imv
KURIR
NOVO MESTO 19. sept. 1979 leto Vlll.*št. 12
časopis kolektiva industrije motornih vozil
	BOj
MIH	m?*
Obnovljena in asfaltirana cesta Brusnice— Gabeije prinaša tudi v ta del Podgorja napredek in obete za nadaljnji gospodarski razvoj. Kmetijsvo in turizem sta v veliki meri odvisna od dobrega prometa in povezave s središči, letošnje srečanje borcev Gorjanskega bataljona pa je prav za ta namen zaključeno z novo gospodarsko zmago naših krajev.
Borci Gorjanskega bataljona -vedno med svojim ljudstvom
Letošnje srečanje podgorjanskih partizanov pri domačiji narodnega heroja Vinka Paderšiča—Batreje — Pridobitve: posodobljena asfaltna cesta Ratež—Brusnice—Gaberje in cesta Brusnice—Leskovec—Suhadol — Avtomatska telefonska centrala s 40 priključki in dobri obeti za nadaljnji vsestranski razvoj krajev v Podgorju.
Bataljon je 1. junija 1942 štel že 301 borca. Konec junija je prišel v sestav Krškega odreda, Id se je z Zahodnodolenjskim in Belokranjskim odredom združil v na novo ustanovljeno Peto grupo odredov, ki ji je poveljeval Marjan Dermastja — Urban Velikonja.
Po jesenski ofenzivi in po zmagi na Suhorju je bil Gorian-
Partizanska vojska — ljudska vojska. Nastanek, borbe, delo in povojna aktivnost borcev Gorjanskega bataljona v celoti potrjujejo to znano zgodovinsko resnico, saj je prisotnost borcev tega znanega bataljona na širšem območju Dolenjske še kako zaznavna. V pod-gotjanskem predelu novomeške in krške občine ljudje hvaležno spoštujejo delovno vnemo nekdanjih borcev za svobodo iz Gorjanskega bataljona, ki zadnjih 12 let na svojevrsten način utrjujejo revoludoname pridobitve našega boja. Še naprej pomagajo ljudstvu, iz katerega so izsSi in ki je med NOB dajalo vse svoje sile za osvoboditev in pomoč svoji vojski.
To se je znova potrdilo v ne- da partizanska enota tako priza-
deljo, 9. septembra, v Suhadolu pri domačiji narodnega heroja Vinka Paderšiča-Batreje, kjer je bila letošnja osrednja proslava, uokvirjena v niz praznovanj novomeškega oktobrskega občinskega praznika. Tudi tokrat so borci Gorjanskega bataljona svoje srečanje povezali z novimi gospodarskimi zmagami, ki so plod njihovih zastavljenih akcij. Edinstven primer v Sloveniji je,
devno skrbi za vsestransko rast področja, iz katerega je izšla.
Zato 9. september ni bil le srečanje borcev Gorjanskega bataljona s svojim ljudstvom, temveč ponovna potrditev obojestranske zvestobe in nadaljevanje v letih vojne začete skupne poti za lepše življenje delovnih ljudi Podgorja.
Prav je, da ob tej priložnosti na kratko opišemo pomen Gor-
janskega bataljona v težkem vojnem času, ko so našo domovino okupirali in razkosali okupatorji in na žalost so jim pri tem pomagali tudi nekateri naši ljudje.
Iz malega raste veliko. Tako je tudi Gorjanski bataljon nastal iz Gorjanske čete, kije po bitki na Miklavžu štela 55 mož .Bataljon je bil formiran 13. maja 1942 na Pragu v Kobilah. Ze 25. maja se je Gorjanski bataljon predstavil ljudem v Novem Lurdu, kamor so se tedaj zgrnile velike množice ljudi, ki so hotele videti te hrabre fante. Že sam prihod Gorjanskega bataljona med ljudi je napravil na vse močan vtis. Mnoge je to tako navdušilo, da so se partizanom Gorjanskega bataljona še isti dan priključili, drugi pa so prihajali k njim naslednje dni.
(Nadaljevanje na 2. str.)
{ Naš prvi 2
1	športni dan •
• •
Komisija za šport in 2 J rekreacijo pri Konferenci J
•	OOS IMV obvešča, da bo •
2	v soboto, 6. oktobra 2 J 1979, prvi športni dan •
•	IMV. Na udeležbo so • 2 vabljeni delavci iz vseh J J naših tozd, na programu •
•	pa bo 7 športnih panog. 2 2 Srečanja se bodo odvijala { J na športnih igriščih v No- •
•	vem mestu, ob zaključku 2 2 bodo najboljši prejeli na- * J grade in priznanja.
•	2
Borci Gorjanskega bataljona
^	•	ceste, ki bo služila občanom
-vedno med svojim ljudstvom “*>£*3.»JSpt
»	»	povezavi podgorskega področja.
(Nadaljevanje s 1. str.)
ski bataljon na Gaju razfor-miran. Njegova II. in III. četa sta bili priključeni Cankaijevi brigadi, nekaj fantov je tvorilo Gorjansko terensko četo, nekaj
Dvanajst
srečanj
Od leta 1967 odbor Gorjanskga bataljona združuje svoja srečanja in proslave s pomembnimi gospodarskimi oziroma komunalnimi akcijami Kratek pogled nazaj nam pove, kje in kaj je bilo narejeno na pobudo nekdanjih borcev tega bataljona:
1967	— srečanje je bilo v vasi pod krajem, kjer je bil Gorjanski bataljon ustanovljen.
1968	— srečanje v Ko stanjevicL
1969	— v Gaberju, kjer je odbor Gorjanskega bataljona dal pobudo in sredstva za obnovo šole.
1970	— obnova vasi Planina, ki so jo ustaši požgali in pobili v njej vse moška
1971	- v Podgradu narejen del ceste in nabavljena oprema za šolo.
1972	— ni bilo nobene akcije, le srečanje v Šentjerneju.
1974	— Črneča vas dobi asfaltno cesto, obnova vasi, ureditev elektrike in vodovoda
1975	— vodovod, ki zajame 16 naselij v Podgorju.
1976	— Vodenice: cesta od gradu v Kostanjevici razširjena do Vodenic, oziroma cesta Kostanj — Ban.
1977	— zaključena 2—letna akcija asfaltiranja ceste Mokro polje — Šmarje.
1978	- v KS Pobočje dokončno urejen vodovod, postavljeni temelji za obnovitev Draganove domačije. Narejena tudi cesta od vasi Planina do Bregane.
1979	— posodobljena cesta Ratež — Brusnice — Gaberje in cesta Brusnice - Leskovec — Suhadol; nova avtomatska telefonska centrala v Brusnicah.
V_______________________J
pa jih je skrbelo za stalne kurirske zveze.
Gorjanska terenska četa se je z Belokranjsko in Roško četo povezala v Vzhodnodolenjski odred z omejenimi vojaškimi nalogami. Spomladi 1943 se je z novimi prostovoljci zopet razrasla v nov Goijanski bataljon.
Pomen Golanskega bataljona je bil v času NOB nedvomno velik, saj Gorjanski bataljon ni imel nikoli le vojnih nalog. Izvajali so mobilizacijo, organizirah so pomoč kmetom pri pobiranju pridelkov, organizirali so usnjarsko industrijo, mline, pokretne enote so oskrbovali s hrano. Goijanski bataljon je obvladoval celotno ozemlje, ki mu je bilo zaupano, in dodobra je poznal razmere na njem. Danes, ko borci obujajo spomine na takratne težke, a vendar slavne strani naše zgodovine, povedo, da so bili ljudje v Podgorju vedno enotni in te njihove enotnosti ni strl tudi močan pritisk okupatorja. In pav močna povezanost borcev in domačinov v tistih težkih časih je eden izmed vzrokov, ki borce Gorjanskega bataljona še danes tesno priklepa na te kraje. Tako prireja odbor Gorjanskega bataljona že 12 let, od 1967 dalje, v enem izmed krajev v Podgorju oziroma na območju Goijancev srečanja in proslave, ki jih, kot smo že omenili, vedno povezuje s pomembnimi gospodarskimi akcijami.
Na eni izmed svojih sej so člani odbora Gorjanskega bataljona temeljito preučili to področje, kije bilo tedaj inje do neke mere še danes zaostalo tako v gospodarstvu in kulturnem življenju. Prav zato so se odločili, da morajo po svojih močeh prispevati k temu, da se to stanje spremeni Spraševali so se, kako preprečiti odhod mladih iz teh krajev, kako prispevati k boljšemu življenju ljudi in k razvoju naprednega kmetijstva. To pa so pogoji, ki izhajajo iz gospodarske osnove. Ljudem je bilo potrebno izboljšati osnovne življenjske pogoje. Potrebno je bilo urediti vodovod, elektriko, ceste itd.
In možje Gorjanskega bataljona so si zavihali rokave ter šli na delo. Dati ljudem boljše življenjske pogoje, to je bilo njihovo vodilo. ,
Gorjanski bataljon ima svoj domicil tudi v krški občini in tako je med občinama Krško in Novo mesto zaživel dogovor, da je eno leto proslava na območju
krške občine, dve leti zapored pa v novomeški občini
Letos so se v odboru Gorjanskega bataljona odločili, da se pojavijo v Brusnicah oziroma Suhadolu. Za to so se dogovorili kljub finančnim težavam Nad akcijo Gorjanskega bataljona so se navdušili vsi tukaj živeči in tako so se vključili v akcijo stari in mladi od Gaberja do Suhadola V akciji se je izkazala predvsem mladina in bila tako deležna priznanja.
9. september bo ostal pomemben pomnik v teh krajih, kjer je živel heroj VINKO PA-DERŠIČ, saj so prebivalci dobili pomembno cestno povezavo z ostalimi kraji, predvsem s središčem ddenjske regije. Avtobus doslej ni mogel pridi do vseh njihovih krajev. Tudi za intenzivno kmetijstvo in ostale življenjske pogoje je cesta po-mebna pridobitev. Vsekakor pa ni zanemarljivo tudi to, da so ti kraji dobili telefonsko zvezo.
Tako je ta del Podgorja dobil letos znaten delež, saj znaša vrednost objektov 2,5 stare milijarde, kar je doslej ena največjih akcij Gorjanskega bataljona.
V letošnjo delovno akcijo Gorjanskega bataljona je vključeno 6 km ceste Ratež — Gaberje. Nova pridobitev je tudi cesta od Brusnic do sanitarne deponije, kjer bo novo odlagališče smeti, ki nikakor ne sme
Naslednja pridobitev, speljana prav tako na pobudo Gorjanskega bataljona, je cesta od smetišča do Suhadda (3,5 km), ki bo postala od navadnega kolovoza sodobna 5—6 m široka cesta z mostom preko hudournika, 700 m trase pa je popolnoma na novo narejene.
Suhadolska cesta je ovrednotena na 350 milj. in polovico sredstev so prispevali občani.
Prav tako pomembna pridobitev za te kraje je otvoritev avtomatske telefonije oziroma montaža nove centrale s 40 priključki in možnost razširitve na 100 priključkov.
Ob vseh teh pridobitvah je potrebno izreči priznanje Gorjanskemu bataljonu, širši družbeni skupnosti kot samim občanom, ki so pri akciji prizadevno sodelovali tako s finančnimi prispevki, z materialom in z delom
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Trije kolegi ob kozarčku pijače debatirajo o avtomobilih.
— Zdaj sem kupil mercedes 450 S.
— Jaz pa imam še vedno žabo.
— Meni pa še vedno dobro služi moj LD 12.
— Ti, kakšen tip pa je to? Zanj pa še nisem slišal.
— Oh, to je le okrajšava za leva, desna, ena, dva ...
Franc Pirkovič in MaksVale, dva izmed prvoborcev Gorjanskega bataljona in njegova komandanta, sta veliko pripomogla tudi k uspehom letošnje delovne akcije v Podgorju. Vsa pohvala velja tudi ostalim članom odbora Gorjanskega bataljona.
Suhadol — kraj, kamor doslej avtobus ni mogel pripeljati. Z novo prometno in telefonsko zvezo bo podej tudi tu marsikaj drugače, predvsem pa bo življenje lepše in prijetnejše . ..
Za streho nad glavo
V TOZD Tovarna avtomobilov so razdelili sredstva, namenjena za stanovanjska posojila
V avgustu je bila v TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV
Jože (za adaptacijo), Hren Anton (za adaptacijo), Hrovatič
Nace (za adaptacijo), Zupančič Franc (za adaptacijo), Lukšič Anica (za adaptacijo),
Kržan
Jože (za dograditev) in Šurla Franc (za dograditev).
IZVOZ: NAŠA DOLGOROČNA USMERITEV
,, Izvoza ni mogoče reševati z občasnimi ukrepi. Izvoz je treba dolgoročno vgrajevati v naš gospodarski sistem. V preteklosti je naš izvoz v dobršni meri temeljil na izvozu kmetijskih pridelkov, ves čas doslej pa smo premalo podpirali dolgoročni izvoz industrijskih izdelkov. Za ta izvoz pa niso dovolj samo nekateri ukrepi, ampak je potrebno vso proizvodnjo ustrezno posodobiti, da bi bila sposobna delati po takih cenah, da bi z njimi lahko tekmovali na svetovnem trgu. Zdajšnje omejitve uvoza izvozni usrre-ritvi jugoslovanskega gospodarstva bolj škodujejo kot koristijo in utegnejo zavreti nadaljnjo izvozno usmeritev cele vrste delovnih organizacij, ki že vrsto let stopajo po tej poti. . ."
JURIJ LEVIČNIK,
glavni direktor IMV, v
pogovoru za „Delo"
28. 7. 1979
Brez olja v diferencialu...
Težave, ki jih imajo mehaniki notranjih transportnih sredstev
24. redna seja delavskega sveta.
Ena izmed osrednjih točk dnevnega reda je bilo poročilo o sklepu komisije za delovna razmerja v zvezi s prioritetno listo prosilcev za stanovanjska posojila za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. Brez dvoma je prav, da delovnim ljudem s posojili pomagamo pri reševanju njihovih stanovanjskih problemov.
Po prioritetni listi, kije bila potrjena in sprejeta, so posojila dobili naslednji tovariši in tovarišice :
40.000	din so dobili: Srebrnjak Jože, Lukšič Franc, Železnik Janez, Perše Franc, Božič Miha, Barbič Stanko, Kos Viktor, Banič Franc, Vene Franc Kolenc Alojz, Sivec Janez, Popovič Niko, Vide Janko, Luzar Ivan in Potočar Martin;
35.000	din so dobili: Dular Jože, Gramc Jože, Klevišar Martina, Staniša Cveto, Ivnik Franc, Malnar Rudi, Turk Marija in Nemanič Stane;
30.000	din sta dobila: Murn Franc in Guštin Jože;
25.000	din so dobili: Nose Franc, Mohor Ciril in Gazvoda Ivan;
20.000	din so dobili: Gregorič Ivan, Hren Alojz, Kukovec Mirko in Žulič Martina;
15.000	din so dobili: Škrbec
Za notranji transport v vseh štirih TOZD v Novem mestu je na voljo 28 viličarjev. Njihovo vzdrževanje opravlja TOZD Tehnoservis s šestimi mehaniki. Njihovega skupinovodja, Alojza Turka smo vprašali, s kakšnimi težavami se srečujejo pri svojem delu.
„Težav je veliko, saj sploh
nimamo pravega delovnega prostora. Uporabljamo transportno pot med skladiščem in proizvodnjo, kjer nas povsod spremlja. Nadaljnje težave so v tem, da nimamo delovnega kanala in pralnega stroja za mastne dela. Brez teh pogojev in sredstev pa si ne moremo predstavljati kvalitetnega vzdrževanja. Težave so
tudi s polnjenjem baterij za * elektro viličarje, kajti tudi za to nimamo pravega prostora in premalo je polnilnih aparatov. Imamo samo tri polnilce, ki polnijo baterije sedemnajstih viličarjev. Vemo tudi, da bi se morala vsaka baterija polniti najmanj deset ur, če obratuje dnevno sedem ur. Znano pa nam je, da obratuje tudi po 14 ur dnevno. Zato ni čudno, da se baterije tako hitro izrabijo.
Trenutno je nesposobnih za transport šest dizel viličarjev, ki jih imamo v popravilu. Zakaj? Predvsem zaradi nedobavljenih rezervnih delov kot so: hidravlične zobate črpalke, deli za menjalnik in podobno, ki se dobijo le iz uvoza. ,
Pred dnevi se je ustavil viličar v lahki presernici. Ko so ga vzeli mehaniki v popravilo, so ugotovili, da v njegovem diferencialu še nikoli ni bilo olja — maziva! Tako je očitno, da strojniki, ki opravljajo s stroji, ne opravljajo vsakodnevnega pregleda, ki so ga dolžni opravljati
Mehaniki bi želeli, da jim ustrezne službe preskrbijo delovne prostore in orodja, da bi tako tudi oni z veseljem in vestnostjo opravljali svoje delo.“
ANTON LONGAR j
(Iz PAVLIHE)
—■ Zmerom se razburjaš, da tebe nihče v delovni organizaciji ničesar ne vpraša. No, pa povej, kako se imenuje južnoameriška reka s šestimi črkami!
— stran 3
Dopustniški dnevi so za nami...
Res. Tudi dnevi več ali manj brezskrbnega dopustni&ega potepanja so za nami. Spet se bo potrebno resno „zagnati v delo“ in vestno izpolnjevati ddovne obveznosti Kajti dopust je namenjen predvsem počitku; to naj bi bil čas, v katerem bisi nabrali novih delovnih moči, ko si „spočijemo* živce, poskušamo pozabiti na težave in tegobe, s katerimi se srečujemo na delovnem mestu in se posvečamo svojim najbližjim, svoji družini. Mnogi ste preživeli poletne dni ob našem morju, nekatei v hribih, drugi pri sorodnikih, eni so ostali kar doma in zjutraj poležavali malo dlje v postelji. Ve liko pa je bilo takšnih, ki so dni, namenjene dopustu in počitku, dodobra izkoristili: gradili so hiše, urejali svoje domove, drugi spet del ah na polju.
Vsekakor pa je veliko takšnih, ki so se odločili, da prebijejo počitnice z družinami ob srednjem Jadranu, v našem kampu v Pakoštanih. Gotovo smo lahko zadovoljni, da naša delovna organizacija omogoča svojim delovnim ljudem počitnice v našem kampu. Gotovo ni med nami nikogar, ki ne bi vedel, da imamo naš kamp v Pakoštanih, daje tam veliko naših prikolic, ki so hkrati tudi posrečena reklama za naš proizvod.
Toda!
Ali je dovolj čudovit borov gozdiček, v katerega gosti senci so skrite naše prikolice, ki nam nudijo udobje, kakršnega si lahko za dopust le želimo? Ali je dovolj čudovito sinje in čisto morje, lepa plaža?
Da, lahko rečemo, daje vse, kar je dano od narave, dovolj. Kaj pa smo k urejenosti, čistosti in prijaznosti kampa prispevali mi, ljudje?
Mimo lahko trdimo, da ne prav veliko! Gotovo bi se z našim večjim prizadevanjem dalo narediti še veliko več in s tem bi prispevali mnogo k našemu boljšemu počulju v kampa
Gotovo se spominjate, da smo vas v prejšnji številki KURIRJA povabili, da nam napišete vaše mnenje, oceno o kampu, da poveste, kaj vam je všeč, kaj vam ni, kaj naj bi v tem našem letovišču še uredili in izboljšali.
Tokrat vas moramo pohvaliti V,uredništvu smo dobili kar precej predlogov, ocen, kritik in bili smo jih resnično veseli, saj je to dobro znamenje, da se bo morda le razvilo sodelovanje med vami in uredništvom.
„Po stranišču spoznaš gospodarja..
No, pa se vrnimo k našem kampu. Najprej poglejmo, kje vse nas „čevelj žuli“
Tovarišica Marjana pravi:
„Sam kamp v Pakoštanih je več kot čudovit. Vendar pa to gotovo ni vse, kar človek potrebuje na dopustu. Pred vsem bi morali urediti sanitarije, ki so naravnost obupne. Mišim, da
malo več čistosti sanitarij, kot njihove bližnje okolice, ne bi bilo odveč! Saj človek postane slabe volje, ko zagleda sliko neurejenosti in nehigiene, kakršna vlada okoli stranišč."
Vendar tovarišica Marijana ni edina, ki se je pritoževala nad sanitarijami. Takih je še mnogo. Gotovo bi bilo potrebno sanitarije vzdrževati pogosteje, gotovo je kdo, ki je to dolžan opraviti, gotovo pa je tudi to, da bi morah tudi sami bdj paziti na red in čistočo, da bi tako pripomogli k čistejšemu WC. Saj takšen, kakor je, ni lepo spričevalo o nas vseh.
Prevladuje tudi mnenje, da so cene v našem kampu previsoke in delavci ždijo tudi vedeti, z akaj tako; prikolice proizvajamo sami in jih tudi sami vzdržujemo in čuvamo. Nadalje
pravi eden izmed piscev tudi, da se mu tudi takse oziroma pristojbine zdijo previsoke za kamp delovne organizacije.
Vso prednost našim
delavcem in družinam s šolarji!
Tovariš Stane pa se pritožuje nad organizacijo letovanja in razporejanja oziroma odločanjem, kdo bo lahko letoval in kdo ne:
„V IMV delam že 22 let, imam štiri člansko družino in letošnji dopust smo želeli preživeti v našem kampu v Pako-štanih. Žal nam to ni bilo omogočeno. Dobili pa smo obrazložitev, da je kamp v juliju popolnoma zaseden. To obrazložitev smo mirno sprejeli, razburil pa sem se, ko sem od sodelavcev zvedel, da so v našem kampu, ki naj bi bil namenjen res nam, delavcem IMV, letovali mladi pari, neporočeni, brez otrok in ki niso bili niti naši delavci. Lahko mi verjamete, da sem se počutil užaljenega in prizadetega!“
To variš seje upravičeno čutil užaljenega, saj so prikolico, kjer bi lahko letoval on z družino, zasedli mladi ljudje, ki niso člani naše DO in jim gotovo ni mesto v našem kampu, saj mora
Samo voda in prikolica seveda še i vse — naši delavci so v odgovorih in ocenah z letovanja v Pakoštanih s kritično besedo opozorili na vrsto pomanjkljivosti, ki jih bo v Primoštenu nujno in hitro treba odpraviti, da bo dopust zares oddii in sprostitev!
človek našega kolektiva imeti tu popolno prednost.
Prav tako se ljudem zdi čudno, da so v času največjega razmaha sezone nekatere prikolice prazne. Nekateri pravijo še: „Lokacija našega kampa je čudovita, vendar pa je kamp že prenatrpan prikolic. V tolikih letih, kot naš kamp obstaja, bi bila v njem že lahko kakšna vidna sprememba. Lahko bi postavili nekaj gugalnic, peskovnik ipd., da bi se imeli naši otroci kje igrati, ne pa da le trpamo v kamp vedno več prikolic, ki so ponekje le 2 m ena od druge.
Pa tudi oskrba z vodo v našem kampu je problematična v poletnih mesecih, tako kot v vsej Istri in Dalmaciji, toda morda bi se tudi to dalo kako urediti? “
Tovariš S. J. nam je podal predlog, v katerem pravi, da bi želel in gotovo je še več takih, d a bi bilo delavcem naše DO omogočeno letovanje še v kakšnem kampu, da bi kje v Istri postavili nekaj prikolic. S tem bi imeli večjo možnost izbirati kam na dopust Meni, da so Pakoštani za marsikoga predaleč, saj praktično izgubiš 2 dneva na vožnji, to pa je že veliko, če si namenjen ostati 7 dni.
Spodbuda in kritika: biti mora boljše!
„V enajsti številki „Kurirja" letnik 79, ste me spodbudili, da tudi jaz opišem svoje vtise kot tudi mišljenje o našem kampu v Pakoštanih," piše delavec L M.: .
„V Pakoštanih smo z družino letovali letos že šestič zapored. Privlači nas predvsem lepota kraja, kot tudi stabilno vreme, ki v poletnih mesecih pozna le malo padavin. Mislim, da je letovanje ob morju vsakemu članu kolektiva nujno potrebno, da se sprosti po naporih preko leta, in obenem nabere moči za hladnejše dni.
Kamp ima čudovito lego. Tudi borov gozdiček je lep. To pa je poleg kopanja in sončenja tudi vse, kar nudijo Pakoštani turistom
Tisti, ki je gost tega kampa od vsega začetka, je že opazil, da so bile v začetku cene živil, predvsem sadja, dosti nižje kot v Novem mestu. Mislim, da so tedaj ljudje prodajali na tržnici to, kar so pridelali sami. Šest let po tem je položaj povsem drugačen. Cene vseh živil so krepko višje kot že v tako najdraž -jem Novem mestu. Prodajalci in preprodajalci vedo, da ima turist polne žepe, zato to s pri-
bolj intimno. Smatram, da bi z denarjem, ki ga odrejamo od regresa, lahko že zdavnaj tudi mi nabavili te predšotore. Spominjam se tudi, da so delavci že zahtevali od vodstva sindikata, da se pregleda možnost izgradnje kakega rekreacijskega objekta (mini golf, igrišče za odbojko, balinišče, gugalnice za otroke itd.). .Vendar za to ni bilo narejenega prav nič!“
Pripomb in predlogov je bilo še več, toda osrednji problem so sanitarije in cena kampa. Delavci ždijo odgovore na svoj „zakaj“ in upamo, da se bodo odgovorni tovariši in organizacije odzvali in odgovorili na ta vprašanja. Tako kot 00 ZK,
dom izkoriščajo. Zjutraj skupno dvignejo cene na astronomsko višino in potem tega ne spuste. Zato ni bilo nič čudnega, če je bio grozdje v Pakoštanih po 40 din, v Novem mestu pa po 20 din.
Poslušal sem pogovor dveh ž enic, domačink na trgu v Biogradu. Ena je drugi strokovno razlagala, „da ča da se muči“, če kupi breskve po 10 din za kg od grosista in jih na drobno proda po 40 din. Meso je res kvalitetno, zato pa je drago kot žefran in mesariji se po hitrosti računanja lahko merijo z računalniki, kar pa ne velja za točnost. Cena je vedno zaokrožena na 10 din, seveda nikoli na škodo potrošnika. Treba je tudi povedati, da je ostala v Pakoštanih le ena mesnica in še v tej je treba čakati tedaj, koje meso, najmanj eno uro. Vsak pa je lahko opazil, da so v tem malem mestecu zrasle krčme kot gobe po dežju. Vsaka malo boljša luknja je že kafana ah disko, kjer cene niso ravno nizke. Vsakdanji pojav je, da je bilo kompletno strežno osebje na vratih, poleg vabljive vitrine z morskimi specialitetami, lokal pa je bil prazen celo zvečer.
Toda vrnimo se v Adrija cara-vaning. Milo rečeno: stanje v kampu je tako kot prvo leta Razlika je le v tem, da je kamp bolj natrpam in da nas loči od ostalih turistov mreža, česar prvo leto kampiranja ni blo.
O obupnih sanitarijah, gneči
proizvodnja III., IV. in kontrola kvalitete ždijo tudi vsi zapode-ni v naši DO vedeti, kaj je narejeno z denarjem, ki ga vsako leto odvajamo v namene počitniških dejavnosti.
Gotovo je potrebno poiskati nove možnosti, kako najbolje preživeti dopust, saj vsi vemo, kako pomembno je, kako preživimo dni, namenjene počitnikovanju . Odgovorne tovariše vabimo, da za prihodnjo številko Kurirja pripravijo obrazložitev - zakaj tako, s kakšnimi težavami se srečujejo pri tem svojem ddu in kaj lahko prispevamo k boljšemu, rekreacij-dcemu oddihu.
Okvirni plan 2. dela športnih iger 1979
Spominček na vroče poletne dni, ko nam gneča na obalah Jadrana niti ni bila odveč...
Smatram, da je razen tega tudi dosti stvari, ki zadevajo samo naš kolektiv. Prikolice propadajo. Vzdrževanje bi moralo biti mnogo bolj dosledno. Pa tudi letujoči bi morah ravnati s prikolicami namj mačehovsko! Vsak je tudi lahko opazil, da imajo privatni lastniki prikolice vsi tudi prikoličarski predšotor, ki naredi letovanje
Od septembra do konca novembra pričakujemo naslednja športna srečanja v okviru drugega dela letošnjih delavskih športnih iger:
1.	plavanje: 5 9- 1979 ob 16. uri v Dolenjskih Tophcah
2.	atletika: 13. 9. 1979 ob 16. uri na stadionu Bratstva in enotnosti Novo mesto
3.	mah nogomet: I. in II. skupina od 7. 9. do 15. 10.
4.	balinanje: od 4. 9. do 13. 9.1979
5.	kros: moški in ženske 18. 10. 1979 na stadionu
6.	odbojka: I. skupina moški
od 18.9.do 11. 10. 1979
II. skupina moški turnir v sept. 1979
I.	skupina ženske od 18. 9. do 2. 10. 1979
II.	skupina ženske od 18. 9. do 2. 10. 1979
7.	kegljanje: moški in ženske od 20. do 25. 10. 1979
8.	nam. tenis: moš. in ženske oktobra in nov. 1979
9.	streljanje: moš. in ženske v novembru 1979
10.	šah: moški in ženske v nov.1979
Slavnostni zaključek bo predvidoma v začetku decembra 1979.
prvuiciuMuni*iaiya m u*v/. Spominček na 21. julijsko srečanje več tisoč delavcev IMV na Gorjancih: vsako leto prihaja pod O obupnih sanitarijah, gneči Trdinov ^ tu(|j ^5 družin naših delavcev. Proslave dneva vstaje postajajo priljubljena priložnost
^napSga.itd' * ^ ** ^ tovariših snidenj in prisrčne, sproščene zabave, ki se je ljudje radi udeležujejo (foto Tone Gošnik).
Gibanje neuvrščenih ima v svetu vedno večji pomen
6. konferenca neuvrščenih držav na vrhu v Havani je vzbudila širom po naši domovini velikansko pozornost, tako kot noben drug mednarodni dogodek v letošnjem letu.
Povedati je potrebno, kako močno se je gibanje razširilo, saj mu pripada oz. v njem sodeluje več kot 2/3 držav sveta, osvobodilna gibanja in številne mednarodne organizacije. H gibanju pristopajo nove države Latinske Amerike in Azije, prav tako pa je politika neuvrščenosti vedno bolj prisotna tudi v Evropi, kar potrjuje njen vsestranski značaj.
Konferenca v Havani je ponovno odločno pokazala, da sta politika in gibanje neuvrščenosti neodvisen, zunajblokovski svetovni dejavnik, čeprav je bilo že več poskusov, da bi gibanje prikazali v drugačni luči. Znova je bito potrjeno, da je politika neuvrščenosti nenadomestljiv pogoj neodvisnosti in enakopravnosti držav, uresničevanja njihovih prizadevanj za hitrejši razvoj v miru in svobodi.
Danes je politika neuvrščenosti prava gonilna si la pozitivnih sprememb v mednarodnih političnih in gospodarskih odnosih v prid vseh držav in narodov. Nujno je, da neuvrščene države in države v razvoju, opirajoč se na skupno strategijo, usmerjajo svoja prizadevanja prav v reševanje gospodarskih problemov.
Šesto vrhunsko srečanje „dveh tretjin človeštva" bo ostalo v svetovni zgodovini zapisano z velikimi črkami, saj je Havana brezpogojno potrdila tisto, kar so pred 18 leti začrtali Tito, Nehru, Naser in drugi ustanovitelji gibanja.
Ne smemo prezreti tudi priznanja, ki so ga udeleženci 6. konference v Havani izrekli tovarišu Titu, ki ima nedvomno največje zasluge pri razvoju in poteku gibanja.
ZA ŠOFERJE
— Kaj so enosmerne ceste? — To so tiste ceste, na katerih se lahko zaletiš v drug avto samo od zadaj.
BIL JE TAKO PRIKUPNO ZMEDEN
Marko je dobil prvega sina in se sprva sploh ni znašel. Potem pa je zdrvel na pošto in brzojavil bratu:
»Pravkar je prišel tvoj nečak. Pridi kmalu!«
Cez nekaj ur mu poštar prinese povratno brzojavko: »Nimam nobenega nečaka. Vrzi goljufa ven!«
Študij ob delu - pot do . novih strokovnih kadrov
Izredno izobraževanje zaposlenih je ena izmed ‘možnih oblik pridobivanja novih strokovnih kadrov in s tem pokrivanja potreb po strokovnih kadrih. Izobraževanje ob delu se je zelo razširilo, tako da ima naša delovna organizacija že 121 irednih štipendistov na naslednjih šolah:
štipendistov
strojna fakulteta	36
višja pravna šola	3
VSO D Kranj	5
VEKŠ	5
višja šola za varstvo pri delu	3
VUŠ	3
VTS elekro	1
višja šola za telesno kulturo	1
TSŠ — strojna	34
TSŠ — elektro	1
delovodska šola	9
ESŠ	16
UAŠ	3
TSŠ — lesna	1
Najuspešnejše je šolanje na oddelkih TSS - strojna smer, in na oddelku strojne fakultete v okviru izobraževalnega centra za tehnične stroke Novo mesto. V letošnjem šolskem letu je šolanje uspešno končalo 14slušar teljev na TSŠ — strojni in si pridobilo naziv strojnega tehnika Delovna organizacija nudi delavcem vse možnosti, da si pridobijo potrebno strokovno izobrazbo za svoje delovno mesto. Delavci, ki so zainteresirani za nadalnje izobraževanje, naslovijo prošnjo za odobritev in pomoč pri šolanju na komisijo za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD, v kateri so zaposleni
Kriteriji za dodeljevanje finančne pomoči in odobritve izrednega študija so poenoteni in veljavni za vse TOZD. Ti kriteriji so naslednji:
a)	šolanje ob delu mora biti nadaljevanje usposabljanja v osnovni usmeritvi oz. poklicu;
b)	učni uspeh zadnjega šolanja mora biti vsaj dober;
c)	da je delavec po končanem šolanju določene kvalifikacije delal na delovnem mestu vsaj eno leto;
d)	da je ocenjen kot delaven in uspešen pri delu, da ima pravilen odnos do samoupravljanja in sodelavcev;
e)	da šolanje ob delu ne bo vpliva na rezultate dela oziroma ,da se njegovo delo lahko organizira v eni izmeni;
0 da je pripravljen sprejeti vse obveznosti s pogodbo, sklenjeno s TOZD.
Po danem soglagu komisije sklene izobraževalna služba z delavcem pogodbo o izrednem študiju, na podlagi katere se mu plačuje šolnina in dovoljuje koriščenj študijsega dopusta.
Izobraževalna služba vodi evidenco o uspešnosti slušateljev, koriščenju študijskega dopusta in plačevanju šolnin.
c
Ukrep za boljše stanje
Z uvedbo dodatka za red no opravljanje delovnih ob veznosti so se strinjali tudi delavci IM V TOZD Podgorje Šentjernej, saj je delavski svet potrdil in sprejel predlog sklepa.
Gotovo se je nekaj le premaknilo glede na obstoječe stanje. S, tem načinom ocenjevanja delavcev seje za določen odstotek povečala vestnost, discipliniranost in zainteresiranost za kvalitetnejše opravljanje delovnih nalog
V______________________
- \
Dodatek na osebni dohodek se dodeli le delavcem, ki izpolnjujejo vse pogoje za dobro in pravočasno izvrševanje delovnih nalog, oziroma delavcu, ki je točen, vesten in ki opravlja naloge po tehnoloških pred-
Ni namreč vseeno, če je delavec za enako nalogo in početje za svoje delo s sodelavcem prejemal enako težko kuverto, pa čeprav sta pravo nasprotje glede prihajanja na delo, odnosa do dela ter izpolnjevanja delov nih nalog
Take in podobne predloge je treba pozdraviti ker bomo le z dodednim reševanjem izboljša li obstoječe stanje, povečali kvaliteto dela in seveda tudi storilnost
CVELBAR
_________________________J
Rezervne dele približati kupcem
tiradi nt
kaj sjj loqfffo.
fedali, če ga kaj ptf*
IM V oskrbuje tržišče z rezervnimi deli preko lastne prodajno servisne mreže. Tako po najkrajši poti, mimo posrednikov, pridejo rezervni deli do neposrednih potrošnikov. Prodaja teče iz Centralnega skladišča rezervnih delov IMV SERVISOM in drugim velikim potrošnikom po načelu prodaje na debelo. IMV servisi imajo prednostno pravico, da se dvakrat na mesec oskrbujejo oziroma dopolnjujejo svoje zalo^. Ra-
Naš
„rdeči
kotiček”
Obveščamo vse člane našega kolektiva, da se nahaja v sejni sobi TOZD Tovarna avtomobilov „RDEČI KOTIČEK11. Tu so na voljo knjige, ki si jih lahko vsak delavec sposodi za branje na domu.
Te knjige in razne brošure so koristen pripomoček družbenopolitičnim organizacijam, kakor tudi ostalim članom, ki želijo iskati informacije v gospodarsko informativnem smislu. Vsi, ki bi želeli prebrati katero izmed knjig iz našega „Rdečega kotička11, naj se oglasijo pri tovarišici Sonji Lipar.
Naj naštejemo nekaj naslovov knjig, kijih lahko dobite in preberete :
— Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja
— Delegati v samoupravni
družbi (priročnilO
- Raziskovalec - inovacije
— Ljudska obramba in družbena samozaščita
Delavske športne igre
se je jesenski del tek-v vseh športnih disci-
Začel movanja plinah. V spomladanskem 1. delu so delavci — športniki IMV v odbojki na 7. mestu (moški) in na 4. mestu (ženske), v kegljanju pa moški in ženske na 3. mestu. 5. 9, 1979 je bilo tekmovanje v plavanju, ki se ga je udeležila tudi naša ekipa, žal brez žensk, ki so žal pokazale premajhno zanimanje. Ekipnih rezultatov še nismo dobili; med zmagovalci je bil tudi Jože Turk v disciplini 50 m prsno (kategorija A), dobro uvrstitev pa sta dosegla tudi Darko Marolt in Zvone Pavlin.
zen tega imamo organizirano tudi maloprodajo neposredno potrošnikom, preko IMV poslovalnic, kjer se kupci lahko oskrbijo takorekoč vsak trenutek, saj v večjih mestih prodaja teče z neprekinjenim delovnim časom — NON STOP. Mnogi kupci, predvsem zaradi oddaljenosti, pa naročajo rezervne dele tudi pismeno. Tem potrošnikom zadovoljujemo njihove potrebe tako, da vsako tako naročilo izpolnimo s pošiljko po poštnem ali železniškem povzetju.
Konec lanskega leta je bila odprta nova Poslovalnica rezervnih delov v Varaždinu, v prostorih bivše poslovalnice MIRNA. Zaradi pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev je zaenkrat majhna in skromno opremljena, vendar uspešno opravlja svojo nalogo, kar dokazuje hitra rast prometa. V, teku pa je organiziranje nove poslovalnice rezervnih delov na Reki, v najetih prostorih, ki bo predvidoma začela poslovati v oktobru 1979.
Glede na hitro osvajanje tržišča in vse večje število IMV vozil v voznem parku naše države pa širjenje in rast prodaj-no-servisne mreže zaostaja, oziroma se ne razvija v skladu s potrebami. Posledica tega je manjši prihodek, s tem seveda tudi dohodek, saj vemo, da pro-
daja rezervnih delov prinaša sorazmerno ugodnejši finančni rezultat od prodaje gotovih izdelkov. Kupci se v primeru pomanjkljive ponudbe seveda tudi „znajdejo11 in zadovoljijo svoje potrebe iz tujih virov, večkrat z neoriginalnimi deli, kar je v vsakem pogledu škodljivo. Posebno negativna posledica nezadostne ponudbe pa je nezadovoljstvo kupcev, kar lahko izredno slabo vpliva na odločitve kupcev za nakup IMV izdelkov. Lahko torej ugotovimo, da je približanje rezervnih delov kupcem nujna in neodložljiva naloga. Zato bo v prihodnje potrebno ustrezno planirati tudi hitrejši razvoj IMV poslovalnic.
RUDIŽIBERT
rNOVA TOZD IMV
Novomeška IMV bo kmahi dobila novo TOZD. V njej bodo namreč združene vse okoliške gostilne, v katere delavci Industrije motornih vozil množično zahajajo med dela>nim časom, med drugim tudi s tovarniškimi še neprodanimi katrcami, na kate; rih včasih ni videti niti posl snih tablic.
Takole si nas je privoščil sodelavec „Ljubljanskega dnevnika” — kaj nai bi mu odgovorili? To, kar sami kritiziramo, vidijo seveda tudi drugi...
Doklej tako neodgovorno?
13. avgusta 1979 smo naslovili na vse osnovne organizacije sindikata pismo, v katerem smo zaprosili družbenopolitične organizacije in samoupravne organe v TOZD in DSSS, da evidentirajo po enega kandidata za člana uredniškega odbora „KURIRJA" in nas o tem obvestijo do 27. avgusta 1979. Žal se je tudi tokrat izkazala dobršna mera neodgovornosti vodstev in družbenopolitičnih delavcev v kolektivu, saj sta nas le TOZD „PODGORJE" ŠENTJERNEJ in TOVARNA PRIKOLIC NOVO MESTO obvestila o svojem kandidatu, TOZD COMMERCE, RAZVOJNI INŠTITUT in TEHNOSERVIS pa so imenovali kandidate na ponovni poziv.
Kje so meje naše neodgovornosti? !
Na pragu jesenske sejemske
sezone
V	vročih počitniških dneh, v juliju in avgustu, ko je bilo v večini delovnih sredin čutiti manjšo delovno vnemo zaradi težko pričakovanega letnega dopusta, ali pa je bilo moč zabeležiti veliko nezasedenih delovnih mest zaradi odhoda številnih delavcev na dopust, seje tudi sejemska dejavnost za nekaj časa ustavila. Tako organizatorji sejmov kot tudi razstavljala so si „vzeli dopust11.
V	septembru pa se začenja
novo sejemsko vrvenje in pripravljanje novih razstav. Prva jesenska prireditev, na kateri sodeluje tudi IMV, bo razstava na jesenskem zagrebškem velesejmu, ki poteka od 14. do 23. 9. 1979.
Na>. vsak sejem se v TOZD Commerce temeljito pripravljamo, saj je organizacija razstave, s katero predstavljamo našo tovarno, odgovorna nalo-
ga, ki zahteva maksimalno angažiranje odgovornih služb v TOZD Commerce.
Naslednje sejemske prireditve bodo v oktobru področju Vojvodine, kjer bomo svoje proizvode razstavljali na Jesenskem novosadskem sejmu, na sejmu lova in ribolova in na sejmu v Subotici.
Zavedati se moramo, da nam sodelovanje na številnih sejemskih prireditvah prinaša pozitivne rezultate pri prodaji naših proizvodov. Zato se bomo tudi v bodoče posluževali preizkušene oblike: ponudbe proizvodov IMV preko sejemskih prireditev.	v. k.
NEZAUPLJIV
»Dal vam bom narkozo,« reče zobozdravnik pacientu, ki mu je treha izdrti zob.
Pacient izvleče takoj denarnico, v kateri je imel večjo vsoto denarja. Zobozdravnik to vidi in reče:
»Saj ni treba vnaprej plačati’«
Fđcient nato: »Saj ne bom. Le preštel bom, koliko denarja imam s seboj.«
Brezskrbnost ne sme biti naša lastnost!
Priprave na sklepni del akcije „NIČ NAS NE SME PRESENETITI” so hkrati uresničevanje resolucije XI. kongresa ZKJ o podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Delovni človek naj postane temeljni nosilec pravic in odgovornosti tudi pri utrjevanju in varstvu svojega pložaja glede obrambnih in varnostnih zadev — ta misel tovariša Tita se iz leta v leto bolj uresničuje v naši vsakdanji praksi. Postala je del našega vsakdanjika Koncept ljudske obrambe in družbene samozaščite je najtesneje povezan s položajem delovnega človeka — samoupravljavca v naši družbi
Večmesečne priprave za letošnjo osrednjo republiško akcijo NNNP teko h kraju. Prav te dni jih odbori za ljudsko obrambo v delovnih organizacijah ter krajevnih skupnostih stopnjujejo, saj bo 29. in 30. septembra vrh teh obrambnih priprav in preizkušenj naše pripravljenosti. Pri tem velja podčrtati opozorilo, da smo pri podružbljanju naše obrambe ponekod pravzaprav šele na začetku: pogosto brez potrebe razglašamo zadeve, ki bi jih morali poznati vsi občani, za „strogo zaupne". Pri tem pa gre vendarle za zelo znano resnico: v primeru vojne naš občan ne bi branil le svoje delovne organizacije ali krajevne skupnosti, temveč našo celotno skupnost. Zamisel našega vseljudskega odpora temelji na neločljivi povezanosti vsega ljudstva s svojo armado, saj bi postali v primeru nevarnosti armada — mi vsi.
Izvirnost našega načrta splošne ljudske obrambe se kaže
IM V KURIR izdaja delovna organizacija Industije motor-n ih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Andrej Dular, odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava:	Novo
mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, Novo mesto;tisk: Knjigotisk Novo mesto.
tudi v akciji NNNP: vsaka delovna organizacija in KS bo izbrala za 29. in 30. septembra svojo „predpostavko nevarnosti", ki jo bo reševala na svoj način in s svojimi sredstvi ter kadri. „Navodil od zgoraj" tokrat ne bo. Obliko in razvoj vojnih pogojev" bodo določala vodstva OZD in KS tokrat sama odvisno od vsebine vprašanja ki ga hočejo preveriti z dvodnevno vajo. To bodo kratke in razumljive naloge: priprava na reševanje ob morebitnem potresu, požaru ali povodnji; odprava posledic bombnega napada; preskrba ljudi s hrano, vodo in prenočišči; drugod spet bodo morda preizkusili delovanje enot civilne zaščite, v OZD pregledali mobilnost enote Narodne zaščite in pod.
Gre torej za izvirne oblike samoupravnega dogovarjanja in organiziranja sklepnih vaj in manifestacij, ki smo jih morda že kdaj videli ali izvajali, ali pa jih bomo tokrat prvič preizkusili v naši OZD ali krajevni skupnosti. Aktivnost za čim boljšo uresničitev sprejetih nalog kaže te dni dopolnjevati in stopnjevati, da se bomo izvedbe naloge
lotili kar najbolj resno, z izvirnim reševanjem in z ustreno množičnostjo. V akciji bomo torej kot neposredni nosilci obrambnih priprav sami začrtali tudi izvedbeno pot naše vaje.
Zdaj je tudi priložnost in potreba, da se delovni ljudje seznanijo z obrambnimi načrti svoje organizacije združenega
dela in krajevne skupnosti. Načrte je treba osvežiti in po potrebi dopolniti, njihovo glavno vsebino pa mora poznati vsak naš delovni človek. Brezskrbnost torej ne sme biti naša lastnost Notranji in zunanji sovražnik ne počiva. A nič nam ne more, če je med nami vedno živa zavest naših ljudi.
Akcija NNNP 79 naj konec septembra to znova potrdi In ne pozabimo: priprave na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se z 29. in 30. septembrom seveda ne končajo.	N. S.
Novo šolsko leto...
Novo šolsko leto se je pričelo s polnim zamahom. Mladi šolarji so se spet zapodili v šolske klopi, kjer bodo več ali manj pridno polnili svoje glave z učenostjo in modrostjo tega sveta. Starši so ostali slabe volje, ko so po končanem nakupu šolskih potrebščin ugotovili, da imajo
prazne denarnice... Res, učenost je dandanes draga, toda to nam ne sme vzeti dobre volje.
k
Raje se nasmejte ob prijetnem in prisrčnem „šolskem humorju”, ki nam ga ponuja PA V-LlhA, pa bo marsikatera skrb manjša in neboleča.
PRVI ŠOLSKI DAN
-	No, Vladko, kako je bflo, vse v redu?
-	Ne, mama, jutri moram spet tja!
ODGOVOR NA VPRAŠANJE
-	Ati, zakaj moram že v prvem razredu nositi tako težko šolsko torbo?
— Zato, sin mej, da boš tudi ti in že sedaj občuti, kako težak je vsak začetek.
(Iz Pavlihe)