Listek. 637 raven, in bržkone bi se ne bil spoteknil ob stavku: »Ne v6, kam se cezura dene (kam se ima dejati)«; a tu je bilo ravno pomisliti, da je Prešeren rabil plural »cezure* z ozirom na mnogovrstnost cezur v istem heksa-metru. Pesnik, ki v istem heksametru napravi več glavnih zarez, cezur ne deva, ampak jih dene; ako pa v vsi vrsti šestomerov rabi vseskozi cezuro »penthemimeres«, tedaj jo deva ali stavi za tretjo arzo. Navedeno pušico pa kaže menda razlagati tako-le: Če kdo postavi v šestomeru namesto daktila (ali jednakoveljavnega nadomestila t. j. spondeja) samo trohej, tedaj pride s cezuro v zadrego, tedaj ne ve kam dejati cezuro (kje naj napravi zarezo). Da bi kdo ne včdel, kam se sploh devajo cezure, to ne more biti posledica navedenega pogoja, kakor bi morda prej včdel, potlej pa ne, ampak le v tistem posamnem slučaji, kadar je zverižil šestomer od trohejev, ne more pogoditi mesta odločni glavni cezuri. (Dalje prihodnjič.) L. P. LISTEK. Zbrani spisi Pavline Pajkove. Naznanili smo že v poslednji številki prvi zvezek zbranih spisov, katere je pri Dragotinu Hribarji v Celji izdala naša dobroznana pisateljica, gospd Pavlina Pajkova. Izredno ukusno natisnjena knjiga obseza poleg životo-pisnih in književnih črtic o gospe" pisateljici, katere je spisal g. prof. dr. Janko Pa/k, v prvem oddelku pesmi, v drugem pa ,,Občutke 11 a novega leta dan" ter noveli .,Odlomki iz ženskega dnevnika" in ,,Blagodejna zvezdica". — Pesmi so bile priobčene v posamičnih letnikih mariborske ,,Zore" in so leta 1878. izšle v posebni knjižici, torej so večinoma že znane slovenskemu občinstvu. V obče nam ugaja ta in ona, dasi je oblika časih nedostatna. Pograjati moramo nekatere stike, ki dandanes. ko se je vzpelo slovensko pesništvo na razmeroma visoko stališče, nikakor ne prebijejo stroge kritike 5 spotikamo se semtertja ob prisiljenem naglašanji, nepravilnih ali vsaj dvojbenih slovniških oblikah in ob neobičnih besednih razpostavah, kakor 11 pr. v zvezah : ,,Na-te" spomin me sili, bridko da vzdihujem (namesto: ,,. . . da bridko vzdihujem). Takih zvez je v knjigi prav dosti. Zasledili smo tudi v uikaluih stavkih tožilnik namesto rodilnika (takisto pozneje v prozi); primeri: ,,Brezna dni plam z molitvo vneto da ne vgasim" (16.), „Moj dar ti ne bi tak zaničevala, tak mrzlo ne bi dala mi slovo" (56.), ,,Iščem, pa ne čujem petje slavčevo" (63) i. dr. Ne glede" na te nedostatke, zmatramo za najboljše pesmi v zbirki te"-le: ,,Motto", ,,Cvetlicam" (dobra ideja; verz: ,,Ko glasno nam, prem neme, k srcu govorite" je dosti trd); ,,Sirota", „Milih pokojnikovih dan", ,,Novomašniku", „Tvoje mokre oči", ,,Osameli cvetici", ,Jesen" (razven končne kitice), ,,Materni glasovi" in ,,Gazele". — ,,Občutki na novega leta dan" so prvi spis pripovedne vsebine in so pokazali že leta 1876., da sme" slovenska književnost pričakovati še marsikaj lepih del iz peresa gospe pisateljice. Jako dobro pogojem so ,,0 d lom k i iz ženskega dnevnika", kjer se je pisateljica globoko zamislila v duševno življenje mlade deklice, kateri se je vzbudila prva, žal, da nesrečna ljubezen. Dejanja je sicer malo, ali refleksije se takd strinjajo z mišljenjem in čustvovanjem dekliškim, da smo to novelo radi čitali od začetka do konca. Spis pa bi se 638 Listek. bral dokaj lepše, da je gospa pisateljica razvezala nekatere brezpotrebno dolge stavke (primeri str. 127., 128., 129., 141., 142., 143., 148., 149., 151.). Takisto jezik te novele ni tako gladek kakor v nastopni noveli ,,Blagodejna zvezdica", priobčeni prvič v ,,Kresi". Tukaj razpolaga gospa pisateljica z lepo pripovedno tehniko, vi zanimljivo in resnično risati značaje ter skrbi za živahen razvoj dejanja. Omenimo še, da je prevod ,,Blagodejne zvezdice" izšel tudi v češkem ilustriranem listu ,,Svetozoru". — Da izrečemo končno sodbo o prvem zvezku zbranih spisov gospe" Pavline Pajkove: Težišča tej knjigi je iskati v razpravnem in pripovednem delu, kjer se razvija vsa moč pisateljičina; v tem nas potrjujejo tudi poznejši spisi, ki so svoje dni izšli v „Kresi" in nekoliko tudi v našem listu. Ker je gospa Pavlina Pajkova mimo tega malone jedina pisateljica, kar jih šteje sedanja književnost slovenska, uverjeni smo, da si pridobe' nje zbrani spisi dosti prijateljev med čitajočim občinstvom, zlasti med ženskim svetom. To želimo cenjeni gospe" pisateljici od srca ! Izvestja »Muzejskega društva za Kranjsko« priuašajo v svojem 4. sešitku nadaljevanje Kobkirjeve študije »Boj na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti«, potem »Nekoliko črtic o turških vojskah«, v katerih prof. dr. Fr. Kos v posnetku priobčuje deset izvirnih zgodovinskih dokumentov z leta 153«. —1538., nadaljevanje »Slovenskih osebnih imen v starih listinah«, katera je nabral prof. J. Scheinigg iz Zahnovega zbornika »Codex diplomaticus austriaco-frisingensis«, in končno zapisnik kranjskih mahov iz peresa župnika S. Robiča. V »Malih zapiskih« čitamo nastopne beležke: »Poročila z Grškega« (prof. S. Rutar\ »Podobi sv. Jurija in sv. Ahaca v cerkvi Sv. Radegunde v Srednji Vasi v šenčurski fari pri Kranji« (arhivar A. Koblar), »Vrata iz leta 1638 v Kranji« (ravnatelj /7/«« Sitbic, ponatisek iz izvestja strokovne šole ljubljanske), »Dva stara zvonova« v zvoniku podružnice Sv. Lovrenca v Radohovi Vasi«, »Ostanki neke vrste retabel-oltarja v podružnici Sv. Trojice v Gradci, v šentpeterski duhovniji na Notranjskem«, »Soha sv. Petra v dvorski cerkvi, fare polhograške« (vse troje priobčil S), »Črna štorklja« (pre-parator F, ScAu/z), »Dve opazki k Vrhovčevi ,Zgodovini Novega Mesta'« (župnik J. Sašelj) in naposled poročilo o Pečuikovih izkopinah na Gori pri Smariji na Dolenjskem. — Na platnicah so zabeleženi darovi deželnemu muzeju leta 1893 , tri glagolske listine iz 16. stoletja in hrvaška listina z leta 1591. — Izvrstno uredovana »Izvestja« naj bodo našim čitateljem iz nova toplo priporočena. Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub trtui uši s trtorejo uspešno baviti. Po najnovejših skušnjah spisal Ivan Bele, učitelj na vinorejski šoli v Mariboru. Celje 1893. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 116 str. Cena mehko vezanemu izvodu 40 kr., po pošti 45 kr. — Poročilo prihodnjič. III. Letopis slovenskih posojilnic 1892. Sestavil po naročilu načelstva ,,Zveze slovenskih posojilnic" Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v Krškem — Slovenske posojilnice so od lanskega leta lepo napredovale, zakaj dandanes jih štejemo že 61 (proti 54 lanskega leta), ki so po deželah razdeljene tako-le: Na Koroškem jih je 17, na Kranjskem 14, na Primorskem 9, na Štajerskem 21. Zadružnikov so imele koncem 1892. leta 20643, torej za 3708 več nego leta 1891., denarni promet pa je zuašal 1892 leta 13,326.676 gld . (za 2,785.910 gld. več nego leta 1891.) — Lapajnetova knjiga ima 12 tabel, katere pojasnjujejo še posebne opazke, mimo tega več člankov, tičočih se delovanja slovenskih posojilnic in delovanja njih zveze. Sosebno važen je spis o pravilih slovenskih posojilnic z ozirom na njih temeljni in na trgovinski zakon. Sketove čitanke. Neumorni pisatelj slovenskih čitank, gosp. dr. J. Sket je zopet priredil dve novi čitanki, in sicer »Slovensko čitanko za četrti razred skednjih šol« in »Staroslovensk o čitanko za višje razrede sred"