča" vendar ne bo pustila misliti, da to dela zarad plačila (oznanila so namreč navadno plačana z gotovim denarom), ker kdor bi se dosledno hotel držati tega načela, da za denar se smejo priporočati tudi slabe družbe, bi moral ravno tako hladnokrvno za državne nuvce pisati proti-narodno politiko, kakor brezvestno zanikuje »Soča" sakrament sv. zakona in kakor nespametno smeši cerkvene dostojnike. Po moji misli se tudi za denar ne sme priporočati, kar se spozua za slabo ; sicer pa, ker živimo v stoletji splošne svobode in vsestranskega napredka, nikomur ne v-silujem mojega mnenja.
Obleci.
Avstrija. V državnem zboru sta bila te dni dva velevažna predmeta na dnevnem redu. Baron Prato, poslanec iz laških Ti-rolov, stavil je predlog, naj se za laški del Tirolov dovolji saiuosvojen deželen zbor neodvisen od sedanjega, ki zboruje v Ins-bruku. Proti temu predlogu govoril je poslanec Pražak, kazaje, da državni zbor ni kompetenten v tej zadevi sklepati. Vkljub temu ugovoru je bil Prat-ov predlog sprejet in v eni prihodnjih sej se bo volil poseben odbor 15 udov, da bo stvar pretresal in dotično zbornici predlagal. Ako zbornica ta po odboru brž ko ne nekoliko pr-enarejeni predlog sprejme, potem imajo naši poslanci kaj lepo priložnost, celo v državnem zboru staviti predlog o zedinjeni Sloveniji, in ako Lahom v Tiroidi lastni deželni zbor dovoli državni zbor, bi zedinjenje Slovencev tudi ne smel braniti, pa »quod licet dovi, non licet bovi". Združena Slovenija bi bila zapah proti poželjivosti laškega soseda, lastni deželni zbor laških Tirolov pa mu gladi in pripravlja pot v ljubo Avstrijo; toraj zadnjo naj se dovoli, prvo naj se odbije !
Druga velevažna obravnava bila je zastran bogoslovske fakultate na vseučilišči v Insbruku. To je bila kost za izstradane
pse, tako so jo popadli možje Suess, Gis-kra in drugi, kakor bi blagostanje in rešitev Avstrije iz neštevilnih zadreg edino le mogoča bila po odpravljeni fakult eti bo-goslovski v Insbruku. Vlada je zmagala z majhno večino glasov. Mladoslovenci so postali popolnem vladni mameluki.
Na Dunaji imeli so katoličani raznih dežel in stanov sijajen shod. Nazoči so bili na Dunaji bivajoči škofje, med n imi tudi monsig. Dobrila iz Poreča. Zastopana je bila naj odličnejša aristokracija avstrijska. Govorilo se je v raznih jezikih, dr. Va-lussi italijanski, grof Barbo deloma nemški deloma slovenski. Navdušenost je bila splošna. — Presvitli Cesar je svojemu stricu nadvojvodu-maršalu Albrechl-u, obiskuje ga, izročil lastnoročno pismo, v kterem mu.za zasluge pri bitvi pri Navali pred 25 leti srečo vošči in izrazuje svojo neminljivo hvaležnost.
Ogersko. Novo ministerstvo so že hudo napadali v zbornici. Danijel Iranvi je oporekoval zoper to, da se je Andrassy mešal kot minister zunanjih zadev v notranje reči o priliki ministerske krize. Zbornica ogrska pojde po želji ministers-kega predsednika krmilo na počitnice.
Vnanje države. Kralj »pošteuovic" Viktor Emanuel in »Olle Viljem" sta praznovala imenitne dneve, Viktor Em. svojega vladanja petindvajsetletnico, stari Viljem, pruskifkralj in nemški cesar svoj 77. rojstni dan. Laški kralj, kakor »Vat." dokazuje, nima nikakoršnega uzroka ponosen biti na svojo petindvajsetletnico. Vse, kar je in kar ima, zahvali io velikodušnosti Badecki-evi, kterega je po zgubljeni bitvi pri Novari milosti prosil in je tudi dobil, zahvali nezapopadljivi sreči, ktera .mu je po zgubljeni bitvi pri Custozzi tako rekoč celo Italijo vsilila. Njegova vest pa gotovo ni tako mirna, kakor je kazal depilacijam, velika krivica, ktero je odobraval, mu ne more napravljati veselili občutkov. Teinu kralju se zamere pač reči, da ima več sreče, ko kaj drugega — ako se zamore pri njem o sreči govoriti. Vladarji so po svojih poročnikih poslali mu pisma, čestitanja. — Nemški cesar bi pruski kralj je pa obhajal svoj 77. rojstni dan. Zbrano jo bilo veliko zdaj podložnih mu in od cesarstva odvisnih vladarjev in «pod lipami" je čakalo mnogobrojno ljudstvo, ki je cesarja navdušeno pozdravilo.— Železni mož, Bizmark je obolel, brzojavi vedno poročajo,, da mu gre na bolje, vendar še menda posteljo varuje.
Na Špan iškem se pripravljajo na hud boj ; sliši se, da je pruska vlada (JO topov poslala republikancem na pomoč. Sporočila iz Karlističnega tabora naznanjajo vedno majhne zmage, med tem ko Serrano vedno še čaka — lepšega vremena.
Tursko cesarstvo se bo lahko raze votalo. Shod našega cesarja z ruskim imel je namreč namen, tako pravijo, da naj se izhodno vprašanje za zdaj popolnoma lastni esodi prepusti iu tako carstvo obrani (?). Andrassy je tudi novega poročnika mad-jara grofa Ziehy-a v Carigrad poslal.
Domače novice.
(Duhovskc spremembe.) — Č. g. Jož. Ga-brievčič-a, dr. blagoslovja, špirituala v tukaj-Snem centralnem semenišči in začasn. profesorja Nove za?., so imenovali Nj. prevzv. kne-zo-nadškof s porazmnom dotičnih škofov suffrg. in c. k. namestuištva stalnega profesorja N. z., na njegovo mesto kot špirituala pa č. g. Jan. Flapp-a, dr. blagoslovja in stolnega vikarja.
(Tvcti Veliki teden in Vel. noč), silno potrebna knjiga, spisana po A. Marušič-u, je prišla na svitlo in se prodaja pri Seitz-u v Gorici. — Slovenci, sezite urno po njej; dolgo že smo pogrežali take knjige.
(Ples v postu.) — Gostilnični in kavarni strežaji so napravili 20. t. m. — v petek — ples v veliki gostilni »all’Europa44 na Travniku, češ da je potreba mračnjakom (cerkvi in duhovščini) pokazati, kako malo se briga Gorica za postni čas in »farske* pridge. To je bil glavni namen, čeravno so razglasili, da ima se čisti znesek darovati zavodu zapuščenih fan-tincev. Liberalci so jim dajali korajžo. Razposlali so neki okoli 1500 povabilnih listkov. — Prišlo jih je pa izmed toliko povabljenih — še ne 50, ženskega spola samo — pet. Dohodkov je komaj 70 gold., s katerimi se komaj plača vojaška godba : zapuščeni fantinci pa bodo lahko čakali do prih. leta. — Kedo ve, če se jim bo še kedaj zljubilo, ples v postu napraviti ! ? •
(Obsojen.) — Oni cigan, ki je bil |foje-ga strica zabodel v Kronbergu in kojega so vlovili v Gradec-u, je stal 23. in 24. t. m. pred tukajšno sodnijo in je bil obsojen le na šest let tečke ječe.
Razne vesti.
— Nesreča se je sgodila na železnici med Muso in Ločnikom. Dve osebi ste prišli pod hlapom iu koj mrtve ostali. — Ni le nemarnost od ljudi, tudi vodstvo železnice malo skrbi, da še sedaj ni napravilo potrebne ogsaje.
— »Slovenca" je pretekle dni policija so-pet konfiskovala.
— Družba sv. Moliora krepko napreduje. Samo iz ljubljanske okolice, piše Slovenec, naraslo je število novih udov ca 100. Tak vesel naraščaj kažejo poročila tudi iz drugih krajev.
— Kranjsko čebelarsko društvo lani v Ljubljani ustanovljeno, je s prvo številko t. 1. razglasilo prvi imenik udov. Udje so večidel duhovni; kje so pa drugi stanovi, zlasti kmetijski, ki bi moral vendar najbolj zastopan biti?
— Novi zvonovi za sv. Goro. — G. Sa-massa, c. k. dvorni zvonar v Ljubljani, je semkaj naznanil, da je bil v njegovi zvonariji 14. t. m. srečno ulit novi veliki zvon za Sveto-gorsko cerkev. Dne 17. t. m. so ga vzdignili iz zemlje, ter je prvikrat čisto in glasno zapel v globokem nBu. Zvon ima 62 centov teže, širjave o čevljev in 9 palcev, višine 5 čevljev in 4 palce. Manje tri zvonove bo g. Samassa ulil okoli srede aprila in, kakor se sliši, bodo Nj. prevzv. kn.-nadškof vse štiri ob enem na sv. Gori blagoslovili, morda sredi maja. Manji zvonovi imajo glasove Es, G, B ; tedaj vsi skupaj kvarfc -- sekst — akord od B. dur.
Val>ilo
k nabiri milih darov za nesrečne pogorelce vasi Hrušice v Istriji razglasi s tim uredništvo »Glasa* na prošnjo goriškega županstva. — V vasi Hrušici je vpepelil 7. decembra p. 1. požar 32 poslopij in 188 osebam vzel živež in stanovanje in vse, kar so imeli. Škode je kakih 28 tisuč, nesreča in stiska za uboge reveže velike.— Uredništvo »Glasa* je pripravljeno, mile darove sprejemati, da jih izroči tukajšnjemu županstvu.
Listnica uredništva. Dopisnike, katerih spise nismo nbjavili, prosimo za potrplenje; tako tudi naše bralce, ako najdejo marsikako pomanjkljivost, ker ured. je bilo ravno v preteklih dneli z drugimi opravili močno zadržano.
Gospodarske stvari.
Korun (krompir).
Kmalo mora biti posajen velekoristni korun, zato hočemo povedati kako se mora oskrbovati, da nam daje naj veče dohodke, da ga obvarujemo bolezni.
(Dalje in konec).
Nekteri priporoča za seme le majhni korun, vendar pa menimo, da to ni pravilno in koristno, če so tako majhni, kteri nimajo tiste žive kalilne moči, kakor srednje veliki. Pri nas navadno obrezujemo krompir na kosce, ktere zasajamo. Pri tem moramo, paziti da se ne narežejo premajhni kosi in vsak kos mora imeti vsaj eno popolnoma zdravo in krepko oko (kal), če ne posadimo hitro izrezanih koscev, moramo jih hraniti na hladnem. Kdor ima dovolj koruna, prav stori, če za seme rabi celi, srednje veliki krompir, ki ne gnjije tako hitro, kakor narezani kosci, hitreje kali in bogatejše obrodi; komur pa pomanjšuje koruna za seme, svetujemo, da pri narezava-nju nij (prevarčen) preskop in da nekoliko veče kose napravlja ; vsaj je ravno mesje koruna za prvi čas zaklad redilnih tvarin.
Tudi priporočamo, da se narežejo kosi vsaj en teden pred sajenjem, da se v rezana plošča dobro osuši do sajenja ; presno ali ravno kar vrezani kosci lehko v zemlji gnjijo in to toliko hitrejše, kolikor manj suha je zemlja, v ktero jih nametava-mo. v
Ce pa narežemo kose uže več tednov popred, moramo prav skrbno shraniti rezane kose ; najboljše je, da jih plastasto v hladnem in suhem kraju položimo in s pepelom potrosimo, tudi jih smemo potrositi sè suhim peskom; tako shranjeni ostanejo nepokvarjeni in za seme prav dobri.
Vsaktero, le nekoliko sumljivo znamenje bolezni na krompirju nam mora biti povod, da zavržemo tak korun za seme.
Globoko no smemo spravljati koruna v zemljo; v težji zemlji je dovolj, če ga pokrijemo za dva palca globoko, v rablji peščeni zemlji moremo ga uže nekoliko glo-bokejše postaviti. Ta opazka velja posebno tistim, ki navadno po d o ra va j o krompir, tako da pride pre globoko v zemljo. Oo uže posajamo korun z oralom in nainetavamo v brazdo, bi svetovali, da se ne vržejo kosi na dno vrezane brazde, ampak na stran, nekoliko više, tako da ga druga vrezana brazda ravno dovolj pokrije.
Žalibog, da v novejših časih je ta izvrstna rastlina podvržena hudim boleznim, ktere prete v veliko škodo ne le poljedej-cu, ampak celemu ljudstvu.
Leta 1840 so prvikrat zapazili ukužlji-vo bolezen na toninovi rastlini, ktero zdaj tudi imenujemo korunovo gnjilino. Ta bolezen se pričenja uže zgodaj poleti, perje bledi in na spodnji strani perja se zače-njaširiti neka pleznobna glivica, kmalu potem se tudi steblo premeni in za njim go-molnice pod zemljo. Če je vreme mokro, se plesnjevne glivice izredno hitro širijo in kmalu je ves podzemeljski korun gnjil, suho poletje ne vgajà toliko tem glivicam in krompir vsaj ves v zemlji ne zgnije, ampak posuše in nekako zacelè se bolni deli koruna; če pa nastane zopet mokro vreme ali če jih hranimo v zatuhlih in mokrih kleteh, kmalu se odpre rana in cel korun zgnjije.
Zato živo priporočamo, da se skrbno spravlja korun in v suhih in zračnih prostorih hrani ker le tako zmoramo obvarovati uže napadeni korun nadaljnega gnije-nja. Zato imajo prav poljedelci, če trdè, da le suhe letine služijo krompirju. Mokro poletje, z dolgo trajajočim deževjem zelo pospešuje to bolezen.
Marsikterikrat misli gospodar, ko spravlja korun, da je zdrav, ali kmalu se prikaže gnjilina in v nevarnosti je cel krompirjev kup; to se navadno pripeti v za-tuhlih mokrih kletih.
Le malo sredstev poznamo, ktera bi zdatno mogla uničiti to bolezen ; le toliko nam je znano, da to korunovo bolezen napravlja neka ukužljiva glivica, ktero imenujejo rastlinoslovci »peronospora infe-stans,* ki se kaj hitro razširja po trosih, ktere vkužujejo sosedne rastline ; zrak jih namreč prenaša. V začetku se vsedajo ti trosi na perje in steblo, iz kterega s časoma zlezejo do pozemeljskih delov, in ravno dež jim zdatno k tem pripomore, ker jih spira in v zemljo seboj spravlja. Zdaj[ se vsedejo na zunanjo kožo koruna in koliko vgodniše je za njih vreme, toliko hitreje se razširjajo in kmalu prodro do znotranje krompirjeve mezdrovine, ki pričenja gnjiti. Ce korun uže v zemlji ves zgnije, tako da se kar v neko gnojnico razlije, imenujemo to mokro gnjilino.
»Gosp list."
Borsni kurzi naDunaji	27. marca, gl. kr.
Enotni drž. dolg. v papirju	. .	69.—
„	„	„	„ srebru	. .	73.70
Drž. posojilo leta 1860	. . 102.50
Akcije narodne banke .	.	. . 960.—
Kreditne akcije ....	. . 212.50
London 		. . 111.70
Napoleon d’ or	 Cekini		. .	8.93
	. 	.		
Adžjo srebra		. .	106.35
OznanilniK.
Podpisani daja na znanje p. n. občinstvu, da je dobil iz Firence sopet obilna zalogo pravega siru ra
palliano.
Na Piacuti li. št. 5. II. nadstropje.
KAROL MAILING.
Odgovorni izdavattlj in urednik: ANTON LAKNER rede LUŽOVEO — Tiskar: SETTE v Gorici.