Crtica iz naše zakotne doline. (Pripoveduje Domen Otilijev). Poštni voz je že drdral po vijugastem In z novim peskom aasatem klaacu, Daleč v tiho, brezzvezdnato noč se je Sul ajegov ropot, v katerem si ralocil v neenakih odmorih tudi bičev pok ia zveaece odmevajoci glas postiljoaovega roga. Nebo je viselo aizko nad ozko, zakotao doliao, po kateri se je lovil še v majhnili suakih mrzli dih od severa. Sredi vasi so se škripaje odprla lirastova vrata in na cesto je stopila visoka moška postava. ,,'Žeprihaja. Skorajbotu. Hoj, Martia,lu5vun!" Bled pramea je hušknil izza hlevaih vrat in se pomfkal poftasi aa visokera zidu proti cesti. iMartin je polglasao mrrara.ie stopil na cesto. Na oviaku so se že videli temai obrisi sopečih koaj poštaega voza. — , Cudao mi je pri srcu nocoj. Kaj naj bi bilo aa dan pred svetim večerom? Eh" — je mahnil z ro\o po zraku — ,,tiste sviačene plasti gori so krive " ,,Snežilo bo še nocoj", ie dejala postava pred lirastovimi vratmi. ,,K polnofinici smo šli še vsakikrat po snegu." Poštai voz je pridrdral med tem do velikih vrat. Postiljoa je švrknil zadajikrat z bičem ia skočil s kozla. Pograbil je Martin vajeti ia zavil s konji na dvorišce. ,,N"obeaega potnika iz mesta?" ..Pag. Stara žeaica je vstopila na prvem ovinku. Skoraj bi bil pozabil. Odpret" mora.m!" Gospodar in postiljoa sta Šla čez dvorifiče do voza. Medla svetloba olejke, katero je obesil Martin na kozlov rob, je slabo podila temo. Postiljon je orlj>rl vrata, a vvozu se ni aflioe geail, da bi izstopil. ,,Hej, mati, na cilju smo", je dejal gospodar z višjim glasom. A v vozu tišiaa. ,,Kje pa je, uiti vendar ai mogla", je dejal postiljoa s poltihim glasom, saemajoc olejko, in posvetil skozi polodprta vrata, . . V kotu je sloaela skljufieaa, upognjena žeaska postava. Mrtev je bil izraz na zaSrtaaih, uvelih, bledili licih in top pogled iz odprtih, skoraj stekleaili o61. Nje roki sta brez življeaja sloaeli v naročju, kte.kor da bi bili pripravljeni, sprejeti vracajoftega se sina . . . ,,Martin, Katra, Iu5, ono vegjo! Hitro!" Prihitela je Katra s petrolejko: ,,Joj! Ali je aesreSa? Ali je še življeaje v njej?" ,,Se, a hitro, da jo odaesemo v sobo!" je odgovoril postiljon. ,,Takoj! A ti, Martin, po duhovna."... Cez pol ure se je tujka zavedla. Njene udrte, motne oci, so plašljivo begale po sobi, po predmetih in po nepozaanih obrazih. Iskale so morcla kaj dragega, Ijubljeaega, za vecoo izgubljenega . . . Morda! Po tihem vzdihu je izustila komaj slišne besede: ,,Janez, — kje je moj Janez?" Duhovnik je dal znameaje z roko In okoli stoje6i so zapustili sobo. ,,Zdi se mi, da jo poznam", je dejal Martin pred izhodom. ,,Isti obraz, iste poteze na njem, iste udrte ofii, prav kakor Bohoričeve Haace iz Gabrij." ,,Morda je ona", je pripomaila Katra. ,,Od tu ni dale6 od Gabrij." ,,Tudi jaz mislim tako. Kdo bo neki dnig? Saj si nisrao vs: tako podobai, da bi se zamenili raed seboj. Skoraj gotovo je bila prl sinu v mestu. Študent je, pa je bolan, pravijo . . ." Martin se ni motil. Tujka je bila res MohoriČeva Hanca Pred par dnevi je prlšl'a iz mesta vest, da je njea sia aa srnrtni poslelji. Ustrašila se je revica porofiila, dasi je že davao slutila, da mora priti greaka, usodepolna ura . . . Že ob velikih pofi:tnicali je s skrbnim oficsoin in skeleeim srcem opazovala sumljivo rdefiioo na ajegovih licih in tihi, zamolkli kašelj. Ob takem pogledu se ji je zazdelo, da se podira temelj, na katerega je zidala neštete nade, Tudi Jaaezu se je zazdela včasih bodočaost ukradeaa, uniSena ... A veroval je va-njo in ji šel nasproti. Cilj ia ideali so bili že tako blizu! Neverjetno, da bi ph ne dosegel. A iz polmracne daljave je stegala smrt košSeao desnico . . . Prigovarjala mu je: ,,Janez, doma ostaai to le(o! Ozdraviš in potem boš nadaljeval." Leto lzgubira — si je mislil ia šeL 2 ajim so šli ajegovi ideali, a materiae nade se jim niso ve5 pridružile . . . Trudae so bile noge in moSao je bilo srce v šibkih. prsih, ko je došla v mesto. Zdelo se jr-je, da ga vidi s solzaimi o5mi prosečega: ,,Mati, odpustite! Ubogal bi Vas bil, pa bi ae bilo tako," Ia ona? Ali rau ne bi odpustila? Ah, vse, vse bi mu odpustila! V ajegovem stanovanju je bilo vse pusto. Puste steae, pust hodnik, da, Še zrak je bil nekam pust. Morda je tudi tam taka pušea? Odprla je vrata v spalnico. Težek vzduh ji je zavel nasproti ... A sredi sobo je uzrla sina — aa parali . . . Z obupnim klicem se je zgrudila ob njegovih aogah . . . Ob njogovem grobu se je bridko razjokala. Dolgo, dolgo je klečala ria črai zemlji ia aamakala s solzami novo gomilo.. . . Tihi somrak z mrzlim dihom ji je pretresel kosti. Vstala je in se s poslednjo solzo poslovila od hladnega groba, ki je pokopal toliko nad iji tako lepo bodoSnost . . . Duhovnik je zaklical ob polodprtih vratih: ,,Umira!" DomaCi so stopili v sobo. ,,Sveeo priaesite, Katra!" Pohitela je po sveco ia jo dala umirajoSi v roke. Zadnji pogled, svetel, steklea pogled iz ndrtih jamic, zadaji vzdih, tih, komaj slišen, vdaa vzdih — in Hanca je odšla za sinorn . . . Drugega dao je bila doliaa zavita v teoak, bel pnjeolan, na katerega so sipale bele saežiake . ...