SPODNJE ŠKOFIJE – REBER Gojko Tica 77Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S SPODNJE ŠKOFIJE – REBER Gojko Tica ⁞ S prispevki: Iva Ciglar, Bine Kramberger 77 Spodnje Škofije – Reber ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtor Recenzentka ⁞ Špela Karo, glavna urednica ⁞ Gojko Tica ⁞ Zrinka Mileusnić ⁞ Barbara Nadbath, odgovorna urednica ⁞ Tica Sistem, d.o.o. ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ Planina 45, SI-6232 Planina ⁞ Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ tica.sistem@gmail.com ⁞ Univerza na Primorskem ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper urednica Ostala avtorja ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ Iva Ciglar Lektorja ⁞ Matija Črešnar, član ⁞ PJP, d.o.o. ⁞ Nina Krajnc (slovenščina) ⁞ Milan Sagadin, član ⁞ Trg Alfonza Šarha 1, SI-2310 Slovenska Bistrica ⁞ Phil Mason (angleščina) ⁞ Maša Sakara Sučević, članica ⁞ iva.ciglar@pjpdoo.com ⁞ Katharina Zanier, članica Prevajalka ⁞ Bernarda Županek, članica ⁞ Bine Kramberger ⁞ Maja Sužnik ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Izdajatelj ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Oblikovanje in prelom ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ bine.kramberger@zvkds.si ⁞ Andrejka Likar Kofol ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Tehnična priprava publikacije Zanj ⁞ Vanja Celin ⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ Rok Klasinc, Aleš Brence, Anamari Podergajs, Bine Kramberger, Branko Mušič Fotografije ⁞ Milan Marušič, Mateja Ravnik Geodetska izmera najdišča ⁞ Akord, d.o.o. ⁞ Partizanska 14, SI-1000 Ljubljana Risbe in fotografije predmetov ⁞ Bine Kramberger Ljubljana, 2018 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=294763776 ISBN 978-961-6990-18-9 (pdf) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski oris prostora 6 3⁞ Arheološki oris prostora 10 4⁞ Metodologija in potek izkopavanj 11 5⁞ Opis in interpretacija najdišča 14 6⁞ Sklep 22 7⁞ Spodnje Škofije – Reber 23 8⁞ Literatura 24 9⁞ Katalog stratigrafskih enot Bine Kramberger 26 ⁞ 9.1 Plasti naravnega nastanka in plasti, v katerih ni bilo arheoloških najdb 26 ⁞ 9.2 Plasti z arheološkimi najdbami 26 ⁞ 9.3 Strukture 27 10⁞ Katalog arheološkega gradiva Iva Ciglar 29 ⁞ 10.1 Rimsko obdobje 30 ⁞ 10.2 Zgodnji novi vek 30 ⁞ 10.3 Novi vek (20. stoletje) 30 ⁞ 10.4 Kovinsko gradivo 32 1Uvod Spodnje Škofije – Reber (EŠD 15547)1 je sistematično raziskano arheološko najdišče na trasi HC Škofije–Ser- min. Najdišče je bilo odkrito ob ekstenzivnem arheo- loškem pregledu (Tica 2003a) in potrjeno z intenzivnim arheološkim pregledom ter z izkopi testnih jarkov (Dju- rić, Tica 2003), s čimer so bili izpolnjeni pogoji za zaščitna arheološka izkopavanja na območju takratnih parc. št. 413/1, 413/5, 473/3, 474/5, 474/6 in 474/7, vse k. o. Škofije. Območje raziskav naj bi obsegalo površino 600 m². Zaščitna izkopavanja, katerih naročnik je bil DARS d.d., je prevzel v izvajanje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran, in jih izvedel v času med 27. 5. 2003 in 13. 6. 2003. V tem času je bilo strojno odstra-njenih ok. 180 m³ zemlje, ročno pa izkopanih ok. 334 m³ zemlje, na površini okoli 700 m². Vodja zaščitnih izkopavanj je bil Alfred A. Trenz, njegov namestnik Gojko Tica, strokov-no ekipo pa so sestavljali še Jasmina Bajde, Rok Klasinc, Tomi Križanič, Milan Marušič, Boštjan Odar, Daša Pavlovič, Mateja Ravnik, Luka Simončič, Benjamin Štular, Mija Topličanec, Vesna Tratnik in Dejan Zrna. 1  Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org [dostop 30. marec 2017]). Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 5 2Geografski oris prostora Spodnje Škofije so večje obmejno, večinoma obcestno naselje ob glavni cesti Koper–Trst, ob mednarodnem mejnem prehodu z Italijo (sl. 1–4). Naselje stoji na prevalu med Tinjanom na vzhodu in Miljskimi griči na zahodu. Do nedavnega so bile Spodnje Škofije izrazit obmejni kraj z več gostilnami, trgovinami, agencijami in obrtnimi delavnicami; naselje je popolnoma urbanizira- no, nekoč pa je bilo to kmečko naselje, kjer so pridelo- vali zgodnje vrtnine. Pred dobrim stoletjem je kmečka vas zaradi vpliva Trsta popolnoma spremenila sestavo prebivalstva. Večina moških je bila sprva zaposlena v ladjedelnici v bližini Milj, nato v kamnolomu v Elerjih in pozneje v Trstu. Politične in gospodarske razmere so na Obali tudi kasneje, vse do danes, pogojevale selitve in spreminjanje strukture prebivalstva (Repolusk 2001a, 201–207; 2001b, 273–280). Spodnje Škofije so bile šele leta 1954 priključene matični domovini, od leta 1961 pa predstavljajo samostojno naselje. Pred tem so bile del Plavij.2 2 Lokacija najdišča na geografski karti znotraj AC trase, M 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. 1 Geografski položaj najdišča Reber na DMR 100; ©GURS. 3 Raziskani del najdišča na trasi HC Škofije−Sermin, M 1 : 5000; podlaga TTN5, list B202900A in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. 2  Za osnovne podatke o Spodnjih Škofijah glej Orožen Adamič, Perko, Kladnik 1997, 282 in Titl 1993, 161. 6 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 4 Izsek iz Franciscejskega katastra (Spodnje Škofije); z ovalom je označeno območje arheoloških raziskav; vir: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Register nepremične kulturne dediščine, interaktivna karta (http://giskd6s.situla.org/giskd/ [dostop 1. april 2017]). Na okoliških pobočjih Spodnjih Škofij je več zaselkov in ene-pod ledišče (Repolusk 2001a, 194). Z vidika svetovnih de- ga predstavlja tudi Reber (Orožen Adamič, Perko, Kladnik litev podnebja ima Slovenska Istra, razen najvišjih prede-1997, 282). Toponim Reber pomeni močno nagnjen svet in lov Slavnika in Čičarije, zmerno toplo podnebje. Obalni pas je posebej razširjen na flišnem območju, manj pa na krasu. do nadmorske višine okoli 350 m ima zmerno toplo vlažno V severozahodni Istri se pogosto pojavlja kot ledinsko ime, podnebje z vročim poletjem, od pravega sredozemskega kot krajevno ime pa ga srečamo le pri zaselku Reber v Spo-podnebja pa se loči predvsem po večji namočenosti in bolj dnjih Škofijah in Rebar v katastrski občini Svi Sveti (Titl 1998, enakomerni porazdelitvi padavin čez leto z ne tako izrazito 24). Spodnje Škofije geografsko sodijo v sredozemski svet sušo poleti ter po nižjih temperaturah. Ima pa še veliko sre-jugozahodne Slovenije, pokrajinsko pa v Koprska brda oz. dozemskih značilnosti, zato podnebje Slovenske Istre ozna-so del Tržaškega zaliva, najbolj severnega dela Jadranskega čujemo kot zmerno (omiljeno) sredozemsko oz. submedi-morja.3 teransko podnebje. Obalni pas, kjer so povprečne januarske Glavne značilnosti sredozemskega sveta jugozahodne Slo-temperature nad 4 ˚C in julijske nad 22 ˚C, ima tako imenovenije so menjava flišnih in apneniških kamenin, razmeroma vano obalno zmerno sredozemsko podnebje, imenovano toplo, submediteransko podnebje, obmorska lega s samo-tudi podnebje oljke (Ogrin et al. 2012, 67, 71, 75–76), in če-stojnimi dejavnostmi, kot so npr. turizem, pomorstvo ter v prav so tudi temperature nižje kot v večini Sredozemlja, ima pridelavo zgodnjih pridelkov in posebnih kultur usmerjeno slovenski sredozemski svet bistveno višje povprečne letne kmetijstvo, poselitev v tesno zgnetenih gručastih naseljih in temperature, srednja letna temperatura presega 10 ˚C, kot ne nazadnje litoralizacija, proces zgoščanja prebivalstva in ostali deli Slovenije, s tem pa se podaljša vegetacijska doba dejavnosti v ozkem priobalnem pasu (Repolusk 2001a, 194; (Ogrin 1995, 275–281; Repolusk 2001a, 199). V tem delu Černe, Kušar 2012, predvsem 203–208). Slovenije so pomemben pokrajinski dejavnik tudi vetrovi, prevladujeta pa jugo, ki prinaša obilne padavine, in pogo- Sredozemski svet se od sosednjega dinarskega loči po pod- stejša burja, ki piha iz vzhodne ali severovzhodne, celinske nebju, rastju in gospodarstvu, njegova glavna značilnost pa strani (Oražen Adamič 2001, 286; Repolusk 2001a, 200).4 je, da se temperatura najhladnejšega meseca redko spusti 3  Za sredozemski svet jugozahodne Slovenije, Koprska brda in Tržaški 4  Več o vetrovnosti Slovenske Istre v Ogrin 1995, 209–245; Ogrin zaliv glej Orožen Adamič 2001; Repolusk 2001a; 2001b. et al. 2012, 77–79. Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 7 5 Fizičnogeografske enote Slovenske Istre; vir: Ogrin 1995, sl. 2. Večino Slovenske Istre, predvsem njen obalni del, obsegajo Vodotoki (Osapska reka, Rižana, Badaševica, Drnica, Dra-flišna območja, iz katerih je tudi največji del Koprskih brd (sl. gonja) so v slovenskem delu Istre razrezali mehke flišne ka-5). Fliš je sestavljen iz zaporednih sekvenc laporja, pešče-mnine v hrbte, ki imajo položna temena in strma pobočja njaka z vložki breč, numilitnih breč in apnencev, ki se preter se v več nivojih znižajo približno v smeri od vzhoda pro-pletajo, a ne povsod v enakih razmerjih (Repolusk 2001a, ti zahodu. Med hrbti potekajo ozke in globoke doline rek 197; Natek, Repe, Stepišnik 2012, 37–38). Takšno izmenjavo (Ogrin 1995, 19; Natek, Repe, Stepišnik 2012, 40). Najsever-plasti laporja in peščenjaka najdemo tudi v širši okolici naj-nejši hrbet se je izoblikoval med dolinama Osapske reke in dišča Reber. Površje flišnih pokrajin je nepropustno, zato se Rižane. Začenja se pri Rožarju in Stepanih, se dvigne v 374 je razvil površinski vodni odtok ter od tod nizi grap, doli-metrov visoki Tinjan, spusti na Škofijsko sedlo in nadaljuje v nic, teras in naplavnih ravnic. Flišna območja imajo delo-Miljski polotok, kjer na Kaštelirju doseže najvišjo točko 244 ma značaj hribovja, večinoma pa je pokrajina gričevnata z metrov (Ogrin 1995, 19). Pretok večinoma kratkih in malo nadmorskimi višinskimi razlikami med 150 in 400 m (Repo-vodnatih vodotokov na flišu niha skladno s količino padavin; lusk 2001a, 197; Natek, Repe, Stepišnik 2012, 40–41). Tako vodotoki so obilni ob padavinah, v sušnih obdobjih pogosto so tudi Koprska brda flišno gričevje, ki ga razčlenjuje dokaj presahnejo. To je prebivalstvu povzročalo pogoste težave gosto omrežje vodotokov, ki so izoblikovali le nekaj širših pri oskrbi z vodo vse dotlej, dokler je bilo odvisno od zajetja dolin in nasuli le majhne obrežne ravnice (Repolusk 2001a, površinskih vod in izvirov, oskrbo pa so mu izboljšale šele 195). Na flišnem terenu, na severni rebri Škofijskega sedla kapnice in cisterne ter v zadnjem času gradnja vodovodne-pri Spodnjih Škofijah, leži tudi zaselek Reber. Položni in raz-ga omrežja. Vodnatost vodotokov je precej bolj stalna in meroma široki flišni hrbti so bili ugodni za kmetijsko izrabo obilna, če so izviri povezani s kraško podzemno vodo. Pri-in poselitev, zato je tam nastala večina naselij v flišnem delu mer tega je tudi Rižana, ki so jo na območjih kraških izvirov Slovenske Istre. tradicionalno izkoriščali za mlinarstvo in žagarstvo. Dejavnosti sta pomembni za razvoj naselij ob takšnih vodotokih (Repolusk 2001a, 198). 8 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 Kulturna krajina sredozemskega sveta je med najstarejši-mi v Sloveniji; predvsem so pomembne kulturne terase v flišnih gričevjih, t. i. delani kras na zakraselem površju ter antropogeno spreminjanje obale (Repolusk 2001a, 198). Tradicionalne gospodarske dejavnosti Koprskih brd, ki v veliki meri temeljijo na naravnih razmerah, so poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo, višji hribovit svet Koprskih brd predstavlja živinorejsko-poljedelsko območje s pašništvom, neposredno ob obali pa je območje z obmorsko gospodar-sko usmeritvijo. Nekdaj je bilo zelo pomembno kmetijstvo; gojili so oljke, vinsko trto, posamezne vrste južnega sadja in zgodnjo zelenjavo (Repolusk 2001a, 205). Agrarna pokrajina je rezultat interakcije med naravnim oko-ljem in zgodovinskim družbeno-ekonomskim kontekstom ter jo pogojujejo tehnološki načini kmetijstva, raba tal in poselitveni vzorci. Predstavljen fizični potencial je bil v različnih obdobjih različno izkoriščan, zato se današnja raba tal večinoma zelo razlikuje od pretekle rabe tal (Poglajen 2007, 128). Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 9 3Arheološki oris prostora Čeravno najstarejše najdbe iz Sermina, osamelega griča Postopen razvoj rimske poselitve je bil odvisen od političnih ob izlivu reke Rižane, ki je od Spodnjih Škofij oddaljen sprememb, intenzivnejši proces poselitve pa lahko poveže-okoli 2 km zračne linije, kažejo, da je bil poseljen že v mo tudi z ustanovitvijo kolonij Tergeste in Parentium v drugi času prehoda iz srednjega v mlajši neolitik (Snoj 1992, polovici 1. stoletja pr. n. št. (Stokin 1997, 144, sl. 56).6 92), lahko po mnenju Saše Poglajna prazgodovinski po- V Arheoloških najdiščih Slovenije pod koprsko regijo sicer selitveni vzorec v severozahodni Istri bolje opazujemo ni navedeno niti eno arheološko najdišče na območju, ki ga šele od zgodnje bronaste dobe naprej, ko so se v sever-pokriva katastrska občina Škofije (ANSl 1975, 142–147), zato nojadranskem prostoru pojavila višinska naselja, imeno-pa je bilo nekaj najdišč odkritih ob času gradnje avtocestne-vana gradišča oz. kaštelirji. Z njihovim pojavom – še po- ga odseka Klanec–Ankaran oz. hitre ceste Škofije–Sermin. sebej so se razširila v srednji bronasti dobi, obstajala pa Na lokaciji Valmarin je bil raziskan del stavbnega komple-so do zadnjih stoletij prazgodovine – se je namreč spre- ksa nekdanje pristave koprske škofije iz 16. in 17. stoletja menila kulturna krajina, saj je prostor Istre in tudi sose- (Cunja 2003), ostala takrat odkrita in raziskana najdišča pa dnjega Krasa še danes zaznamovan z monumentalnimi so iz rimskega obdobja. V bližini, jugozahodno od najdišča kamnitimi obrambnimi strukturami naselbin in z velikimi Spodnje Škofije – Reber, je bilo odkrito najdišče Spodnje kamnitimi gomilami, kamor so pokopavali pripadnike Škofije – Kortinca, s skromnimi, verjetno rimskimi arhitektur-višjega sloja takratne družbe (Poglajen 2007, 31).5 Ne- nimi ostanki in drobnim gradivom iz rimskega obdobja, ki kaj prazgodovinskih gradišč, nekatera s pripadajočimi pa je bilo z intenzivnim poljedelstvom in nenadzorovanimi grobišči, poznamo tudi iz širše okolice Spodnjih Škofij; gradnjami od 70. let 20. stoletja v precejšnji meri uničeno npr. Elerji, Kaštelir, Tinjan, Dekanski hrib in Sermin (Stokin (Novšak 2003b; Novšak et al. 2017). Južno od Spodnjih 1997, sl. 55, seznam najdišč št. 28, 39, 73, 74 in 79). Škofij, med Serminom na zahodu in Zgornjimi Škofijami na Posamezna gradišča so bila poseljena vse do rimskega vzhodu, nedaleč od današnjega spodnjega toka Rižane, obdobja, kar kažeta npr. gradišči Elerji in Tinjan. Nadalje-je bila ob gradnji avtoceste raziskana podeželska posest, vanje življenja na prazgodovinskih lokacijah in gradiščih tj. vila rustika iz časa med sredino 1. in sredino 5. stoletja tudi v rimskem času pa kaže na to, da različne politično-na Školaricah (Novšak 2003c; Sakara Sučević et al. 2015; ekonomske spremembe niso v celoti ali takoj spremenile Žerjal 2005; 2008) s pripadajočim grobiščem na Križišču ustaljenih naselitvenih sistemov (Stokin 1997, 144; Pogla- (Novšak 2003a; 2010). Poleg najdišč, raziskanih ob gradnji jen 2007, 48–50). V drugi polovici 1. stoletja pr. n. št. so se avtocestnega križa, iz Spodnjih Škofij poznamo na južnem ob slovenski obali že pojavile nove rimske naselbine, ki so pobočju Miljskih hribov še najdišče Purissimo (EŠD 1398)7, oblikovale tipično razpršeno poselitev rimskega podeželja kjer posamične najdbe, od katerih izstopajo temelji rimskih (Poglajen 2007, 51), še bolj pa se je sistem poselitve pro-stavb in mozaiki, nakazujejo rimsko poselitev (Stokin 1997, storsko spremenil v 1. stoletju n. št., kar se kaže npr. v najdi-146, seznam najdišč št. 6). V bližini najdišča Spodnje Škofije ščih ob obali okoli Ankarana in Kopra ter v nižinskem svetu. – Reber naj bi potekala tudi v virih izpričana cesta via Flavia, Večina novonastalih naselbinskih sklopov je bila locirana v ki je povezovala koloniji Tergeste in Pola (Šašel 1975, 75–77; nižinskem delu priobalnega pasu, v neposredni bližini vo-Poglajen 2007, priloga 31). dnih virov, na prisojnih legah, na rodovitnih flišnih ravnicah, ki verjetno niso bile poraščene z gozdom. Kmetijstvo naj bi se glede na obilnejše pojavljanje peloda žit v slovenskem delu Istre pričelo razvijati šele v rimskem obdobju. Lokacije rimskih najdišč lahko povežemo tudi z ugodno mikroklimo, ekonomsko izrabo prostora in ugodnimi komunikacijami. 6  Obširneje o rimski poselitvi, predvsem podeželja, severozahodne Istre v Poglajen 2007, 44–79. 7  Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za 5  Obširneje o prazgodovinski poselitvi severozahodne Istre v Poglajen kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org [dostop 1. april 2007, 31–43. 2017]). 10 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 4Metodologija in potek izkopavanj Na območju najdišča Spodnje Škofije – Reber je bilo iz- V sklopu arheološkega pregleda najdišča Reber so bile vedeno stratigrafsko arheološko izkopavanje. Območje, izvedene tudi geofizikalne raziskave terena (sl. 7, 8). Z določeno za arheološke raziskave, je bilo razdeljeno na metodo kartiranja geoelektrične upornosti so bile ugo-kvadrante velikosti 5 × 5 m, ki so bili označeni po sis- tovljene potencialne arheološke strukture (sl. 7), zato je temu šahovnice. Izhodišče relativnega koordinatnega bila izkopavalna strategija usmerjena v njihovo preveri-sistema je bilo postavljeno v točki z Gauss-Krugerjevimi tev. Vendar je bilo z izkopavanjem ugotovljeno, da ob-koordinatami x = 5405820.90 m in y = 5348180,43 m, močja povišane geoelektrične upornosti kažejo mesta, orientacija relativnega koordinatnega sistema je 33° od kjer je plast zemlje nad laporno geološko osnovo de-severa proti zahodu (približno proti severozahodu; sl. 6), bela le okoli 0,3 metra, kot je npr. vidno v delu kv. R11 kar pomeni, da izhodišče leži na zahodnem robu vasi (sl. 13).8 Z metodo magnetometrije je bilo zamejeno obmo- Škofije, približno na jugozahodnem robu parc. št. čje šibkih magnetnih anomalij (sl. 8). Namen izkopa sektorja 384/10, k. o. Škofije oz. med profiloma P66 in P72 HC 2 je bil preveriti arheološki potencial le-teh. Vendar metoda Škofije–Sermin. arheološkega izkopavanja ni dala indicev, ki bi pojasnjevali Z oznakami sektor 1–4 so bila označena izkopna polja, ki magnetne anomalije. so potekala v smeri jugozahod–severovzhod. Manjša testna Pri pregledu terena pred posegom je bila opazna t. i. na-izkopna polja, ki so bila v celoti ročno izkopana znotraj kva-petost terena, kakršna običajno kaže na ohranjene struk- drantov velikosti 1 × 1 m in namen katerih je bil dodatno ture pod površjem. Zato so bile izvedene natančne me-preveriti morebiten obstoj in ohranjenost arheoloških osta-ritve terena s totalno postajo v mreži 1 × 1 m, čeravno lin tako na najdišču kot tudi v njegovi neposredni okolici, pa je bila običajno za tovrstne meritve uporabljena mreža so bila označena kot sonde 1–8. velikosti 5 × 5 m. Na podlagi meritev je bil izdelan digi- Z izkopavanji se je pričelo v sektorju 1, v liniji kv. IJ 8–IJ 16. Pri talni model višin terena pred arheološkimi izkopavanji tem je bila izbrana metoda strojne odstranitve vrhnje plasti (sl. 9). Z obdelavo modela je bila natančno prikazana antal, ki so bila močno preoblikovana s kmetijskimi deli. Glede tropogena struktura.9 Vendar se je pri izkopavanju izkazalo, na rezultate predhodnih arheoloških raziskav (Djurić, Tica da gre za manjšo teraso, ki je verjetno nastala ob pripravi 2003) je bila vrhnja plast ornice, šlo je za zapuščeno njivo zemljišča za obdelovanje. ali vinograd, v širini približno 6 m do globine 30 cm od- stranjena strojno. Strojno je bil ob strokovnem nadzoru po režnjih debelih 5 cm odstranjen tudi preostanek premešane plasti, ki je nastala kot posledica obdelovanja zemljišča. Na podoben način je bila plast krovne ornice odstranjena tudi v sektorjih 2, 3 in 4. Sektor 2 je bil postavljen približno v liniji kvadrantov M in N, sektor 3 pa v liniji kvadrantov O in P. Sektor 4 je bil postavljen v kvadrantih IJ 5, IK 6, KL 7 in KL 8. Tako je bila na površini 814 m2 izkopana približno polovica celotne povr- šine nekdanjih parc. št. 413/5, 413/6, 473/3, 474/5, 474/6 in 474/7, vse k. o. Škofije. 8  Iz profila so razvidni stratigrafski odnosi zemeljnih plasti (SE 1, SE 3, Zaradi indicev o arheoloških strukturah med pregledom ne-SE 4, SE 5, SE 9 in SE 10) s škarpo (SE 7). Za opise plasti glej poglavje posredne okolice najdišča sta bili ročno izkopani tudi sondi Katalog stratigrafskih enot, str. 25. 9  Na sliki so glede na koordinati x in y višine (z) 10-krat povečane. Če 7 in 8 na parc. št. 408/6, k. o. Škofije. ne bi bilo povečanja vrednosti višin, potem se na sliki ne bi videle anomalije na terenu, saj gre večinoma za precej položen teren. Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 11 UD]LVNDQRREPRÿMH sonda 5 m Y X Z V U T S R P O sonda 7 sonda 8 N M L K J sonda 2 SEK 4 I 5 6 7 8 9 10 11 12 sonda 6 sonda 1 SEK 3 sonda 3 SEK 2 sonda 4 sonda 5 13 14 15 16 17 SEK 1 18 19 20 21 22 6 Tloris najdišča; M 1 : 750. 12 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 7 Rezultat geofizikalnih raziskav; geoelektrična upornost 8 Rezultat geofizikalnih raziskav; magnetometrija (izdelal (izdelal B. Mušič). B. Mušič). 9 Perspektivični pogled na digitalni model višin arheološkega najdišča Spodnje Škofije – Reber pred posegom; prikaz z desetkratno napetostjo višin; črne puščice kažejo robove teras. Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 13 5Opis in interpretacija najdišča Neposredno pred arheološkimi raziskavami so območje V neposredni okolici najdišča Reber je na prehodu med vr-najdišča Reber obsegale travniške in vrtne površine, na hom in pobočjem vzpetine ena izrazita terasa, na samem delu najdišča pa tudi manjši vinogradi (sl. 10, 11). Po pri-vrhu in pobočju pa več manj izrazitih antropogenih teras. čevanju domačinov je bila v preteklosti celotna površina Stratigrafija ugotovljenih plasti na arheološkem najdišču namenjena vinogradom (Tica 2003b, 10). Na podlagi Spodnje Škofije − Reber je preprosta (sl. 12–16; glej tudi Franciscejskega katastra iz prve polovice 19. stoletja pa poglavje Katalog stratigrafskih enot). Matično osnovo je je razvidno, da sta bili takratni parceli 412 in 413, tj. del, tvoril fliš, ki je bil v vrhnjih delih preperel oz. razpokan, za-ki je bil arheološko raziskan, uporabljeni za gojenje trte radi česar so se v njej pojavljali tako večji kosi peščenjaka in sadnega drevja. V času arheoloških izkopavanj je bila in grušča kot tudi meljasta ilovica. Osnova je bila označena meja med parcelama 41210 in 41311 enaka kot v Franci-kot SE 3 = SE 6 = SE 9. Fliš v neposredni okolici najdišča je scejskem katastru. V neposrednem sosedstvu najdišča sestavljal monotono zaporedje laporovca in peščenjaka, na Reber so pred približno dvema stoletjema poleg vino-samem najdišču pa je laporovec prevladoval pred peščenja- gradov in sadovnjakov obstajale tudi njivske površine in kom. Kot laporovec je tudi peščenjak izrazito karbonaten, nekoliko severneje travniki (sl. 4). Površine na območju slednji s plastmi, debelimi do 6 cm, prvi večinoma v tanjših najdišča Reber so torej vsaj zadnji dve stoletji uporabljali plasteh (sl. 12, 13, 15, 17, 18, 21). v kmetijske namene, kot je mogoče razbrati iz navede- Na raziskanem območju sta se poleg matične flišne osno- nega, predvsem oziroma tudi za vzgajanje vinske trte. ve pojavili še dve plasti, v katerih ni bilo arheoloških najdb. 10 Situacija na terenu pred začetkom arheoloških izkopavanj; pogled proti vzhodu. 10  Parc. št. 408/1 v času izkopavanj. 11  Parc. št. 413/2 in 413/5 v času izkopavanj. 14 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 11 Situacija na terenu pred začetkom arheoloških izkopavanj; pogled proti zahodu. SE 1 – plast meljaste ilovice (ornica) 6(²SODVWSHäÿHQHLORYLFH SE 4 – plast meljaste ilovice 6(²IOLäQDPDWLÿQDRVQRYD korenine kamen z = 81,274 1 4 2 4 z = 80,645 3 12 Zahodni profil v sondi 1 (P1); M 1 : 50. Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 15 SE 1 – plast meljaste ilovice (ornica) 6(²SODVWSHäÿHQHLORYLFH SE 4 – plast meljaste ilovice SE 5 – ruševina škarpe 6(²OHÿDVWDSHäÿHQDSODVW 6(²SODVWSHäÿHQHLORYLFH 6(²IOLäQDPDWLÿQDRVQRYD SE 7 – škarpa 6(²IOLäQDPDWLÿQDRVQRYD korenine opeka kamen 1 z = 79,70 z = 79,70 5 4 2 7 3 10 2 9 1 11 13 Zahodni profil v sondi 2, sektor 3 (P4, P5); M 1 : 50. SE 1 – plast meljaste ilovice (ornica) SE 4 – plast meljaste ilovice SE 5 – ruševina škarpe SE 7 – škarpa kamen 7 z = 79,884 1 z = 79,829 5 4 14 Profil ob škarpi v sondi 2, sektor 3 (P3); M 1 : 50. 16 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 SE 1 – plast meljaste ilovice (ornica) 6(²SODVWSHäÿHQHLORYLFH SE 4 – plast meljaste ilovice 6( 6(²IOLäQDPDWLÿQDRVQRYD kamen z = 80,46 1 z = 80,46 4 3 6 6 2 15 Vzhodni profil v sondi 5, sektor 1 (P9); M 1 : 50. 16 Vzhodni profil v sondi 7 (P6); pogled proti vzhodu. 17 Tloris sonde 2, sektor 3 s flišno osnovo (SE 3). Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 17 18 Sonda 5, sektor 1 s flišno osnovo (SE 6); pogled proti severu. Lečasto plast (SE 10) v kv. R11, sonda 2, je tvorila temno siv-Ornico (SE 1), tako je poimenovana vrhnja orana plast, lah-kasto rjava peščena ilovica in posameznimi, do 5 cm velikimi ko opišemo kot mehko prekoreninjeno plast, ki je segala kosi peščenjaka. V sektorju 3 je zahodno od škarpe (SE 7), od travne ruše do globine približno 30 cm (sl. 12–16, 21). neposredno nad flišno osnovo in pod ornico, ležala plast, V 94 % jo je tvorila svetlo olivno rjava meljasta ilovica, v označena kot SE 11, ki je bila po sestavi podobna plasti 6 % pesek in posamezni kamni velikosti do približno 10 cm. SE 10 (sl. 13, 22). Toda ker je plast SE 10 ležala nad plastjo Med najdbami so v njej prevladovali odlomki rimske (G1, antropogenega nastanka (SE 2), za plasti SE 10 in SE 11 ne G5–7) in novoveške lončenine (G10, G12–16, G18, G19, vemo, ali sta nastali kot posledica naravnih procesov ali pa G21), odlomki rimskega in novoveškega gradbenega mate-sta predstavljali nasutje za izravnavo terena, oziroma tega riala, najdenih pa je bilo še nekaj odlomkov steklenih posod, ob izkopavanjih ni bilo mogoče ugotoviti. železnih predmetov (G24–29), školjki in nekaj živalskih kosti. Kot antropogene lahko označimo zgornji sloj njivske prsti, Plast se je nahajala v vseh sektorjih in sondah in je bila od-tj. ornico (SE 1), spodnje orane plasti, ki so glede na lego stranjena strojno. Na celotnem območju najdišča je ornica na najdišču ali na sestavo označene kot SE 2, SE 4, SE 12 in prekrivala plasti, ki smo jih označili kot spodnje orane plasti, SE 13 = SE 14, in plast, ki so jo tvorili skoraj oglati kosi pe-največkrat kot SE 4 (sl. 12–16). ščenjaka velikosti do 15 cm (75 %), pomešani z mehko sve- Kot spodnje orane plasti je bilo označenih nekaj plasti, ki so tlo olivno rjavo meljasto ilovico, ki je bila označena kot SE 5 zaradi načina izkopavanja po sektorjih in s sondami, ki niso (sl. 13, 14, 23). V njej je bilo najdenih tudi nekaj odlomkov imele neposrednega stika, označene kot različne stratigraf-novoveške lončenine. Ker je kamenje ležalo neposredno ob ske enote oz. plasti, ki so se med seboj navkljub podobno- škarpi, se zanj domneva, da gre za ruševino škarpe. sti ločile po teksturi prsti (takšen primer predstavljata plasti SE 2 in SE 4). 18 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 19 Stranski pogled na spodnjo rigolano plast (SE 12) v sondi 20 Tloris kamnite škarpe; M 1 : 20. 6, sektor 2; pogled proti severu. Tako se je na večini izkopnega polja tik nad flišno osno- vo pojavila plast drobljive, rahlo gnetljive peščene ilovice, s posamičnimi večjimi kosi peščenjaka (do 20 cm) in karbonatnega peska, ki je bila označena kot SE 2. V sondi 1 (sl. 12, 15) je npr. ležala neposredno pod krovnima plaste-ma oranih tal, delno neposredno pod vrhnjo orano plastjo (SE 1), delno pod spodnjo orano plastjo (SE 4). V sektorju 3 je plast, označena kot SE 2, zapolnila manjšo kotanjo v flišni osnovi, pokrivala pa jo je lečasta plast (SE 10) brez arheolo- ških najdb (sl. 13). V plasti SE 2 so bili odkriti odlomki rimske lončenine, odlomek zgodnjenovoveškega krožnika (G8) in odlomki novoveške lončenine (G11, G20), nekaj železnih predmetov, živalski kosti ter nekaj odlomkov rimskega in novoveškega gradbenega materiala. 21 Pogled na del škarpe (SE 7) v kv. R11, z vrhnjo rigolno plastjo (SE 1) in flišno osnovo (SE 9) v ospredju; pogled proti Plast SE 4 (debeline med 0,11 in 0,35 m) se je ponekod na-severu. hajala tik nad matično flišno osnovo, ponekod pa nad pla- peska ter nekaj kamnov vel. od 3 do 10 cm. V njej so bili stjo SE 2, ki ji je bila sicer podobna, ločevali pa sta se pred-odkriti odlomki rimske (G3, G4) in novoveške lončenine (G9) vsem v teksturi prsti, ki je bila v plasti SE 2 rahlo gnetljiva, v ter odlomek stekla (G23). SE 4 pa meljasta. Glede na samo lego je SE 4 predstavljala plast mlajšega nastanka kot SE 2 (sl. 12, 15). Plast SE 4 se je V sondah 7 in 8 je bila nad flišno osnovo (SE 6 = SE 3) od-pojavljala po celotni površini sek. 1 ter v sek. 3, kv. R11, kjer krita svetlo olivna plast peščeno meljaste ilovice, ki je vsebo-je bila odkrita pod ruševino škarpe SE 512 (sl. 12–15). Bila je vala nekaj odstotkov drobnozrnatega oz. debelozrnatega olivno rjave barve, slabo gnetljiva in sestavljena iz meljaste karbonatnega peska ter nekaj grušča in flišnih kamnov, veli-ilovice, z nekaj skoraj oglatimi flišnimi kamni in debelozr-kosti 3 do 10 cm. Označena je bila kot SE 13 = SE 14 (sl. 16). natim ter drobozrnatim karbonatnim peskom. V plasti so V njej so bili najdeni dve živalski kosti ter odlomki rimske bili odkriti odlomki rimske (G2) in novoveške lončenine, trije in novoveške (G17, G22) lončenine. Plast je bila podobna kosi železa, školjka ter nekaj odlomkov živalskih kosti. plasti SE 12, zato zanjo predvidevamo podoben nastanek. Plast SE 12, ki je interpretirana kot plast, ki je nastala pri pri-Edino strukturo na območju izkopnega polja je predstavljala pravi zemljišča za obdelovanje zemlje, je bila odkrita v sek. suhozidna škarpa, najdena v sek. 3, kv. S11, kjer je segala 2, kv. N16, kjer se je nahajala pod SE 4 (sl. 19). Bila je olivno do samega površja (sl. 6,13 13, 14, 20–24). Njeni ostanki rjave barve in sestavljena iz meljaste ilovice (86 %), debe-so bili visoki 75 cm, široki 80 cm. Škarpa je bila postavljena lozrnatega karbonatnega peska, drobnega karbonatnega na flišno osnovo (SE 9 = SE 3), pravokotnega preseka ter 12  Tam je bila prvotno označena kot SE 4. 13  Lega škarpe glede na izkopno polje. Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 19 zgrajena v suhozidni tehniki iz lomljencev. Nanjo so se na-392–399). Terminus ante quem pa bi lahko predstavljal čas slanjale vrhnja orana plast (SE 1), spodnja orana plast (SE 4) nastanka Franciscejskega katastra v prvi polovici 19. stoletja. in njena ruševina (SE 5) (sl. 13, 14). Škarpa je bila grajena Vrhnja plast meljaste ilovice, ki smo jo označilo kot ornico, natančno na meji med parc. št. 412 in 413 iz Franciscejske-je na celotnem najdišču predstavljala recentno obdelovalno ga katastra oz. današnjih parc. št. 438/27 (412) in 438/25 površino, v veliki meri sicer že opuščeno. Plasti, ki smo jih (413), le da je bila ob gradnji nove lokalne ceste in ure-označili kot spodnje orane plasti, pa so po našem mnenju ditvi okolice ob gradnji hitre ceste odstranjena. Meja med nastale zaradi priprave zemljišča za obdelovanje v preteklo-navedenima parcelama je potekala (in poteka še danes) v sti oz. gre za plasti, ki so se obdelovale v preteklosti. Zaradi smeri jugovzhod–severozahod. Glede na to, da je bil teren matične flišne osnove je bilo za pripravo terena, kakršnega severno od škarpe (parc. št. 412) za okoli 75 cm nižji kot poznamo na najdišču Spodnje Škofije – Reber, najbolj pri-teren južno od nje (parc. št. 413) (sl. 13), lahko domne- merno t. i. rigolanje, tj. rahljanje tal z globokim prekopa-vamo, da je bila njena gradnja namenjena tudi izravnavi vanjem ali oranjem, pri katerem se talni horizonti medse-zemljišča oz. pripravi zemljišča za kmetijsko obdelovanje bojno premešajo, tako da spodnji sloji, včasih tudi zgornji in ne le omejevanju parcel. Sicer špekulativno bi terminus del matične podlage, pridejo na površje. Med rigolanje se post quem za gradnjo škarpe in verjetno urejanje teras za uvrščajo vsi posegi obdelave tal v globinah več kot 50 cm; kmetijsko obdelavo predstavljal odlomek prstanaste noge z po agronomski klasifikaciji t. i. navadno rigolanje seže od delom ostenja krožnika t. i. sgraffito keramike (G8). Gre za 50 do 100 cm globoko. Z rigolanjem se izboljša kakovost najstarejšo določljivo novoveško najdbo na najdišču, in sicer prsti ali pa je potrebno za gojenje nekaterih trajnih kultur, za primerek pozne sgraffito keramike, ki je časovno uvr-npr. vinske trte, sadnega drevja ali kultur z globokim kore- ščena v zgodnjenovoveško obdobje, v čas zadnje četrtine ninskim sistemom (Kladnik 1999, 206). Za urejanje novih vi-16. in prve četrtine 17. stoletja (Cunja 2004, 118, 180, kat. nogradov so do novejšega časa kopali, tj. rigolali, do 60 cm 22 Tloris severnega dela sonde 2 pod škarpo (SE 7) v kv. 23 Tloris dela sonde 2 v kv. R11 s škarpo (SE 7) in njeno R/11 s flišno osnovo (SE 6 in SE 9). ruševino (SE 5). 20 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 24 Območje škarpe (SE 7) in njene okolice pred pričetkom arheoloških izkopavanj; pogled proti severu. globoko, delo pa so opravljali ročno (Valenčič 1970, 280). V jugozahodni Sloveniji prihaja zaradi urejanja kulturnih teras tudi do velikega premeščanja prsti in matične podlage. Tako zaradi rigolanja kot tudi premeščanja prsti in matične podlage je prsti pogosto primešan precejšen del matične podlage (Ogrin, Plut 2012, 65).14 Da lahko na najdišču Reber spodnje orane plasti verjetno označimo kot ostanek priprave zemljišča, domnevno za sajenje vinske trte in sadnega drevja oz. kot stare kmetijske površine, kažejo tako prikaz stanja v Franciscejskem katastru kot tudi pričevanja doma- činov. Oboje kaže, da so se v preteklosti na obravnavanem območju ljudje verjetno v veliki meri ukvarjali z vinogradni- štvom in sadjarstvom.15 Predvsem odnos plasti, ki smo jih označili kot SE 2 in SE 4, pa kaže, da pri urejanju zemljišča ni šlo za enkraten pojav. 14  Za ureditev zemljišča in pripravo tal za vinograd glej tudi Colnarič, Vrabl 1975. 15  V času arheoloških izkopavanj se je sadno drevje nahajalo predvsem ob parcelnih mejah, vseeno pa zanj ne moremo reči, da je šlo takrat za sistematično sadjarstvo (sl. 23, 24). Vsekakor pa so bile parcele, namenjene arheološkim raziskavam, v precejšni meri že za-puščene oz. je bilo takšno ali drugačno kmetovanje že opuščeno. Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 21 6Sklep Najdišče Spodnje Škofije – Reber (EŠD 15547) leži na zahodnem robu naselja Spodnje Škofije, na sedlu, čez katero vodi cesta proti Elerjem. Območje je bilo v pre- teklosti intenzivno obdelovano in, kot kaže, uporabljano predvsem za vinograde, sadovnjake in, vsaj v novejšem času, tudi za vrtove. Obdelava je segala do flišne osno- ve, marsikje tudi vanjo. Raziskani del najdišča kaže sle- dove novoveškega preoblikovanja prostora zaradi kme- tijskega obdelovanja. Intenzivni posegi v prostor zaradi obdelovanja zemljišča v zadnjih stoletjih pa bi lahko uničili vse morebitne starejše plasti in strukture antropogenega nastanka. Ob arheoloških raziskavah je bilo namreč najdenega precej, sicer natanč- neje nedoločljivega gradiva (odlomki lončenine, stekla in gradbenega materiala), ki nedvomno izvira iz časa rimske zasedbe slovenskega dela Istre (G1–7).16 Tovrstno gradivo se je pojavljalo na celotnem območju arheoloških raziskav, po-mešano z novoveškim (tudi zgodnjenovoveškim) in recen- tnim gradivom znotraj dokaj homogenih plasti (Tica 2003c). Distribucija najdb, odkritih ob arheoloških raziskavah, tudi ne odstopa od distribucije, dokumentirane pri intenzivnih arheoloških pregledih (Djurić, Tica 2003). Nadpovprečna gostota odlomkov različnega rimskodobnega gradiva sicer napeljuje na zaključek, da je bilo območje najdišča Spodnje Škofije – Reber del t. i. rimske kulturne krajine. Toda večinoma gre za manjše odlomke tako lončenine kot tudi grad- benega materiala in stekla, z večinoma zaobljenimi robovi. Ker lega najdb na vzpetini izključuje možnost koluvialnega ali aluvialnega izvora najdb, ne moremo opustiti tudi mo- žnosti dovažanja zemlje za pripravo obdelovalnih kmetijskih površin od drugod. Vsekakor pa bi na podlagi bližnjih zgoraj navedenih najdišč iz rimskega obdobja in bližine rimske ceste, ki je povezovala koloniji Tergeste in Pola, lahko domnevali neke vrste rimsko poselitev ali delovanje človeka v rimskem obdobju tudi na najdišču Spodnje Škofije – Reber, toda glede na rezultate arheoloških raziskav nič več kot to. 16  Za prisotnost rimskodobnega gradiva v različnih plasteh glej tudi Katalog stratigrafskih enot. 22 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 7Spodnje Škofije – Reber The site of Spodnje Škofije – Reber (EŠD 15547) is loca- ted at the western edge of Spodnje Škofije. It is located on the pass, which is crossed by the road to Elerji. The area was subject to intensive cultivation in the past and was largely occupied by vineyards, orchards in the past, and also by gardens more recently. The ploughing re- ached the surface of the flysch bedrock and in many places beyond. The excavated part of the site bear the marks of modern spatial transformation related to agri- cultural practices. Intensive spatial interventions due to agricultural practices in recent centuries might potentially have destroyed any earlier layers and structures of anthropogenic origin. This is borne out by the discovery of a considerable amount of poorly preserved material (pottery, glass, and building material) during the archaeological excavations, which undo- ubtedly originates from the period of the Roman occupati- on of the Slovenian part of Istria (G1–7). 17 This material was present, mixed with modern (including Early Modern) and recent material within fairly homogenous layers, throughout the excavated area (Tica 2003c). The finds distribution from the archaeological excavations does not differ from that do-cumented during intensive archaeological field survey (Dju-rić, Tica 2003). The above-average density of varied types of Roman material leads to the conclusion that the area of the Spodnje Škofije – Reber site was part of the so-called Roman cultural landscape. This material largely comprises smaller fragments of pottery, building material and glass, most of which have rounded edges. The location of the finds on a hill rules out the possibility of colluvial or alluvial origin, but it is not possible to exclude the possibility that the soil for the preparation of arable land was brought here from elsewhere. However, due to presence of other Roman sites and the Ter- geste-Pola Roman road in the vicinity it is possible to posit the existence, of some form of Roman settlement or other human activity on the Spodnje Škofije – Reber site in the Roman period. However the nature of results of the archaeo- logical fieldwork does not permit more precise conclusions. 17 For the presence of Roman material in various layers, see the cata-logue of stratigraphic units. Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 23 8Literatura ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. OGRIN, D. 1995, Podnebje slovenske Istre. – Knjižnica Annales COLNARIČ, J. in S. VRABL 1975, Ureditev zemljišča in priprava 11, Koper. tal za vinograd. – Vinogradništvo. Moj vrt, moje veselje (www.sa-OGRIN, D. in D. PLUT 2012, Aplikativna fizična geografija Slove-vel-hobi.net/leksikon/htm/trta/htmlt//ureditev.htm#dol. [dostop nije. – Ljubljana. 28. mar. 2017]). OGRIN, D., M. VYSOUDIL, I. MRAK in M. OGRIN 2012, Splošne CUNJA, R. 2003, Valmarin pri Sp. Škofijah. – V: D. Prešeren (ur.), in lokalne podnebne poteze. − V: D. Ogrin (ur.), Geografija sti-Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. ka Slovenske Istre in Tržaškega zaliva, GeograFF 12, Ljubljana, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 269–270. 67–86. CUNJA, R. 2004, Zbirka / Collezione Gajšek. – V: M. Guštin (ur.), OROŽEN ADAMIČ, M. 2001, Tržaški zaliv. − V: D. Perko in M. Ora-Srednjeveška in novoveška keramika iz Pirana in Svetega Ivana / žen Adamič (ur.), Slovenija, pokrajine in ljudje, Ljubljana, 282–291. Ceramiche medievali e postmedievali da Pirano e San Giovanni / OROŽEN ADAMIČ, M., D. PERKO in D. KLADNIK 1997, Priročni Srednjovjekovna i novovjekovna keramika iz Pirana i Svetog Iva-krajevni leksikon Slovenije. – Ljubljana. na, Annales Mediterranea, Koper. POGLAJEN, S. 2007, Geografski informacijski sistemi v študijah ČERNE, A. in S. KUŠAR 2012, Regionalni razvoj Obalno-kraške rimskega podeželja: primer severozahodne Istre. − Doktorska di-statistične regije in ocena stopnje litoralizacije. − V: D. Ogrin (ur.), sertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva, GeograFF 12, arheologijo, Ljubljana. Ljubljana, 193–218. REPOLUSK, P. 2001a, Sredozemski svet. − V: D. Perko in M. Ora-DJURIĆ, B. in G. TICA 2003, Poročilo o rezultatih arheološkega žen Adamič (ur.), Slovenija, pokrajine in ljudje, Ljubljana, 194–207. pregleda na potencialnem najdišču Spodnje Škofije – Reber. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). REPOLUSK, P. 2001b, Koprska brda. − V: D. Perko in M. Oražen Adamič (ur.), Slovenija, pokrajine in ljudje, Ljubljana, 268–280. HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologija lončenine, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, SAKARA SUČEVIĆ, M., T. ŽERJAL, M. BIZJAK in L. GARDINA 2015, Ljubljana. Vsak košček šteje. Školarice. Od arheološkega artefakta do muze-alije. / Pezzo per pezzo. Scoladizzi. Musealizzazione dell‘oggetto KLADNIK, D. 1999, Leksikon geografije podeželja. – Ljubljana. archeologico. – Koper. NATEK, K., B. REPE in U. STEPIŠNIK 2012, Geomorfološke zna-SNOJ, D. 1992, Sermin. – Varstvo spomenikov 34, Ljubljana, čilnosti morskega dna, obale in zaledja. − V: D. Ogrin (ur.), Ge-91–105. ografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva, GeograFF 12, Ljubljana, 37–48. STOKIN, M. 1997, Razširjenost arheoloških najdišč v zaledju Sermina. − V: J. Horvat (ur.), Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerim-NOVŠAK, M. 2003a, Križišče pri Sp. Škofijah. – V: D. Prešeren (ur.), ska naselbina v severozahodni Istri / Sermin. A Prehistoric and Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Early Roman Settlement in Northwestern Istria, Opera Instituti Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 165–166. Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana, 140–150. NOVŠAK, M. 2003b, Spodnje Škofije – Kortinca. – V: D. Prešeren ŠAŠEL, J. 1975, Rimske ceste v Sloveniji ( viae publicae). – V: Arhe- (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slove-ološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 74–88. nije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 244–245. TICA, G. 2003a, Poročilo o rezultatih ekstenzivnega arheološke-NOVŠAK, M. 2003c, Školarice pri Sp. Škofijah. – V: D. Prešeren ga pregleda na trasi HC Škofije–Srmin. – Ljubljana (neobjavljeno (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slo-poročilo). venije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 258–259. TICA, G. 2003b, Poročilo o arheoloških raziskavah na lokaciji Re-NOVŠAK, M. 2010, Školarice – rimsko grobišče; Križišče pri Spo-ber. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). dnjih Škofijah. – Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. TICA, G. 2003c, Spodnje Škofije – Reber. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. NOVŠAK, M., R. URANKAR, J. KRAJŠEK in B. ROZMAN 2017, Kor-Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 246. tinca – Spodnje Škofije. – AAS 76, Ljubljana. 24 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 TITL, J. 1993, Primorje Kras A – Ž. Priročnik za popotnika in po-slovnega človeka. − Murska Sobota. TITL, J. 1998, Geografska imena v severozahodni Istri. – Knjižnica Annales 18, Koper. VALENČIČ, V. 1970, Vinogradništvo. − V: Gospodarska in druž- bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. I. zvezek. Agrarno gopodarstvo, Ljubljana, 279–308. ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah. Trgovina s sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. stoletju. – Arheološki vestnik 56, 263–292. ŽERJAL, T. 2008, Rimska vila rustika v luči drobnih najdb: primer najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 25 9Katalog stratigrafskih enot Bine Kramberger V katalogu predstavljamo stratigrafske enote naravne- 9.2 Plasti z arheološkimi ga in antropogenega nastanka, ki so bile raziskane na najdbami najdišču Spodnje Škofije − Reber, kjer so bile odkrite najdbe iz rimskega obdobja, poznega srednjega veka SE 1 – plast meljaste ilovice (sl. 12–16, 21) in novega veka. Gre za svetlo olivno rjavo, mehko prekoreninjeno plast, ki je segala od travne ruše do globine približno 0,30 m. V 94 % jo Okrajšave je sestavljala meljasta ilovica, v 6 % pesek in posamezni kosi sek. sektor peščenjaka velikosti do približno 10 cm. V njej so prevla- kv. kvadrant dovale rimske (57 odl.) in novoveške keramične najdbe (19 SE stratigrafska enota odl.), najdenih pa je bilo tudi 5 odl. steklenih posod, 11 odl. vel. velikost železnih predmetov, 2 školjki, 6 živalskih kosti ter precej odl. gl. globina rimskega in novoveškega gradbenega materiala (odl. različnih db. debelina opek). Plast se je nahajala v vseh sektorjih in sondah in je bila v. višina odstranjena strojno. š. širina SE 2 – plast peščene ilovice (sl. 12, 13, 15) odl. odlomek Plast SE 2 se je ponekod nahajala tik pod plastjo ornice, ozna- čeno kot SE 1, kar se lahko vidi na zahodnem preseku (P1) v 9.1 Plasti naravnega nastanka sondi 1 (sl. 10). V sek. 1 in 3 se je SE 2 nahajala pod lečasto peščeno plastjo (SE 10) in plastjo SE 4 (db. do 0,10 m). in plasti, v katerih ni bilo Bila je nekoliko prekoreninjena, sicer pa podobne barve in arheoloških najdb sestave kot plast SE 11, a z nekoliko manj peska: svetlo olivno rjave barve, iz drobljive, rahlo gnetljive peščene ilovice (87 %), SE 3 = SE 6 = SE 9 – matična osnova (sl. 12, 13, 15–18, s posamičnimi velikimi kamni (vel. do 20 cm) ter iz debelo-22, 23) zrnatega (8 %) in drobnozrnatega (5 %), večinoma karbona- Plasti SE 3 = SE6 = SE 9 predstavljajo skalnato matično osno-tnega peska. V plasti so bili odkriti odlomki rimske (13 odl.), vo. Ta je rumeno-sive barve, sestavljajo pa jo oglati kamni zgodnjenovoveške (1 odl.) in novoveške lončenine (8 odl.), 4 fliša (80 %), grobozrnati (2 %) in drobnozrnati (1 %) oglati kosi železa, 4 živalski kosti ter nekaj rimskega in novoveškega karbonatni pesek ter meljasta ilovica (17 %). Odkrita je bila po gradbenega materiala. celotni površini raziskanega območja. SE 4 – plast meljaste ilovice (sl. 12–15). SE 10 – lečasta peščena plast (sl. 13) Plast SE 4 (db. med 0,11 in 0,35 m) se je nahajala tik nad Odkrita je bil v sek. 3, kv. R11, kjer se je nahajala pod SE 4 in skalnato matično osnovo, in sicer po celotni površini sek. 1 nad SE 2 (db. do 0,16 m). Tvorila jo je temno sivkasto rjava ter v sek. 3, kv. R11, kjer je bila odkrita pod ruševino recentne peščena ilovica (70 %), 25 % debelozrnatega karbonatnega škarpe SE 5.18 Bila je olivno rjave barve, slabo gnetljiva in peska, 5 % drobnega karbonatnega peska in posamezni sestavljena iz meljaste ilovice (91 %), s posamičnimi velikimi kamni, veliki do 5 cm. kamni (vel. do 20 cm), debelozrnatega (2 %) ter drobozrnate-ga (1 %) karbonatnega peska. V plasti so bili odkriti odlomki SE 11 – plast peščene ilovice (sl. 13, 22) rimske (13 odl.) in novoveške lončenine (5 odl.), 3 kosi železa, Odkrita je bila tik nad matično podlago v sek. 3, kv. S11 (db. školjka ter 4 živalske kosti. med 0,11 in 0,20 m). Sestavljena je bila iz temno sivkasto rjave mehke peščene ilovice (70 %), 25 % debelozrnatega karbo-SE 12 – plast meljaste ilovice (sl. 19) natnega peska, 5 % drobnega grušča in posameznih kamnov, Plast SE 12 je bila odkrita v sek. 2, kv. N16, kjer se je nahajala velikih do 3 cm. pod SE 4. Bila je olivno rjave barve in sestavljena iz meljaste ilovice (86 %), 5 % debelozrnatega karbonatnega peska, 3 % drobnega karbonatnega peska, 2 % kamnov, velikih do 3 cm, 1 % srednje velikih in 3 % velikih karbonatnih kamnov, velikih 18  Tam je bila prvotno označena kot SE 4. 26 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 do 10 cm. V njej so bili odkriti odlomki rimske (7 odl.) in novoveške lončenine (3 odl.) ter odl. stekla. SE 13 = SE 14 – plast peščeno-meljaste ilovice (sl. 16) Odkrita je bila nad skalnato matično osnovo SE 6 = SE 3 v sondah 7 in 8 (db. med okoli 35 in 65 cm). Bila je precej podobna plasti SE 12 in je verjetno nastala na enak način. Sestavljena je bila namreč iz svetlo olivno zelene peščeno-meljaste ilovice (86 %), 3 % debelozrnatega karbonatnega peska, 5 % drobnozrnatega karbonatnega peska, 3 % grušča in 3 % flišnih kamnov, velikih 3 do 10 cm. V njej so bili odkriti živalski kosti ter odl. rimske (10 odl.) in novoveške (6 odl.) lončenine. SE 5 – plast kamenja (sl. 13, 14, 23) Plast (db. med 0,07 in 0,40 m) je bila odkrita pod SE 1 in nad SE 4, v sek. 3, kv. R11. V 75 % so jo sestavljali skoraj oglati kamni velikosti do 15 cm, v 25 % pa mehka, svetlo olivno rjava prekoreninjena plast meljaste ilovice. V plasti so bili odkriti 4 odl. novoveške lončenine ter nekaj rimskega in novoveškega gradbenega materiala. 9.3 Strukture SE 7 – škarpa (sl. 13, 14, 20–23) Suhozidna škarpa se je nahajala v sek. 3, kv. R11, kjer je segala do samega površja (v. 0,75 m, š. 0,80 m). Škarpa je bila postavljena na kamnito matično osnovo SE 9 (SE 3). Bila je pravokotnega tlorisa in profila ter zgrajena v suhozidni tehniki iz lomljencev. Na njo so se naslanjale plasti SE 1, SE 5 in SE 4. Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 27 28 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 10Katalog arheološkega gradiva Iva Ciglar V katalogu predstavljamo izbor najdb iz arheološkega najdišča. Opis najdb sledi po oblikovno-tehnološkem obrazcu, ki ga je predlagala Milena Horvat (1999). Pred- meti so prikazani v merilu 1 : 2. Opis predmetov v ka- talogu vsebuje podatke o številu odlomkov keramike, načinu izdelave, o sestavi lončarske mase, opis okrasa, velikosti odlomka in mesta najdbe (SE, kv.), kakor tudi opis in število steklenih ter kovinskih predmetov. Gradivo hrani Pokrajinski muzej Koper. Glinena masa (Horvat 1999, 16) zelo fina zrna velikosti do 0,25 mm v glineni masi, fina zrna velikosti od 0,26 do 0,50 mm v glineni masi, drobna zrna velikosti od 0,51 do 2,00 mm v glineni masi, groba zrna velikosti od 2,01 do 3,00 mm v glineni masi, zelo groba zrna v glineni masi, večja od 3,01 mm. Okrajšave dl. dolžina v. višina š. širina pr. premer db. debelina u. ustje ost. ostenje d. dno ohr. ohranjen/-a SE stratigrafska enota kv. kvadrant sek. sektor PN posebna najdba SN seznam najdb odl. odlomek Vse mere so v centimetrih (cm). Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 29 10.1 Rimsko obdobje 7 SE 1, kv. J8, sek. 1 Odlomek posodice iz modrega stekla. Pr. vratu 4 cm, db. ost. 1 SE 1, kv. I11, sonda 1, sek. 1 0,2 do 0,3 cm. Odlomek ustja z ostenjem pokrova. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: finozrnata: površina: gladka; žganje: redukcijsko; barva površine: rjava (10YR 4/3); rek. pr. u. 27,7 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,6 cm. 10.2 Zgodnji novi vek 8 SE 2, kv. K/L11, sek. 2, sonda 1 2 SE 4, kv. P11, sonda 2, sek. 3 Krožnik. Odlomek prstanastega dna z ostenjem (t. i. sgraffito Odlomek dna s prehodom v dno sigilatne posode s slabo keramika). Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: ohranjenim rdečkastim premazom. Izdelava: na lončarskem finozrnata; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva vretenu; lončarska masa: zelo finozrnata; površina: gladka; površine: rožnata (5YR 7/4); notranja površina engobirana žganje: oksidacijsko; barva površine: svetlo rdeča (2.5YR 6/8) z in loščena; vrezan in slikan motiv prepleta; barva: površinski ostanki rdečkastega premaza (2.5YR 4/8); dl. 2,9 cm, š. 2,6 cm, premaz in obdelava zelena in rumena; ohr. v. 2,4 cm, pr. roba db. 0,7 cm. prstanastega dna 6,8 cm, db. ost. 0,5 do 0,8 cm. 3 SE 12, kv. M16, sonda 6, sek. 2 Odlomek ostenja (verjetno vrča) s prehodom v dno. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: finozrnata; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: rožnata (7.5YR 10.3 Novi vek (20. stoletje) 7/4); dl. 5,1 cm, š. od 2,1 do 4,9 cm, db. 0,7 cm. 9 SE 12, kv. N16, sek. 2 Odlomek izvihanega ustja z ostenjem lončka. Izdelava: na lon- čarskem vretenu; lončarska masa: finozrnata; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: svetlo rumenkasto rjava (10YR 6/4), na zunanji in notranji površini glazura zelo temno sivkasto rjave barve (10YR 3/2); rek. pr. u. 8,1 cm, ohr. v. 0,9 cm, db. ost. 0,3 cm. 10 SE 1, kv. X/Y16/17, sek. 3, sonda 8 4 SE 12, kv. N17, sek. 2 Odlomek rahlo izvihanega ustja z ostenjem lonca. Izdelava: na Odlomek ročaja amfore. Izdelava: na lončarskem vretenu; lon-lončarskem vretenu; lončarska masa: drobnozrnata; površina: čarska masa: finozrnata; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: zelo bledo rjava barva površine: rdečkasto rumena (5YR 6/6); dl. (10YR 7/4), na zunanji in notranji površini glazura temno rjave 14,7 cm, š. ročaja 5 cm. barve (10YR 3/3); rek. pr. u. 11,8 cm, ohr. v. 2,2 cm, db. ost. 0,3 cm. 5 SE 1, deponija Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: finozrnata; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: rdečkasto rumena (7.5YR 6/6); dl. 2,3 cm, š. 2,5 cm, db. 0,5 cm. 6 SE 1, sonda 2, sek. 2 Odlomek nastavka za ročaj. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: finozrnata; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: rdečkasto rumena (5YR 6/6); ohr. dl. 1,9 cm, š. 1,8 do 2 cm, db. ročaja 0,7 cm. 30 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 1, 2, 4–7 SE 4, 3, 8 SE 4, 9 SE 12, 10 SE 1; merilo 1 : 2, 4 merilo 1 : 3. 31 11 SE 2, kv. V12, sek. 3, sonda 7 19 SE 1, kv. X/Y16/17, sek. 3, sonda 8 Odlomek rahlo izvihanega ustja z ostenjem lonca. Izdelava: Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode. Izdelava: na na lončarskem vretenu; lončarska masa: finozrnata; površina: lončarskem vretenu; lončarska masa: drobnozrnata; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: rožnata (7.5YR gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: zelo bledo rjava 7/4), na zunanji in notranji površini glazura rdečkasto rumene (10YR 8/2), na zunanji in notranji površini glazura zelo bledo barve (7.5YR 7/6); dl. 1,1 cm, š. 1,6 cm, db. ost. 0,3 cm. rjave barve (10YR 8/2) z modro poslikavo; dl. 1,4 cm, š. 3,1 cm, db. ost. 0,5 cm. 12 SE 1, deponija Odlomek ustja z ostenjem krožnika iz porcelana. Izdelava: 20 SE 2, kv. K/L11, sonda 1 na lončarskem vretenu; lončarska masa: finozrnata; površina: Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelava: na lončarskem gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: bela (WP 9/N); vretenu; lončarska masa: drobnozrnata glina; površina: gladka; rek. pr. u. 8,1 cm, ohr. v. 0,9 cm, db. ost. 0,3 cm. žganje: oksidacijsko; barva površine: zelo bledo rjava (10YR 8/3), na notranji površini glazura rjavkasto rumene barve 13 SE 1, deponija (10YR 6/8), na zunanji površini zelo temno rjave barve (10YR Odlomek ostenja krožnika. Izdelava: na lončarskem vretenu; 2/2); dl. 2,7 cm, š. 3,5 cm, db. ost. 0,4 cm. lončarska masa: finozrnata; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: bela (10YR 9/1), na zunanji in notranji 21 SE 1, deponija površini bela glazura; dl. 1,7 cm, š. 3,8 cm, db. ost. 0,4 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelava: na lon- čarskem vretenu; lončarska masa: finozrnata; 14 SE 1, kv. S4, sek. 1, sonda 4 površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva Odlomek ostenja posode. Izdelava: na lončarskem površine: bela (2.5Y 8/1), na zunanji in notranji vretenu; lončarska masa: drobnozrnata; površina: površini bela glazura (fajansa) in vegetativna gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: rdeča poslikava v temno rdeči barvi (5YR 3/4); dl. 3 cm, š. 3,3 cm, (2.5YR 4/8), na zunanji in notranji površini glazura db. ost. 0,5 cm. rjave barve (5YR 4/4); dl. 2,8 cm, š. 2,4 cm, db. ost. 0,3 cm. 22 SE 13, kv. X/Y16/17, sek. 3, sonda 8 Odlomek ročaja. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska 15 SE 1, deponija masa: drobnozrnata; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; Odlomek ostenja posode. Izdelava: na lončarskem barva površine: rožnata (7.5YR 7/4), na notranji in zunanji vretenu; lončarska masa: finozrnata; površina: površini glazura bledo rumene barve (2.5Y 8/2); dl. 2,8 cm, gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: zelo š. 1,6 cm, db. 0,8 cm. bledo rjava (10YR 7/4), na zunanji in notranji povr- šini glazura rumene barve (10YR 7/6) in navpična 23 SE 12, kv. N16, sek. 2 črta rjave barve (10YR 4/3); dl. 3,3 cm, š. 2,7 cm, db. ost. 0,3 cm. Odlomek predmeta iz prozornega stekla; dl. 0,6 cm, š. 0,2 cm, db. od 0,2 do 0,3 cm. 16 SE 1, deponija Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: drobnozrnata; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: zelo bledo rjava 10.4 Kovinsko gradivo (10YR 8/2), na notranji in zunanji površini glazura bele barve 24 SE 1, deponija (10YR 9/1), z rumeno poslikavo; dl. 1,1 cm, š. 2,8 cm, db. ost. Železen ključ; dl. 5,8 cm, š. 0,8 do 2,3 cm, db. 0,7 cm. 0,5 cm. 17 SE 13, kv. X/Y16/17, sek. 3, sonda 8 Odlomek dna posode. Izdelava: na lončar- skem vretenu; lončarska masa: finozrnata; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva površine: rdečkasto rumena (7.5YR 7/6), na 25 SE 1, kv. I/J 14, sek. 1, sonda 4 notranji in zunanji površini glazura rdečkasto rumene barve Odlomek železnega predmeta; dl. 6,7 cm, š. 0,8 do 1,5 cm, (7.5YR 6/6), z belo poslikavo; dl. 3,6 cm, š. 2 cm, db. ost. 0,5 cm. db. 0,4 cm. 18 SE 1, deponija 26 SE 1, deponija Odlomek ostenja vrča. Izdelava: na lončar- Kovan železen žebelj; v. 3,5 cm, š. 1,4 cm, db. 0,5 cm. skem vretenu; lončarska masa: drobnozrnata; 27 SE 1, deponija površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva Kovan železen žebelj; dl. 5,4 cm, š. 2,6 cm, db. 0,4 do 0,8 cm. površine: rdečkasto rumena (5YR 6/6), glazura na zunanji površini svetlo olivno zelena (5GY 28 SE 1, deponija 5/4), na notranji površini bledo rumena (2.5YR Odlomek polkrožnega železnega predmeta; vel. 3,8 × 2,9 × 8/2); dl. 4,3 cm, š. 4,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 0,4 cm. 29 SE 1, deponija Odlomek železnega predmeta; dl. 8,2 cm, db. 0,4 cm. 32 Spodnje Škofije – Reber, AAS 77, 2018 11, 20 SE 2, 12, 13–16, 18, 19, 21, 24–29 SE 1, 17, 22 SE 13, 23 SE 12; merilo 1 : 2. 33