Ocene in poročila
NOVA SLOVENSKA SLOVNICA
V novi slovnici^ ni sicer nikjer zapisano, da je to nova izdaja slovnice iz leta 1947, vendar se iz nje same lahko hitro prepričamo, da imamo opraviti z znatno izpopolnjeno in v marsičem izboljšano izdajo omenjene slovnice. Delo je, pogledano v celoti, solidno in v posameznostih v glavnem zanesljivo. Sestavljavci so knjigi vzeli videz učbenika, snovi niso namreč več razdelili na paragrafe, opustili so debeli tisk pri pravilih in odvrgli tudi vaje. V poglavjih, ki so sploh nova ali pa predelana in razširjena, so snov notranje povezali in jo naredili zanimivejšo pa tudi dostopnejšo. Največja pridobitev knjige je prav gotovo to, kar so avtorji postavili v poglavja z naslovi, ki jih doslej v naših slovnicah nismo poznali: glasovne in pisne prvine ter besedno gradivo. Ta snov (opis glasov, pisava, pravorečje, nauk o naravi, pomenu, tvorbi in življenju besed, izvzeti moramo seveda pravopisna pravila, ki se seveda za zdaj ne morejo ločiti od pravil v SP 1950) je obdelana popolnoma na novo na podlagi trdnega znanja in modernih načel. Skoda je le, da niso po enaki zasnovi in z enakim poletom obdelana tudi druga poglavja v slovnici. Izmed mnogih stvari, ki v prvem delu zaslužijo pohvalo, bi omenil samo to, da se tropi, kolikor so predmet slovnice, obravnavajo v poglavju o pomenu besed v skladu s tokom obravnavane snovi in ni poglavje o njih prilepljeno na koncu, kakor to najdemo v mnogih starejših slovnicah. Posebno ceno dajejo dalje knjigi razširjena in poglobljena poglavja o izpeljavi besednih vrst in pa odstavki pri posameznih besednih vrstah o naglasu (seveda samo glede na mesto naglasa). Poglavje o besednem redu na koncu knjige je prirejeno po Breznikov! slovnici in ne prinaša nič novega. Sporadično so v knjigi dodani tudi nekateri manjši, med njimi zelo tehtni dodatki, popravljene so tudi nekatere nenatančnosti iz slovnice leta 1947.
Pred obravnavo nove slovnice v podrobnostih je treba ugotoviti, komu je knjiga pravzaprav namenjena. Ker jo je potrdil svet za prosveto in kulturo LRS, priča to, da imamo opraviti s šolsko knjigo; ker imamo za nižje razrede srednjih šol posebne jezikovne vadnice, je nova slovnica oči vidno namenjena višješolcem. Samo po sebi se seveda razume, da so sestavljavci mislili tudi na pišoče ljudi izven šolskega kroga. Zdi se mi pa, da slovnica, kakor je tudi v svoji sedanji zasnovi zelo dobro delo, vendarle ni zamišljena in tudi ne izdelana tako, da bi mogla ustreči vsemu temu, čemur bi po dejanskih razmerah morala. Zato moje opombe ne merijo toliko na posamezne pomanjkljivosti ali napake, ampak v prvi vrsti opozarjajo na stvari, o katerih bi slovnica vendarle morala govoriti, če naj bi bila to, kar bi morala biti. Po sedanji obliki je namreč v mnogih stvareh na isti ravnini razširjena slovnica, kakor jo je videti iz jezikovnih vadnic (zato je tudi razumljivo, da so te vadnice s takim pridom prirejene po prednjici sedanje slovnice). Tako je velika škoda, da iz nje tako zelo malo izvemo o slovenskem riaglasu. Naglas bi zaslužil posebno poglavje. Govoriti bi bilo treba tudi o intonacijah podrobneje, pa čeprav niso predpisane za zborno izreko. Slovenski vokalizem je tako tesno povezan s poudarkom, da ga brez znanja vsaj osnovnih stvari o naglasu ni mogoče razložiti. Zanimivo je tudi razmerje med slovenskim in srbohrvatskiro. poudarkom; o tem je govoril v svoji slovnici že Breznik, iz sedanje slovnice pa o tem ničesar ne izvemo. Ce bi poznali glavne naglasne zakonitosti, bi mnogo laže razložili precej posebnosti v oblikoslovju. V okvir slovnico bi sodilo tudi poglavje o jezikovnem slogu; vendar so te stvari pri nas za zdaj še nezorana ledina in zato o njih še ni mogoče govoriti v slovnici.
Uvodno poglavje v slovnico podaja najpoglavitnejše iz razvoja knjižne slovenščine. Ta uvod je napisan razgibano, ponekod pa vseeno preveč skopo. Takoj na začetku me je zelo začudila trditev, da so brižinski spomeniki rabili tujcu, da ga je čreda za silo razumela. Brižinski spomeniki (zlasti drugi in
i Slovenska slovnica. Sestavili dr. A. Bajec. dr. R. Kolarič, dr. M. Rupel. Ljubljana 1956,       129
tretji) so zelo pozitiven odmev Konstantinovega in Metodovega literarnega dela v Panoniji, napisani v domačem jeziku, po slogovni uglajenosti pa so na takšni višini, da se z njimi ne more kosati noben slovstveni izdelek prihodnjih stoletij. Besedilo teh spomenikov so naši davni predniki prav gotovo dobro razumeli in ne samo za silo.
Izgovor palatalnih V in ii na koncu besede ali zloga je zelo dobro opisan (22, 23), nerazumljivo pa je, kako da ta glasova vsaj v oklepaju nista omenjena v razpredelnici (24), prav tako ne oba zveneča zlita glasova, čeprar sta prava soglasnika zbornega govora. Slovnica večkrat govori o zbornem izgovoru, nikjer pa ne pove, kaj je to, tudi tam ne, kjer se omenja zborni govor knjižnih jezikov (16). Prav tako ni nikjer pojasnjeno, kaj je pogovorni jezik (25). — Pri zevu je postavljena preostra meja med knjižnimi in ljudskimi besedami. Za zborni govor je po mojem mnenju dovoljena poleg navadne, počasne tudi hitra izreka in v takem primeru mora biti tudi za zborni govor dovoljena izreka poiskati, zaigrati, naokoli, bo ušau itd. — Na novo uči slovnica popolnoma prav, da se končne medije -b, -d, -g, -z, -ž izgovarjajo na pol zveneče (tako tudi že SP 30). — Mimo SP predpisuje zdaj slovnica, da se pred I, Ij na začetku besede govori ustnično-zobni v. Malo verjetno se mi zdi, da bi v zbornem govoru res ločili med uliti in vliti, ulomiti in vlomiti, ura-čunati in vračunati; dejanska izreka je že mimo tega ločevanja: občuteni predlog ali predpona v, u se obravnavata enako (u, u). Prestrogo je tudi predpisovati samo u v primerih, kakor predvčerajšnji, z vso silo, pred vsako hišo itd. Težka ali lahka izgovorIjivost je namreč zelo relativen pojem. V hitri izreki so oblike z u čisto mogoče in tudi v zbornem govoru domače, pa čeprar dosedanje slovnice učijo, da niso. Odločiti se bo nadalje treba za to, ali se sredi besede ali v stavčni zvezi med dvema besedama pred I, Ij, r govori v ali u. Slovnica se je z nekakšno rezervo odločila, da se v pred I, Ij izgovarja kot u (48); o tem, kaj je z v pred r, ne govori nič, čeprav govorimo maurica, šaura, smrdokaura, očetov, rod itd. Razločneje bi bilo tudi treba povedati, kai je z u pred v: prav vse, v vse se vtika, prav v vse, prav v vrhu.
Definicijo o premičnem poudarku (30) bi kazalo nekoliko spremeniti, ker bomo sicer prišli v oblikoslovju v zadrego. Doslej smo namreč govorili (in to velja tudi za novo slovnico) o premičnem poudarku samo takrat, če je poudarek prehajal z osnove na končnik, kadar pa se je premikal v okviru osnove in ni prehajal na končnik, ni veljal za premičnega (bogat — bogata, potok — potoka). — Pri glasovnih spremembah pogrešam razlage, zakaj pišemo moški, angleški, društvo, postrešček s š in ne z ž. — Napak je, če se pri prevoju oblike brati, mreti navajajo kot zgled za prevojno onemitev vokala. Ves pojav prevoja je mnogo starejši in sta zanj te besedi prva na oslabeli stopnji (bhrati), druga pa na normalni polni stopnji (merti > mreti). Nemogoče jo torej včasih z oblikami iz modernega jezika razlagati posebnosti, ki imajo korenine daleč v starini. Ce se pri kakovostnem prevoju omenjajo oblike z razmerjem e —o (grebem — grob), je treba omeniti tudi besede z razmerjem e (nekdanji e) - a (iz starega ö): lesti ^ laziti, sesti — saditi, plezati — plaziti se.
Premalo natančno je pravilo, da se v zvezah Ij, nj izgovarja j kot pri-pornik (48); tako se namreč v dobri, neprisiljeni izreki nikjer ne izgovarja, ampak mehko li, ni. Napačna izreka Ij, nj se je vgnezdila v ljubljanskem radiu. — Očitno preskopo je obdelana izreka t. i. trdega 1. Vse, kar je o tem povedano (47), je znano iz jezikovnih vadnic, težja, pa vseeno zanimiva vprašanja s tega področja niso niti nakazana.
Oblikoslovje samo (tukaj ne mislim na nova, dobra poglavja iz besedotvorna, ki so iz metodičnih vzrokov postavljena semkaj) ne prinaša dosti novega. Pozornemu opazovalcu se tudi tukaj odpira precej zanimivih vprašanj, vendar jih slovnica sploh ne načenja. Pri 1. sklanjatvi niso med posebnostmi našteti stari rodilniki rok, nog, pet (o prvih dveh izveš samo posredno v
130
drobni opombi); povedati bi bilo treba vsaj malo tudi o rodilniliu na -d, kako in zakaj je nastal. Ni dosledno, da so pri končniškem poudarku v ednini dovoljene dvojne oblike (steze in steze), v množini pa pri enaki končnici ne (samo steze). Pri 2. sklanjatvi bi bilo treba omeniti, da ima povodenj v orod-niku ednine s povodnijo. Ne vem, ali je res, da se pri besedah oblast, obrv, postrv, nozdrv, pomoč čedalje bolj kaže nagnjenje k ustalitvi nepremičnega poudarka (95); zdi se mi, da gre razvoj- ravno v nasprotno stran; res pa velja to za druge besede, ki so naštete v tej zvezi: reber, žival, kokoš. — Zelo veliko bi se dalo in tudi moralo povedati o moških samostalnikih s kratkim poudarkom, na zadnjem zlogu ali pa s premaknjenim poudarkom v imenovalniku (porod —¦ poroda). Kako pereče je ravno to vprašanje, se lahko vsak prepriča, če primerja te samostalnike v Ruplovem Slov. pravorečju in pa v SP 1950. Za samostalnike mošk. spola s premičnim poudarkom sta zgled most in rhož, nato pa je zapisano, da se tako sklanjajo predvsem enozložnice (naštetih je 12 samostalnikov). Kakor hitro se trdi, da se sklanjajo predvsem taki samostalniki, se nehote zbudi misel, da se lahko vsaj včasih tudi drugačni, takšnih pa v resnici ni. Treba bi bilo ugotoviti, da imajo rodilnik edn. eni po zgledu moža, drugi gnoja in gnoja, tretji sinu in sina. Iz slovnice ni jasno, kateri samo- . :
stalniki imajo v množinskem imenovalniku -ovi, kateri -je, kateri pa mogoče zraven tega še -i (trakt — trakovi). Nikjer ni povedano, da je bistveno za vse te samostalnike, da so padajoče poudarjeni, da pa je zašlo mednje tudi nekaj drugače poudarjenih enozložnic (präg — pragovi, gozd — gozdovi, grob —¦ grobovi). Poiskati bi bilo treba tudi padajoče poudarjene enozložnice, ki nimajo več premičnega poudarka (člen, knez, kr6s, ples, strup, tast, vlak, vran itd.). Pri samostalniku otrok predpisuje slovnica v množini pri otrocih, z otroki, SP pa naglasa pri otrocih, z otroki in se mi zdi to boljše. — K ednini okno postavlja slovnica kot obvezno množinsko obliko okna (103), pa čeprav je taka oblika za knjižno izreko že več ali manj mrtva. Dobro bi bilo kaj več povedati o besedah te vrste, vsaj o tistih, za katere SP dopušča dvojne oblike (sela — sela, bedra — bedra, stegna ¦— stegna, rešeta ¦— rešeta). Samostalnik dno ima tudi dvojino in množino (SP 152), to bi bilo v slovnici tudi treba povedati, čeprav ne mogoče v sami paradigmi. — V tej slovnici je na novo zaživel določni pridevnik svetli. V SP mu je bilo usojeno kratko življenje (779), ker je bil že takoj med popravki in dostavki na koncu SP zamenjan z obliko svetli (931). Ali naj bi tudi tej obliki zdaj odklenkalo? — Kaj mislim, o stopnjevanju, o tem sem spregovoril drugje.
Delitev glagolov na šest priponskih vrst je resda še zmeraj precej v navadi. Vendar bi bilo treba pomisliti, ali ne bi bilo mogoče prikladnejše razdeliti vse glagole (priponske in brezpriponske) na osem vrst: prvih šest bi jih bilo dosedanjih, v sedmo bi šli brezpriponski glagoli, v osmo pa nepravilni, to je takšni, ki jih ni mogoče brez sile uvrstiti v nobeno od prvih sedmih vrst (n. pr. spati, hoteti, iti itd.). Poleg oblik molsti, tolči zaslužita, da se omenita tudi obliki mlesti, tleči, glede strukture bi jih bilo lahko primerjati z glagolom vreči — vržem. Prav bi bilo pri obravnavi glagolov po vrstah sproti navajati zglede za tvorbo iterativov. Pri tej priložnosti bi se dalo ugotoviti tudi to, kateri glagoli imajo iterativne oblike kot nezložene glagole (tekati, rekati, padati, nositi, broditi, laziti, sedati, sipati itd.), kateri samo kot prefigirane glagole in kateri sploh nimajo posebne iterativne oblike (krasti, gosti, molsti, dolbsti, pleti, tolči, vreči itd.). Opozoriti bi se dalo na analogične tvorbe (začenjati, ožemati, namesto začinati, ožimati, pri tem bi se dala napraviti lepa primerjava z iterativi preklinjati, umirati). Dalje je treba v slovnici omeniti takšne ponavljalne glagole, pri katerih ne čutimo več iterativ-nosti, pa so še zmeraj nedovršni, n. pr. kalati, parati (prati — porjem, klati), deloma tudi že sipati, in tiste, ki so se iz iterativov prelevili v dovršnike: plačati, vprašati, srečati. Glagol pomagati je nedovršnik, premagati, zmagati, omagati pa so dovršni, po tvorbi pa so vsi iterativa; razlaga za takšno stanje bi se našla v okoliščini, da sta glagola premoči — premagati še zmeraj v isti pomenski ravnini, dvojici premoči — premagati, zmoči — zmagati pa ne več omagati pa pravzaprav nima ustreznega dovršnika (omoči), lahko si pomaga tu in tam z drugo zloženko (obnemoči). — Po krivem se šteje med glagole 7. razreda I. vrste glagol vreti, češ da je sedanjik vrem nastal iz vrejem; bil     131
je to sprva glagol III. vrste (vbreti — vbf, vbriši). Ko je v nedoločniku onemel polglasnik, se je vreti glasilo kakor treti, mreti, zato je k sedanjiku trem, mrem nastal še nov sedanj ik vrem (namesto prvotnega vrim). Sele ko je bila dosežena ta stopnja, je zaradi enakih nedoločnikov vreti, greti k sedanjiku grejem dialektično utegnilo nastati še vrejem. Da je vrejem zelo mlada oblika, o tem priča iterativ zavirati, ki bi se moral glasiti zavrevati (kakor pogrevati), ko bi imeli opravka s staro vokalično osnovo I. vrste. Kakor vreti je prišel v 6. razred te vrste iz III. vrste tudi glagol zreti — zrem in je v naši slovnici pravilno postavljen na svoje mesto.
Da imajo v I. vrsti premični poudarek glagoli s širokim e, 6 v osnovi, je res; vendar imajo tak poudarek tudi nekateri glagoli z ozkim vokalom: dölbsti, pleti, streči, seči (sežem), vreči, vleči, tolči, objeti, ujeti, verjeti, kleti itd. in vrh tega še klati ter prati. Prav tako je glede premičnega poudarka preozko zajeto pravilo pri glagolih II. vrste, ker imajo lahko premični poudarek tudi takšni glagoli, ki nimajo -e- v kratkem infinitivu (vrniti, pogrniti, iztegniti, planiti, kloniti, ogniti se itd.). Pri teh glagolih se pokaže še eno vprašanje, ki ga v I. vrsti ni: kako je s poudarkom v infinitivu in opisnem deležniku (vrniti in vrniti, ugasnila in ugasnila). Te stvari so v SP precej neenotno obdelane, vendai' bi se le dalo toliko ugotoviti, da imajo zanesljivo zmeraj premični poudarek vsi tisti glagoli, ki imajo v korenu etimološki e ali o (v kratkem infinitivu, opisnem deležniku nom. sg. m. in 2. sg. velelnika sta to -e-, -Ö-); to velja za glagole II., IV. in V. vrste. Med glagoli, ki imajo v korenu prvotno dolge vokale, pa je zelo veliko takih, ki se spregajo ali s stalnim ali s premičnim poudarkom ali pa z enim in drugim. Takšno stanje bi moralo biti iz slovnice vidno vsaj toliko, da bi bilo v njej kaj povedano o razvojnih smernicah pri naglašanju slovenskega glagola.
Na str. 192 je prav povedano, da sta obliki obstojati, pristajati napačni, ni pa pravilna pot, po kateri se to dokazuje. Okoliščina namreč, da se k nastati (nastanem), postati (postanem), vstati glasijo nedovršniki nastajati, postajati, vstajati, prav nič ne dokazuje, da bi se moralo reči obstajati in ne obstojati, ker pri naštetih treh glagolih v korenu nikdar ni bilo -o- (pri glagolu stati — stanem se je Infinitiv glasil tako že od nekdaj, stati — stojim pa je nastalo iz stojati). Na pomoč je treba poklicati glagola postojim — postati in postajam — postajati (ne postojati) in sorodne tvorbe vzliajati (ne vzhojati), zbadati itd. — Nerodno je razložen deležnik sedanjega časa glagolov IV. vrste (193), kakor da bi bili nekoč imeli v 3. pl. -e samo glagoli s poudarkom na končnici. 2e pri osebnih obrazilih bi bilo treba razložiti, da so imeli v 3. pl. -jo sprva samo glagoli 1/7, III/l, V/l, 4 in VI (znajo, umejo, delajo, dajejo < dajo, kupujejo < fcupujo), vsi drugi so imeli -o ali -e ne glede na poudarek (torej tudi: pddo, vzdigno, nöse), do danes so se te t. i. krajše končnice ohranile samo, če so bile naglašene. Na podlagi takšne ugotovitve se da preprosto postaviti pravilo, da se dela deležnik na -č zmeraj iz krajše oblike (tudi kupujo-č, pišo-č, nose-č). Povedati bi bilo treba tudi, da je ta deležnik danes zmeraj končno poudarjen (-6č, -eč), da pa so imeli nekoč glagoli s poudarkom na osnovi v sedanjiku tak poudarek tudi v sedanjiškem deležniku (misleč, noseč). Pokazati bi se dala tudi odvisnost glede poudarka med sedanj ikom in trpnim deležnikom, (naprosim — naprošen : razdelim —¦ razdeljen). — Poudarek glagolov IV. vrste bi zaslužil precej več pozornosti, kakor je je videti na str. 194. Slovnica bi morala vsaj registrirati dvojne oblike v opisnem deležniku glagolov te vrste s poudarkom na priponi; SP dopušča tukaj dvojne oblike (razdelili in razdelili), slovnica pa tega še omenja ne. — Razmišljanje o tem, ali je -jo osebno obrazilo ali ne (195), je močno nejasno.
Splošno rabljeni glagol izobraževati (izobrazovati se rabi zelo zelo redko) jo po čudni usodi postavljen ob stran glagoloma ^pogoževati, *občujevati. To, kar se pripoveduje o izobraževati, bi veljalo za obrazovati, dodati pa bi mu bilo treba še katerega, n. pr. zaposJouati. — Razvojna smer glede poudarka pri glagolih VI. vrste je dobro podana (200), kot merilo za določevanje naglasnega mesta pa bi vzel kratki Infinitiv: kjer je tam poudarek trdno na prvem zlogu, ostane tam. tudi v dolgem infinitivu in vseh oblikah (vervat — verovati, pestvat — pestovati, koledvat — koledovati: svetvat ali svetvat — svetovati ali svetovati, vdrvat ali varvat — varovati ali j;aroudti itd.).
132
Da ima dati v 2. pl. daste, pove vsaka slovnica, kako pa je v zloženkah, ne pove nobena, tudi naša ne, in pr^v tako molči tudi SP. Ali je v rabi pro-daste, oddaste, razdaste ali prodate, oddate, razdate? Pravilne bi bile prve oblike, splošna raba se je oklenila drugih in slovnica bi jih bila morala zapisati. — Ce trdi pravilo, da predpreteklega časa navadno ne delamo od nedovršnikov (204), se da to razumeti samo tako, da ga pa včasih vendarle delamo tudi iz nedovršnikov; v takem primeru je treba postreči z zgledom, (prim. v Breznikov! Slovenski slovnici 1934, 134: Prej je bil pisal, kdaj pride, tisti dan pa je se brzojavil). Nekaj podobnega beremo o nedovršnem sedanjiku, da se namreč redno ne more rabiti za izražanje prihodnosti (207). Ali se izredno sme? Dovršni pripovedni sedanjik se po pravici imenuje dramatični sedanjik, isto ime naj se da tudi nedovršnemu pripovednemu sedanjiku, saj izraža isto kakor dovršnik. Dobro je dopolnjeno pravilo o efektivnem sedanjiku, da se rabi tudi v trpniku v 3. osebi (208). Zapisnl sedanjik je mogoč ne samo pri dovršnikih, včasih tudi pri nedovršnikih. Na podobi je n. pr. lahko napis: Nemci postrele talce, lahko pa tudi: Nemci streljajo talce (ta drugi napis je celo nazornejši kakor prvi). Ime dovršno in nedovrSno pretekli čas se pravilno glasi dovršni in nedovršni pretekli čas (prim. dovršni in nedovršni sedanjik). Prožnejša kakor v. prejšnji slovnici je zdaj definicija o povratnih glagolih in ugotovitev, da so lahko v vseh treh načinih (223).
Ko se govori na splošno o prislovu (243), se zamenjuje prislov s pri-slovnim določilom. Ležeče tiskane besede v navedenih stavkih so prislovi, saj se tukaj obravnavajo besedne vrste in ne stavčni členi. Ze tukaj bi bilo treba povedati, da so prislovi besede, ki v stavku določajo ali glagol, zlasti določnega (predikativna raba), ali pa druge besede, t. j. pridevnik, prislov in tudi samostalnik, če se v zvezi v stavku rabi kot prislovno določilo (atributivna raba). Glede nikalnega rodilnika v zvezi z ne le je slovnica strožja kakor SP (263; SP 403). — Eno najbolj zapletenih vprašanj je, kdaj stoji v zanikanem stavku objekt v genitivu, če namreč objekt ni naravnost odvisen od predikata ali če je objekt odvisen od infinitiva, ki je v stavku subjekt. O tem so bila izrečena že različna mnenja, prim. § 319 v Breznikov! Slovenski slovnici 1934, istega avtorja razpravo o stavčni negaciji (Razprave AZU 1943) in pa predvojno Slovensko slovnico za III. in IV. razred srednjih šol. Takega vprašanja prav gotovo ni mogoče odpravit! z nekaj splošnimi ugotovitvami (263).
Sintaktična posebnost je osebek v instrumentalu v takihle primerih: Z materjo sva bila v mestu. Veselil se je z vso hišo. To se pravi: mati in jaz sva bila v mestu, veselil se je on in vsa hiša. Vprašanje pa je, ali je instrumental subjekt tudi v stavkih: Z materjo sem šel v mesto. Mati je šla z mano v mesto. Z otroki se igra. Z volkovi se pajdaši. Ce prva stavka razumem tako, da sem mater peljal ali spremil v mesto in da je mati mene peljala v mesto, potem ima v teh stavkih instrumental vlogo objekta. V tretjem stavku ima instrumental lahko pomen objekta (otroci so tako rekoč predmet moje igre), lahko pa je tudi subjekt (otroci in jaz se igramo). Tak recipročni subjekt je prav gotovo izražen z instrumentalem v četrtem stavku. Z objektom v instrumentalu imamo opraviti v stavkih: Umorili so mater z otrokom vred (= mater in otroka). Prišel je s tem pismom k nam (prinesel nam je to pismo). Takih stvar! se slovnica dotika v opombi na str. 175, deloma pa tudi na str. 295, ko govori o razločku med predmetom in prislovnim določilom. Problem, je zelo hvaležen in vreden nadrobnejše obdelave. Takšna smer je nakazana že v SP (išči v slovarju pri posameznih predlogih). Rešiti je seveda treba vprašanje, kako se ločita predmet in prislovno določilo. Na splošno velja, da imamo predmet povsod tam, kjer se neprisiljeno vprašamo z vprašal-nico po sklonu, po prislovnem določilu pa se vprašujemo z vprašalnim prislovom. Vendar so tudi pri tem izjeme. V stavku: S kolom ga je udaril po glavi (290) se vprašamo: s čim ga je udaril?, kod ga je udaril? V prvem primeru se vprašam, po sklonu, vendar se dejanje ne prenaša na kol, ampak je kol le sredstvo za to dejanje (prislovno določilo načina). V stavku: Otroku so se sline pocedile po obleki (290) je oblek! objekt samo takrat, kadar ima glagol prenesen pomen (si je zaželel obleke), sicer pa imamo opraviti s prislovnim. določilom kraja (pa četudi se poleg s kod? lahko vprašamo po njem po čem?). 133
Kaj je direktni in kaj indirektni objekt? Ne vem, ali je dober odgovor, ki ga beremo v slovnici: prepozicionalni objekti so indirektni, objekti v aku-zativu pa direktni (290). Tako pojmovanje je preveč formalistično. Odločilna je vloga, ki jo ima v vsakem posameznem primeru objekt v stavku. Objekt v akuzativu je v vsakem primeru direktni objekt. Prav tako je direktni vsak tisti objekt, ki sicer ni v akuzativu, pa ima vlogo akuzativnega objekta: Kesam se nepremišljene besede = obžalujem nepremišljeno besedo. Stregel mi je po življenju = življenje mi je hotel vzeti. Indirektni objekt bi bil to, kar sicer imenujemo oddaljeni objekt, ta pa je navadno v dativu. V slovnici bi bilo treba pretresti vsa tista poglavja, ki govorijo o objektu (zlasti oddelek o rabi sklonov, ki je slovnici na novo dodan).
Med prilastke štejemo vse tiste besede, ki v stavku pojasnjujejo samostalnike. Taki prilastki so v resnici zelo številni, niso pa edini. Prilastki so namreč tudi tiste besede, ki določajo pridevnike, prislove in zveze, ki imajo pomen prislovnega določila; za to se uporabljajo najrazličnejši prislovi (precej velik, čisto zadaj, daleč tam za goro itd.). Ne strinjam se s tem, da bi v zvezi Peter Klepec bila prva beseda prilastek, saj rečemo Klepčev Peter in ne Petrov Klepec; tudi velja pravilo, da stoji samostalniški prilastek za svojo odnosnico. Dobro bi bilo dalje, ko bi slovnica kaj spregovorila o samo-stalniškem prilastku v modernem strokovnem jeziku.
Vse slovnice učijo, da je priredje zveza dveh ali več glavnih stavkov, tako tudi naša (299). Vendar imamo prav tako priredje, če sta prirejena glavni stavek in celo podredje ali pa dve ali več podredij, n. pr. Če se je Jedo približal, zazibal kletko, se je komaj ganila, le oči so se za hip na pol odprle in iz njih se je zabliskalo tisto besno, globoko, neugnano sovraštvo, ki tudi v ječi ni poznalo ne vdanosti ne strahu (Cankar). Napačno je torej stališče, da v priredju ni mogoč odvisnik, odloča le način povezave med seboj.
Premisliti je treba, ali so odvisniki, ki se začenjajo z relativnimi zaimki ali z relativnimi prislovi, res različni odvisniki Cosebkovi, predmetni, prislovni) ali pa so čisto navadni prilastkovi stavki. Stavek: Kdor dela, zasluži plačilo pove isto kakor: Vsak, kdor dela, zasluži plačilo. Prav tako: Kadar mačke ni doma, miši plešejo - takrat, kadar... Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima = povsod, kjer ... V stavkih, kakor: Gorje mu, ki v nesreči biva sam, je pa objekt izrecno povedan (mu) in ni relativni odvisnik nič drugega kakor prilastkov stavek.
Za konec: knjiga bo v določenem krogu sicer dobro opravila svojo nalogo, treba pa bo misliti na to, da v doglednem času vendarle dobimo slovnico, ki se bo občutneje vzdignila nad raven šolske knjige. F. Tomšič
134