Simon Gregorčič!Ljubljeni naš pevec, oboževan od blagih in poštenih src, goriški slavec, je umrl. Srebrnof-iste strune so popokale, šel je v tiho domovanje, v svoj planinski raj. Odvedla ga je smrt — rešenica v tiste sinje višave, odkoder je prišlo njegovo pevsko navdušenje, ki je dvigalo in tešilo na tisoče src. Simona Gregoreiča ni več! Dne 24. t. m. je za vekoinaj zatisnil trudne oči. Iz svoje bogate, vzornočiste duše je izločil najlepše bisere ter jih poklonil svojemu narodu. Ko mu je vse daroval, je šel počivat. Umrl je telesno, njegovo ime pa ne umrje nikoli! Kaj pomeni Simon Gregorčič za slovensko književnost, to ima dognati naša kulturna zgodovina. Gotovo je, da si je priboril med prvaki slovenskih pesnikov eno najodličnejšib mest. Prešeren je ustvaril umetno slovensko pesem, Stritar ji je določil obliko, oboje — Prešernovo veličino in Stritarjevo mojstrstvo — je združil Gregorčič v svojih nesmrtnih poezijah . . . V Djegovih pesmih ni veselega akorda. Samo tedaj, kadar zahrepeni po svojem planinskem raju, zazveni nekaj kot vesel vzklik iz prsi po svobodi hrepenečega sina solnčuih planin! Sreča se je samo nagnila k njemu. Prišla je kot blesteč sen, ki se porodi in umrje v istem hipu. ,,01oveka nikari" je zaprosilo njegovo srce. Kdo bi verjel? Proti solncu so se dvignile umazane megle, da ga zatemne in mu upibnejo poživljajočo svetlobo. Da, tako je bilo! Vstali so ljudje in so s sovražno, uničujočo silo udarili po blagem pesniku, ki ni mogel preboleti udarca! Hoteli so ubiti njegovo umetnost, a ubili so samo umetnika. Umetnost je ostala čista in neoskrunjena, ker je večna in božanstvena in je ne doseže nobena zlobna moč. Ob iijegovi smrti se jim zbuja kesanje. Ali je samo hinavščina, da se tope od žalosti sedaj, ko ga ni več? Sedaj mu je pač enako! Njegovo ime živi: od najvišjih krogov do zadnje gorske koče prehaja od ust do ust. Med svojim ljudstvom si je ustvaril sam večno življenje. Umetnika so ubili, umetnost živi! Slovensko učiteljstvo naj odkriva slovenski mladini neizčrpno bogastvo njegovih poezij. naj jo navdušuje za one vzore, ki je zanje gorelp in o njih pelo njegovo sree. Slava Simonu Gregorčiču!