liha I« vtak četrtek. Cena mu jc 3
aa leto. (Za Nemčijo 3 K 60 »In., Ameriko In droge tuje drlave 4 K 60 vin.) — Posamezne itevilke ae pro-m	dajajo po 10 vin. ■.
Slovenskemu ljudstva v pouk in zabavo.
Spiai In dopisi se poilljalo : Urcdnlitvn Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije In inaeratl pa: Upravnlitvu .Domoljuba*, Ljubljana, ===== Kopitarjeve ulice It. 2.	.
Štev. 17.
V UuMJonl, dné 23. oprili 1908.
Leto XXI
0 pai!.
Južne dežele, kjer prebivamo Slovenci in Hrvati, imamo v gruntnih bukvah raz-inerno največ pašnikov zapisanih: Na Kranjskem krog 156.000 ha med 995.520 ha zemlje, Goriško krog 62.000 ha med 291 tisoč 843 ha vsega zemljišča, Istra krog 160.000 med 495.539 ha, Dalmacija 594.476 med 1,233.494 ha. Koliko je to sveta, toda Bog se usmili, kakšnega! Zanemarjenost naših pašnikov je naravnost vneboupijoča. Z grmovjem zaraščeni, s kamenjem posuti, vetru in dežju v varstvo zapuščeni čakajo ogromni prostori vešče, pridne roke. Ko bi prišla, bi se naenkrat število in vrednost živine neprimerno lahko povzdignila.
Pašniki so v naših deželah še večinoma skupni. Posanini gospodarji čutijo potrebo izboljšati, a sami nečejo za druge; zato zahtevajo delitev. Izkušnja je pokazala, da so razdeljena zemljišča mnogo boljše oskrbovana, nego skupna. Napredek se naenkrat pokaže. Vendar pa je razdelitev za naše kraje, kjer nimamo velikih gruntov, pri katerih bi se izplačalo imeti posebnega pastirja, v veliko škodo. Z razdelitvijo shira namreč paša in ž njo živinoreja. Na ves gfes kličemo slovenskim kmetom: Ne pozabite na pašo! Kjer imate še skupne pašnike, obrnite se na deželo in na državo, da ob pomoči teh dveh izboljšate svoje gmajne. Kjer je pa svet že razdeljen, napravite si pašne zadruge, kakoršne so se že jele snovati med nami. Zadružna zveza v Ljubljani vam rada gre na roke.
Paša se izredno izplača. Jetika pri goveji živini, ki pobere mnogo živali in ljudi, je hlevna bolezen. Škode je na milijone na leto. Solnce zamori v kratkem času jeti-ške bacile, ki se v hlevu, v temi, brez ovire razvijajo. Poglej živino s paše in primerjaj jo s hlevno. Koliko jasnejše, bistrejše oko ima prva, koliko bolj gibka in enako-
merna je. Nemogoče je ohraniti goveji rod, če imaš živino vedno v hlevu. Za plemensko živino je nujno potrebna paša. Pa ne samo za pleme, marveč tudi za mlekarice in za pitano živino dosežeš s pašo, če skrbiš zanjo, zelo lepe uspehe. Seveda je zato .treba pametnega gospodarstva. Pašniki morajo biti iztrebljenj; poskrbeti se mora, da se gnoje, ali da se vsaj živinski odpadki po vsem zemljišču, če ni drugače, s kakimi topimi grabljami razdele; paša mora biti primerna številu živine, ki naj se razdeli, da se sedaj rta enem, sedaj na drugem mestu pase. Najlepše so v tem oziru urejeni pašniki v Normandiji, na Holandskem in v Belgiji. V zadnji državi se v herverski pokrajini na enem hektaru živi domala dvoje goved.
Iz Avstrije naj navedemo iz knjižice mlekarskega izvedenca Raffaza en zgled: Na severnem Češkem v Gross-Grünau je načelnik mlekarske zadruge Hofman dobro polovico ha gnojil vsako leto z 200 klg Tomaževe žlindre in 150 kg kajnita. Pasel je na tem prostoru štiri junice in junca, od 3—6 mesecev stare. Pasel je od maja do septembra. Po natančnem računu je priredil toliko, da mu je prinesel pašnik krog 300 kron na leto. Zato se nam ni čuditi, da je cena za urejene pašnike zelo visoka. Pri nas se po mnogih gmajnah svet takorekoč nič ne šteje. Koliko zakladov leži še ne-vzdignjenih.
Pripomniti pa moramo, da posamnik vsaj v naših razmerah more le malokje naprej. Neobhodno potrebne so zveze, pred vsem živinorejske zadruge. Kranjski kmetovalci se seveda ne morejo obračati na tistega živinozdravnika Ribnikarja, ki ga je v nepojmljivi modrosti postavila kmetijska družba za živinskega nadzornika. Ta mož pozna dobro liberalno politiko, v živinoreji ga pa ne bomo hodili vpraševat za svet. V tem oziru bo treba izpremembe. Imamo že par živinorejskih zadrug, ki brez
Ribnikarja dobro vspevajo. Kjerkoli so za pašo ugodne razmere, naj gredo kmetje za njimi. S skupnimi močmi se bo najbolj zanemarjeni del naše domovine povzdignil v blagor kmetu in celi deželi.
Političen pregled.
CESARJEV JUBILEJ.
Gotovo je, da obiščejo našega cesarja 7. majnika nemški cesar in cesarica, bavarski prineregent Luitpold, saški kralj Friderik Avgust, würtemberSki kralj Viljem, veliki vojvoda badenski, hessenski, oldenburški in meklenburg - šverinski, an-haltski vojvoda Friderik, knezi: Leopold kneževine Lippe-Biesterfeld, Jurij kneževine Schaumburg - Lippe, dedni princ Renzs-Greiz in predsednik hamburškega senata župan Burchard. Ostali nemški vladarji še niso odredili dispozicij, a večina jih pride ob tej priliki na Dunaj. Nemški cesar in cesarica bosta stanovala v Schön-brunnu. bavarski prineregent v palači Mo-denna. saški kralj v palači Augarten, ostali vladarji pa na dvoru.
Vladarji, ki ne bodo mogli osebno ča-stitati našemu vladarju ob šestdesetletnici, bodo častitali po članih rodbine, po posebnih odposlaništvih ali pa po svojih diplomatskih zastopnikih. Car odpošlje naj-brže kakega velikega kneza, predsednika Fallieresa zastopa poslanik Croizier. Predsednik severoatiieriških Zedinjenih držav Roosevelt nride drueo leto v Evropo, ob kateri priliki se pokloni tudi našemu cesarju. Roosevelt obišče tudi Tirolsko, osobito kraje, kjer se je bojeval Andrej Ho-fer, ki ga je občudoval že v rani mladosti. Angleški in danski kralj ter predsednik francoske republike Fallières obiščejo cesarja Franca Jožefa ob priliki njegovega jubileja v Ischlu.
PARLAMENTARNA ZVEZA MEST.
Dunajski župan dr. Lueger je pozval vse nemške«zastopnike državnega zbora, naj pristopijo parlamentarni zvezi mest, ki bo imela namen ščititi mestne koristi. Vrše se pogajanja tudi s Poljaki in Cehi.
STAROSTNO ZAVAROVANJE MALIH OBRTNIKOV IN MALIH KMETOV V NEVARNOSTI.
Na Dunaju se govori o velikih zavaro-valno-tehničnih in državno-finančnih ovirah glede na izvršitev starostnega zavarovanja malih kmetov in obrtnikov. Gotovo je. da take zapreke obstojijo, a upati .ie, da se jim bodo znali poklicani možje izogniti, ker je starostno zavarovanje malemu obrtniku in malemu kmetu nujno potrebno.
OGRSKO-HRVAŠKI DRŽAVNI ZBOR
reši po Veliki noči proračun za leto 1908, za kar bo rabil tri tedne. Koncem majnika sledi najbrže delegacijsko zasedanje. Uporabljati nameravajo že pravila novega poslovnika. Trgovinski minister bo stavil več predlogov, med njimi tudi predlog o novih železnicah, ki bodo veljale 220 milijonov kron.
UMOR GALIŠKEGA CESARSKEGA NAMESTNIKA POTOCKEGA.
Med Poljaki in Malorusi vlada tako sovraštvo, da hočejo drug drugega uničiti. Vzroki so različni: kulturni, verski in politični. Dasi bratje po rodu. se gledajo kakor pes in mačka in hujše. Pred dobrim tednom je strašen političen zločin zopet opozoril svet na to žalostno medsebojno razmerje obeh narodov.
V Galiciji je bil za cesarskega namestnika grof Potočki. Mož je bil iz slavne ro-dovine in si je prizadeval čast svoje rodo-vine še povečati z zvestim, nepristranskim službovanjem, kar je na vsak način težko v deželi, kjer bivajo skupaj Poljaki in Malorusi. Tako se je tudi zdelo nekaterim Rusinom, da je namestnik preveč prijazen Poljakom, premalo pa njim. Ta struja je bila za Potockega usodepolna.
Grof Potočki je navadno podeljeval ob nedeljah avdijence. Kdor je imel z njim kaj govoriti, ga kaj prositi ali kaj podobnega. je ta dan lahko prišel do njega. Za tako avdijenco se je oglasil tudi okoli trideset let stari rusinski visokošolec Slzin-ski, češ. da hoče prositi za neko službo. Ko je stopil v namestnikovo sobo, je potegnil revolver in trikrat nanj ustrelil z besedami: »To za krivico, ki se Je storila Rusinom pri zadnjih deželnozborskih volitvah.« Prva kroglja je zadela namestnika v levo oko in prišla pri ušesu ven, druga kroglja je zadela roko, tretja nogo. — Ko je namestniški sluga začul strele, Je takoj stekel v dvorano in se vrgel na napadalca. Ta se ni branil. Ko so ga peljali skozi sprejemno dvorano, kjer je čakalo več kmetov na avdijenco, jim Je zaklical: »To se je zgodilo za vas.« — Čez poldrugo uro Je namestnik umrl. Zadnje njegove besede so bile: »Poročajte cesarju, da sem bil
vedno njegov najzvestejši služabnik.« Namestnik zapušča vdovo in osem otrok.
Poleg morilca so prijeli tudi še njegovo mater, ki izjavlja, da mu je ona prigovarjala k krvavemu činu, vse tri njegove sestre, več maloruskih dijakov in tudi druge sumljive ljudi, o katerih se misli, da so vedeli za Sizinskovo namero.
Umor gališkega namestnika je političen. Vendar bi bilo napačno ta čin pripisovati Rusinom sploh. Ne le Poljaki, tudi večina Rusinov najstrožje obsoja umor in odvrača vsako odgovornost od sebe. To so pokazali razni shodi, kjer so najuglednejši rusinski politiki obsojali krvavo nasilno dejanje. »Hočemo se bojevati proti Poljakom,« so rekli, »toda le z dovoljenimi in kulturnimi sredstvi.« Tega mnenja je tudi večina rusinskega dijaštva, ki obžalujejo, da je njihov tovariš segel po takih sredstvih. Umor je sicer političen, toda za seboj nima nobene politične stranke, bil je to čin fanatičnega mladeniča, ki je mislil, da stori veliko domoljubno delo, če nasilnim potom odstrani »zatiratelja« svojega naroda. — Splošna sodba v vseh krogih je. da Sizinski ni imel povoda umoriti namestnika. Potočki je bil zvest, cesarju udan uradnik, ki je po svojih močeh skušal ohraniti ravnotežje med obema sovražnima si narodoma, vsled česar je bil tudi splošno priljubljen. — Iz Rusije, domovine anarhistov, dobiva morilec mnogo pisem, kjer se mu častita k tako »krasno izpeljanemu in posrečenemu« činu. Sumi se, da je bilo v zaroto zapletenih še več drugih ljudi; preiskave so že v tiru.
RUSKI ZUNANJI MINISTER IZVOLSKI O BALKANU.
V	ruski dumi je govoril zunanji minister o Balkanu. Pravi, da se Je doseglo že več uspehov, kakor jih vidi ruska javnost. Treba je na vsak način makedonskemu krščanskemu ljudstvu zagotoviti potrebne reforme, da ne bodo Turki delali z njimi kakor s sužnji. Če se še ni zgodilo, kar bi bilo želeti, so temu deloma krivi balkanski narodi sami, katerih medsebojno sovraštvo prepreči vse večje uspehe. Načrt o pravosodni reformi je bil prvi korak velike in težke naloge. Rusija hoče pričeto delo tudi nadaljevati.
SPLOŠNA VOLIVNA PRAVICA NA DANSKEM.
Danski parlament je sprejel predlogo za splošno volivno pravico za vse one, ki plačujejo davek, in sicer za moške in ženske, ki so stare nad 25 let, in tudi za omo-žene ženske, katerih možje plačujejo davek.
SPOR MED TURČIJO IN ITALIJO?
Ker Italija vztraja kljub negativni odločbi turške vlade na tem, da se ustanovijo v Carigradu, Smyrni, Jeruzalemu, Solunu in Valoni italijanski poštni uradi, utegne med Italijo in Turčijo izbruhniti resen spor.
NEMIRI V PERZIJI.
V	urvijškem okraju so resni nemiri. Ubitih Je nad 20 oseb. Štiri vasi so bile
napadene. Roparji so odgnali 1500 ovac, in usmrtili osem oseb. Guverner je zahteval vojake, ker drugače odstopi. O nemirih se poroča tudi iz aradbilske okolice. Pošta je bila dvakrat oropana.
Izobrazbi.
Črtice Iz zgodovine slovenskga slovstva.
II.
Katoliška doba (1598—1795).
Rekli smo že, da je slovstvo odmev ali izraz onega gibanja, ki prešinja narodovo življenje, ali pravzaprav v slovstvu imamo spomenik onih misli, ki so se najmočnejše pojavile v dotični dobi. Toda z gotovostjo moremo trditi to le tedaj, če je narod dovolj izobražen, da more izraziti to, kar ga teži in kar bi rad dosegel. Tako ne moremo trditi tega o protestan-tovski dobi (1550—1595),' da bi 'bil naš narod tedaj rad pristopil k protestantizmu.
ljudstvo je bilo tedaj zatirano od vseh strani; doma so ga pritiskali plemenitaši. ki niso imeli smisla za njegove težave, ker so bili tujci. Zraven jih Je leto za letom obiskaval Turek in jim odnašal vse, kar so ( si pridobili s svojimi žulji, preko meje. Mislil si je kmet, kako bi tudi njemu lahko zasijali lepši časi, kako bi v miru živel in užival prosto sad svojih trudov. A ni' ga bilo preroka, ki bi mu oznanil, da pridejo lepši časi; sam pa ni mogel verovati vanje Tu so prišli protestantovski pridigarji, ki so mu oznanjali svobodo in lepše čase z evangelijem v roki. Ker ni bilo drugega, se je ljudstvo oprijelo njih, čeravno mu ni bilo čisto nič za protestantizem. Poslušalo je samo lepe besede, ki so prihajale iz ust njegovih pridigarjev, ker doslej jih ni slišalo od nikogar. Tako pravzaprav ne moremo govoriti v tisti dobi od narodovega slovstva, ker se tedaj ni izrazila nobena misel, ki je prešinjala narod, ampak vsiljene so mu bile od drugod, od njegovih poglavarjev in vodnikov. Slovstvo tistih časov je le spomenik narodove nezadovoljnosti s trdo usodo.
Mnogo knjig imamo tudi iz prvega dela katoliške dobe, ko je bilo treba pridobiti protestantovske Slovence nazaj za katoliško vero, iz začetka 17. stoletja. Navdušeni možje, na čelu Jim visoko izobraženi Tomaž Hren, škof ljubljanski, so iz-prevideli, da morajo tudi oni tako delati kot protestantje, ako hočejo imeti uspeh. Začeli so spisovati nabožne knjige, prestavljati evangelije in jih razširjati med ljudstvom, zlasti pa med duhovniki, da so mogli v domačem Jeziku oznanjati besedo božjo.
Zlasti hitro pa je izginil protestantizem, ker je tedaj nastopil vlado v naših deželah strogo katoliški cesar Ferdinand.
Ukazal Je vse protestantovske pridigarje izgnati iz dežele in je poklical Jezuite, katerim Je poveril najvišje šole v mestih. Tako je protestantovska vera ravno tako hitro izginila, kakor se Je vgnezdila.
da je do danes ostalo le še na Koroškem kakih 300 do 400 protestantov.
V šolah pa se uoslej nikdo ni več brigal za slovenski jezik, atnpak šole so bile le za plemenitnike iti poučevalo se je v latinskem in nemškem jeziku. Država se ni brigala za ljudstvi), ampak ravnala se je po načelu, da je nevednost najboljša stvar v deželi. Slovenska knjiga se je brala le s prižnice ob nedeljah in pražriikjh.
Le . duhovniki so tedaj napisali kako slovensko knjigo, posvetni učenjaki pa so pisali v nemškem ali liltinskem jeziku, ker slovenskega niso dovolj znali. (VälVazör.)
Cerkveni pisate'ji te dobe.
Iz protestantske dobè nam je znan že ljubljanski škof Tekstor, ki je z navdušeno besed« nniogO ljudi vrnil k pravi veri. Se večji apostol Slovencev je bil Tomaž Hreff. Rojen je bil v Ljubljani leta 1660., ko so ravno protestante imeli največjo oblast pri nas. Izobraževal se je tudi v protestantskih šolah, pozneje je pa odšel na Dulia!- Domov se vrnivši je hudo zbolel in tu je stórft'dblfnbo, da postane duhovnik. Zaradi njegove učenosti ga je I. 1697., tore} v starosti 37 let, poklical cesar Ferdinand /a škofa ljubljanskega- Odslej se začenja njegovo plodonosno delovanje.
Hren je uvidel, da je potrebno govoriti / ljudstvom v njegovem jeziku. Ukrenil je, da so bile v ljubljanski stolni cerkvi slovenske pridige. Protestantovske knjige pa je ukazal sežgati. Treba je. da se nekoliko ponindimö ob témtSlnu, ker vedno in vedno lete očitanja, kako je tedaj Hren uničil slovensko slovstvo.
Pomisliti moramo tedanji položaj slovenskega ljudstva, ki ni bilo dovolj razsodno, da bi spoznalo prevaro za lepimi besedami, kakor so se mu ponujale v pro-testantovskih knjigah. Ravnal je Hren, kakor bi ravnal vsak pameten mož, ki tudi vzame otroku nož iz rok, da se ne vreže..
Takoj se je sam spravil na delo in dovršil v lepem jeziku prevod »Evangelijev i" listov''zia'pravnike in nedelje celega leta.« Ta knjiga se je toliko rabila, da je doživela šest izdaj. Umrl je Hren I. 1730.
Za njegove dobe imamo tudi znamenite slovenske pridigarje, ki so si prizadevali, da bi posnemali zgled dunajskega Abrahama a Santa Clara. Ta je globoko premotril tedanje življenje in brezobzirno bičal tedanjo gnjilobo. Govoriti je znal silno zanimivo, da ga je moralo vse poslušati. Tukaj kratek zgled: Pride na priž-nico, zatisne si nos z robcem in začne: Smrdi, smrdi, smrdi bolj kot Lazar, ki je že štiri dni v grobu ležal! Kaj smrdi? Lenoba smrdi! . . .
Tako so tudi slovenski pridigarji pro-povedovali svojemu ljudstvu v prilikah in basnih. Bili so sicer globoko izobraženi, spisali so mnogo pridig, toda njih jezik je slab, brez vsake pravilnosti. Kdini uspeh so imeli kot govorniki, ne pa kot pisatelji. Zato tudi njih imen ne bomo navajali.
Iz druge polovice osemnajstega stoletja pa se nam pokaže cerkveno slovstvo v jasni luči.
Tedaj je cesarica Marija Terezija tudi v naši državi pomagala načelom do zma-
ge, ki so se.bila drugod že uveljavila. Doslej so bili deležni le plemeniti stanovi omike, medtem, ko se je nižje ljudstvo zanemarjalo. — Odslej naj se tudi ti izobrazijo, kajti mislilo se je, čim večja je omika v državi, tem lažje bo skrbelo ljudstvo za gmotno blagostanje.
Leta 1770. so začeli snovati šole tudi pri nas po povelju cesarice. Najvažnejša oseba te dobe je.Blaž Kumerdej.
Listek.
OrioVO gnezdo.
Spisal ßjörnstjerne Björiisött,
»Jernačev vrt« se imenuje mala vasi-cai -samostojno ležeča sredi mogočnih skalnatih sten. Zemlja, na kateri leži, je ravna in plodovita; skozi njo teče široka reka, lijoča z visokih pogorij, Reka se izteka v daleč vidno vodovje blizu vasi.
K temu vodovju je na lahni čajki pri-veslal mož, ki je prvi v tej dolini začel obdelovati črno, mastno prst: ime mu je bilo Jertiač, in sedanji prebivalci vasi so njegovi potomci. Nekateri pripovedujejo, da je bil Jernač morilec in je pribežal v to zapuščeno pokrajino iz stralli» pred kaznijo. Zato imajo vsi prebivalci »Jernače-vega vrta« tako črn pogled in mračno čelo. Drugi pa zopet trdijo, da so visoke skale krive črnih pogledov in mračnih čel, ker ne puste tudi v poletnem času sokič-nih žarkov, da bi prisijali v vas.
Nad vasjo visi orlovo gnezdo. Visoko gori v skalovju je pripeto na ostrem obronku; vsi lahko vidijo, kdaj prične orlica leči. pa nihče ne more priti do gnezda. Orel s širokimi kraljuti plava vsak dan nad vasjo, spusti se zdaj na belo jagnje, zdaj na nežnega kozliča, enkrat je zgrabil s trdimi kremplji celo neko majhno dete in ga odnesel k orlici. Ljudje niso nikdar varni, kadar ima orel svoje gnezdo na skalnem obronku. Pravljica se širi iz davnih časov med njimi, da sta nekdaj živela dva brata, ki sta priplezala do gnezda in je raztrgala; toda v današnjih dneh ni nikogar, ki bi imel moč in spretnost priti do gnezda.
Kjerkoli se srečata dva človeka v vasi. govorita o orlovem gnezdu in zreta navzgor. Dobro pomnijo, kdaj sta stara dva v novem letu priletela, kam sta se spustila in koliko napravila škode, in pomnijo tudi, kdo je zadnji poskusil doseči gnezdo. Mladina v vasi se vsa otroška leta uri v plezanju po skalah in drevju, da bi enkrat priplezala do visokega gnezda in ga raztrgala, kakor onadva brata.
V času, o katerem se tukaj govori, je bil najkrepkejši mladenič v vasi Lejf. Rojen ni bil v »Jernačevem vrtu«. Zvite lase je imel in majhne, blesteče oči. Ze v mladih letih se je oponašal, da spleza do orlovega gnezda; pa stari ljudje so ga svarili, naj ne govori preglasno.
To je podžigalo njegov pogum. Se predno je dosegel moško starost, je sklenil splezati na skalni obronek. -Jasno nedeljsko popoldne je bilo, v zgodnjem poletju;
mladiči so se gotovo že izlegli. Pod skalnato steno se je zbrala mnogobrojna množica radovednih vaščanov. Starci so odbijali junaku, mladina pa je vzpodbujala njegovo drznost. Lejf je slušal le svoje lastno hrepenenje. Počakal je. da je orlica zapustila gnezdo, nato je skočil v loku in se obesil za drevo več komolcev od zemlje. Drevo je raslo iz neke razpokline, in ob tej razpoklini je plezal mladenič navzgor. Majhni kamenčki so se inu prožili pod nogami, pesek in prst je kotalila navzdol, sicer pa je vlada grobna tišina; le reka v ozadju je valovila in šumela proti svojemu iztoku neprestano. Cimdalje str-mejša in ostrejša je postajala skalna stena; dolgo je mladenič visel na eni sami roki, z nogo je iskal opore in ni mogel pogledati navzdol. Ljudje, posebno ženske, so se obrnile proč od groze, rekoč: tega bi mladenič ne storil, ko bi še živela oče in mati. Vendar se mu je po dolgem času posrečilo, da je stopil-na trdo mesto. Zopet je hotel navzgor, tipal z rokami in nogami ob robovih, zdrsnil nazdol, pa se zopet trdno oprijel. Spodaj stoječi so komaj dihajoč stali okameneli. Naenkrat se dvigne med njimi mlada deklica, ki je prej sama zdela na kamenu ob strani. Roke dvigne kvišku in zakliče: »Lejf. Lejf, zakaj si to storil?« Vse ljudstvo se ozre vanjo; oče stoji ob njeni strani, a ona ga ne pozna. »Splezaj zopet doli, Lejf.« mu kliče; »poslušaj me, saj tam gori nimaš dobiti ničesar!« — Videli so, da je mladenič premišljal za hip; trajalo jc en. dva trenotka. pa je zopet lezel višje in višje. Roka in noga sta bili zopet na trdnem. zato je šlo precej časa po sreči; toda kmalu se je utrudil in videli so ga počivati vedno bolj pogosto. Visoko gori se je sprožil majhen kamenček, in vsi spodaj stoječi so mu sledili z očmi. dokler ni pai na tla. Nekateri niso več mogli vztrajati ob pretresljivem pogledu in s strahom odšli. Deklica sama je stala pokonci na kamenju, vila si roke in zrla navzgor.
Lejf je tipal z roko pred seboj, potem, ona je videla natančno, je roka naenkrat popustila; zagrabil je urno z drugo roko, pa tudi ta je popustila. »Lejf!« je zakričala deklica, da je zvenelo glasno daleč če/, skalno steno, in vsi drugi so klicali za njo. »On drsi!« so vpili in dvigali roke proti njemu možje in žene. On je res drsal navzdol; za seboj je prožil pesek, kamenje, suho prst; drsal je. drsal vedno naprej, vedno hitreje; ljudje so se obrnili proč in potem so slišali za seboj ob skalni .steni pokanje in ropot in kmalu na to je nekaj težkega kakor velik kos mokre zemlje palo na tla.
Ko so se ljudje nekoliko zavedli iu pogledali na lice mesta, je že ležal tam ves razdrobljen, v krvi . . . Deklica je ležala na kamenu, oče jo je odnesel proč.
Mladina, ki je prej Lejfa najbolj podžigala k drznemu činu. se ni upala zdaj niti ganiti z roko in mu pomagati; nihče ga ni mogel pogledati od groze. Stari ljudje so stopili okrog njega. Najstarejši med njimi je rekel: »To je bilo neumno, — pa,« je pristavil in pogledal navzgor, »vendar je dobro in prav, da kaka reč visi tako visoko, da je ne morejo vsi ljudje doseči.«
Osel.
(Turška zgodba. — M. N.)
Dobri Hasan iz Balzore je vsak dan gonil svojega osla na trg. Osel je bil ves obložen s koši, napolnjenimi s krompirjem in jabolki. s kuretnino in jajci. Vse te reči je kupil Hasan pri kmetih v okolici in jih potem prodajal na trgu v Balzori. Dolga leta je že tako tržil in si s poštenim trudom pridobil skromno imetje.
Nekega dne je zopet gnal osla s praznimi koši na dom. Spotoma ga sreča tujec na cesti in ga nagovori: »Alah naj bo s teboj in naj podari tebi in tvoji družini srečo in veselje.«
»Nimam družine.« odvrne Hasan.
»Po meni ti Alah pošilja srečo,« nadaljuje tujec. »Le poslušaj me. Tega napol hromega osla ti oblagaš s tovori, a jaz imam doma v hlevu čudovito lepega konja, ki nima nobeneea dela. Za pet cekinov ti ga prodam. Velik, močan konj veliko več nese, kakor hrom osel. Z njim lahko vsak dan trikrat toliko zaslužiš, kakor zdaj.«
»Potem bom mora! dve živali krmiti, konja in osla.« ugovarja Hasan.
»Dobro, vzamem jaz zastonj tvojega osla.« pravi tujec. »Alah hoče na vsak način, da ti jaz srečo prinesem.«
Hasan je dolgo prevdarjal sam pri sebi. »Ne,« pravi konečno. »svoje zveste živali ne oddam. Toliko let sva že živela skupaj; saj z niim tudi toliko zaslužim, da izhafam.«
»Ti si tenec.« mu odvrne tujec.« vsak drue bi spreiel tako krasno ponudbo. Pomisli. ti prideš s koniem na tre. Vsi druei imato le osle! Ljudje bodo hoteli kunovati le nri tebi. Kako se bodo druei nrodaialci jezili in s kakšnim ponosom boš lahko gledal nanje.«
Te besede so prepričale Hasana. Odštel le tulcu pet cekinov za konja in mu izročil osla.
Konj pa je bil zelo nemirna žival. In ko je drusri dan Hasan romal z niim na tre. se mu je slabo srodilo. Koni ie večkrat obstal sredi ceste in se ni hotel vkljub udarcev z bičem premakniti nikamor. Včasih pa je stekel tako urno nanrel. da ga le uboei Hasan komai dohaial. Na ta način je prišel v mesto veliko nozneje, kakor sicer s svoiim mirnim oslom.
Ko le konečno zavil proti trgu, se ie konj vsled rieania oslov, velikeea vpitia in razgraiania prodalalcev in kuncev sola-šil in v divlih skokih, oprtan s koši. divlal skozi množico na treu. Ljudie so kričaje tekli narazen, a kljub temu je Hasanov konj marsikoea podrl na tla. razbil orodajalne in nanravil mnoeo škode. Končno so vieli divieea konja, pa tudi dobreea Hasana. Vlekli so ga nred sodnika, in obsolen je bil, nai povrne škodo, ki lo je nanravil nieeov koni. sicer poide v ječo. Škoda pa je bila tolika, da je Hasan izdal vse svoje imetje in moral povrhu še za par mesecev v ječo.
Ko ie prišel iz ječe. je moral svoje trgovanje pričeti zooet skraia in z malim. S težkim košem, oolnfm sadja, na hrbtu je prišel na trg v Balzoro.
»Kje pa si pustil svojega osla?« ga vpraša neki znanec.
»Oh,« odvrne dobri Hasan ves žalosten, »oh. Alahu bodi potoženo, jaz sam sem — osel.«
V Lurd!
7. Bolniki.
Pol stoletja je že preteklo, odkar je govorila Brezmadežna Bernardki: »Hočem, da prihajajo ljudje v procesijah semkaj.« In prihajale so množice, nepregledne in brezštevilne, neprenehoma kakor ena sama velika procesija, nepretrgana in neskončna. Pol stoletja je že preteklo in zdelo bi se človeku, da se bo pozabil klic Marijin, da bodo ponehale silne množice, da se bo ohladilo navdušenje. Visoko namreč vzkipi ljudska duša, da se zgane celina, v silnem ognju zažari, da vzplamti svet, a takoj .se zopet umiri, kakor se umiri kipeče morje, takoj ugasne, kakor ugasne plame-neča slama. Pol stoletja je že preteklo, a množice hite še zmerom v vedno večjem številu k podnožju Pirenejev, k preprosti votlini ob Oavu; kakor križarske vojske so nepregledne trume, ki odhajajo leto za letom iz svoje domovine, da se ob izvirku čudežnega studenca navdušijo za boj, ki se bije danes hujše kot kdaj med dvema sve- i tovnima naziranjema.
Pa vse bi ne vznemirjalo brezvernih duhov, ne bi jih vznemirjale neštete množice. ki kleče pred votlino, ne bi jih razburjala Bernardkina povest, kajti neizobraženo in praznoverno ie ljudstvo in izmišljena Bernardkina zgodba. Tako bi dejali in bi pomilovali množice. Nekaj pa je, kar jih vznemirja, kar jim ne da miru in jih izzivlje. da ne smejo molčati in morajo govoriti resno besedo o Lurdu. To so bolniki, ki prihajajo v Lurd, bolniki z neozdravljivimi boleznimi, ranami, slepi, mutasti, bolniki, nad katerimi so zdravniki obupali in ki jim ni mogla zdravniška veda nobene pomoči več. Kajti kdo more ozdraviti jetiko na zadnji stopinji, ko že pohaja bolniku sapa in se čuje iz ust lahno hro-penje, ko ueašajo motne oči in se prikažejo na bledem obrazu smrtne srage? Smrt stoji pred posteljo in ni ga zdravnika na zemlji, ki bi rešil bolnika iz nienih rok. In vendar so v Lurdu ozdraveli hipoma in nenadno. Vstali so, kakor bi ne bili nikdar bolni, in hodili so kakor zdravi in močni. Neozdravljiva je bila po pričevanju več zdravnikov že osem let zlomliena noga belgijskega delavca Petra de Rudder, in vendar se je po kratki prošnji k Brezmadežni popolnoma zacelila v hipu. in sicer tako, da mu je v trenotku noga še prirast-la, ker Je preje vzel zdravnik košček gnile kosti iz noge.
Taki so dogodki v Lurdu, nasproti katerim brezverska znanost ni mogla ostati ravnodušna. In marsikateri vseučiliški profesor zdravilstva je čutil, kako se mu umikajo tla pod nogami, kako se podirajo njegova načela, ki so se mu zdela do zdaj jasna in nepobitna. In morali so priznati, da tako daleč ne sega zdravniška veda, da
so taka ozdravljenja nekaj prekonarav-
nega in da Oni. ki tako ozdravlja, mor«
gospodovati nad naravo, ker mu je tako podložna in poslušna. In taka ozdravljenja se niso morda godila pred kakimi sto leti, da bi lahko kdo trdil, češ, izmišljena so, ne, zgodila so se pred nekaj leti, gode se še vedno leto za letom v zmerom večjem številu in na zmerom enak čudežen način.
Nek globoko resen značaj dajejo Lurdu bolniki. Ti zmučeni obrazi, upadla lica. blede ustne, motne oči, počasna hoja ali • lahna, enakomerna vožnja: vse to priča, da imajo lurški bolniki za sabo šolo velikega trpljenja. In res se bere skoro o večini lurških bolnikov, da so trpeli že leta in leta brez upanja na kako pomoč in rešitev. Le kadar jih je kdo spomnil na Lurd. tedaj je zatrepetala njihova duša, bledi obraz je zažarel, motne oči so vzplamtele in vzbudilo se jim je upanje, močno in hrepeneče. ter so si zaželeli srečnega trenot-ka. ko bodo mogli zapustiti svojo sobo in poromati k svoji nebeški Materi, ki jim bo dala novega življenja. Veliko lepega bi se dalo napisati o udanem trpljenju, katero prenašajo ti bolniki v svojih težkih boleznih, o mučnem zaupanju, ki navdaja njihove duše ob misli na Lurd in o skrbni pripravi, katero goje večinoma bolniki, predno se podajo v Lurd. Naj zadostuje, da navedem tu dr. Boasarljev opis bolnišnice v Vilpčntu pri Parizu, katera oddaie vsako leto največ bolnikov v Lurd. Od teh , bolnikov jih ozdravi skoro zmerom polovica.
Vilpčnt (Villepinte) je zavetišče, ka- i tero je ustanovila krščanska ljubezen za mlada, jetična dekleta. Stari grad vilpént-ski leži 18 km. od Pariza, v sredi obsež-neea parka. V tem tihem in ljubkem gozdiču se trudijo že dvajset let sestre »vedne pomoči« ne le. da obvarujeio dekleta ie-tike. katera se jih ie že nalahno prijela, ampak da rešijo tudi kolikor moeoče žc zapad'e žrtve te erozne bolezni. Spretni in požrtvovalni zdravniki, ki vodilo zdravljenje, skušena postrežba tismilienk in nolec tega še svež zrak. snažnost. dobra hrana in zaupanje bolnikov do zdravnika: štiri stvari, katere zahtevalo najboliši zdravniki za uspešno zdravljenje jetičnih oseb. vse to skupaj povzroči, da je pri teh bolnikih večji uspeh kot po drugih bolnišnicah. Tako je bilo od L maja 1897 in dn 1. mala 1908 samo 67 slučajev smrti, in to izklitično med onimi, ki so že na tretji stopinji jetike in so bili že v zadnii dvorani na smrt bolnih. Težko vstooi kdo v to dvorano. ne da bi se ga polastila misel na snlošno usodo, ki zadene ta oddelek jetičnih. in misel, kako onemogla in nezmožna je vsa zdravniška veda v teh slučajih. ,
Kar posebno v Vilnéntu občuduiemo, je izredna nebeška tolažba, ki jo uživajo v tem zavetišču te mlade deklice. »Za vsakega. ki ima še kaj smisla za krščanstvo.« pravi poročevalec iz leta 1895. »je ta bolnišnica ne le zavod, kjer iščejo bolniki zdravja, amoak tudi kraj, kjer se učilo umirati. V Vilpéntu nima smrt nič straš-neea na sebi. ker je za te mlade duše le prehod v nebesa.«
. **Kd? bi. moeel "aslikati vso velikost krščanske ljubezni, ki jo uživajo ti ubogi pariški otroci? Le prepogosto so vzgojt-
ne te deklice kot poganke, velikokrat ostanejo brez sv. krsta, brez prvega sv. obhajila. Veliko jih je izmed njih, katere niso nikdar čule kaj od Boga, in umreti bi morale v svojih revnih stanovanjih brez upanja in brez Boga. V Vilpčntu pa vidijo svoje zadnje zemeljske dneve obsijane od nebeške zarje. Ne moremo si predstavljati, kako vneto in radovoljno odpirajo te uboge deklice, ki poznajo iz življenja samo trpljenje, svoja srca nebeškim milostim in kako se dvignejo z nekim lahnim poletom do najvišjega krščanskega heroizma. In kaj šele one, ki so že gazile po blatu življenja in ki so na duši ravno tako bolne kot na telesu, kako najdejo v Vilpéntu vero, z vero ljubezen in mir in radost.
Tu leži deklica 15 let, mala Ivanka; o svoji smrti govori kakor o kakem navadnem potovanju. Ravnokar je prejela trak Marijinih hčerk in ga hoče imeti celo noč okrog vratu. »Dobro vem, umrla bom, in hočem, da umrjem prazniško oblečena,« tako govori. — Neka druga bolnica začuti, da ji je postalo nenadoma boljše. »Kaj ne,« ji pravi usmiljena sestra, »zdaj pa hočeva prositi blaženo Devico za popolno ozdravljenje?« »Da se vrnem v svet?« odgovori deklica; »ne, ne, raje vidim, da umrjem in pridem k ljubemu Bogu.«
In ko čutijo ti ubogi otroci, da se jim bliža smrt, tedaj postanejo njihovi obiski v cerkvi daljši. Sestre pazijo na to in jim je to znamenje, da je blizu glas božji, ki pokliče nesrečne deklice v boljše življenje. Z veliko težavo in počasi stopa tako ubogo dekle po stopnjicah v kapelo. S silo se trudi, da pride kolikor mogoče blizu svojega Jezusa. In njene temno-modro obrobljene oči se dvigajo k sveti hostiji ter ji pošiljajo molitve, vroče in polne ljubezni, ker je Jezus edino njeno upanje. In polna ke-sanja in bolesti je njena duša, obenem pa pluje radost in ljubezen v njenem srcu hre-penečem po nebeških višavah in koprnečem po rajski radosti. In Jezus ji odgovarja po skrivnostnih milostih, ki ogrevajo njeno srce in ji užigajo koprnenje po večni Lepoti. Dolgo je zatopljen ubogi otrok v prisrčno molitev in ko se dvigne, je njena duša pripravljena za vsako trpljenje. Se en zadnji, dolg pogled upre na sveto ho-stijo in se vrne v svojo posteljo, katere ne zapusti več.
Vendar ozdravljenja kljub najskrbnej-ši postrežbi niso tako pogosta. V dvorani na smrt bolnih se to sploh redkokdaj primeri. Kako čudovito vpliva potem ime |
Lurd na srca teh mladih deklic! Celo leto govore o romanju, celo ponoči, kadar ne morejo spati. Misel, da gredo v Lurd, jih obdrži pri življenju, ko jih trese mrzlica in ko se zdi, da je vsaka rešitev nemogoča. Svoje molitve in žrtve si pripovedujejo druga drugi, vse to združijo, da tako skupno dosežejo toliko več pri Bogu. In to je brezdvotnno skrivnost tistih obilnih milosti, ki jih prejemajo vilpéntske bolnice v Lurdu. Ali ni pač primerno, da ti ubogi Mariji posvečeni otroci, katerih življenje je bilo edino le neprestano trpljenje in ki ne poznajo nobene druge radosti na svetu kot grenko radost neprestanih žrtev, ali ni primerno, da jih neguje Mati žalostna s posebno milostjo?*) Naj mi bo dovoljeno navesti še tukaj dogodek, ki ga pripoveduje dr. Bertrin:
Za narodnega romanja leta 1904 sem bil v zdravniški pisarni, ko so gojenke iz Vilpčnta ravno prišle v Lurd. »No, sestra,« nagovori dr. Boasari zaupno redovnico, ki je spremljala bolnice, »koliko jih je lani ozdravelo?« »Nobena, gospod doktor.« »Kaj, nobena, o sestra? Torej nobenega ozdravljenja?« »Ne, gospod doktor.« Doktor več ne povprašuje. Nekdo se pa pozneje oglasi in reče: »Vem za razlog in povem ga javno. Qojenke so .čule, da pode redovnice iz bolnišnic ter le-te izročajo svetnim osebam. Zato so se bale, da ne bi tudi one izgubile svojih sestra. Zato so gojenke, ki so bile poslane v Lurd, svoje zdravje žrtvovale sreči, da bi jim še ostale sestre, ki skrbe zanje kakor matere, in skupno so molile: Moj Bog, naj ne ozdravi nobena od nas, le sestre nam pusti. In zares nobena ni ozdravela, sestre so pa ostale.« Ko so deklice čule te besede, so pobesile glavice: izdala se je njihova junaška skrivnost. Dobri otroci! Darovali so svoje življenje za redovnice, katere drugi preganjajo. Take lepe žrtve sprejme Bog večkrat; ljubezen ga gane bolj od vsake druge čednosti; niso pa izgubljene bolečine, katere kdo pretrpi za drugega. O drage deklice, ki ste prišle v Lurd leta 1903, zaupajte na Boga, spomnil se vas bo, ne bo vas pozabil. Naš sebični vek ni v stanu vas posnemati, pač pa vas občuduje, ne pazna vas, vendar vas pa ljubi.**)
*) Dr. Boissarie: Die grossen Heilungen von Lourdes, Str. 48—51.
**) Dr. med. Bertrin: Kritična razprava o lurških dogodkih. II. 16—17.
! Tako in enako se torej večinoma pripravljajo bolniki na pot v Lurd. Gotovo udano trpljenje je poleg molitve najboljša priprava za prejem milosti, ker se ravno v trpljenju najlepše pokaže čednost in vsa velikost čiste duše. In skušnjo tega trpljenja prestanejo ubogi bolniki na poti v Lurd. Ce jim že doma v sobi napravlja vsako premikanje večkrat nepopisne bolečine, koliko morajo šele pretrpeti v vlaku, ko se venomer gibljejo in premikajo na vse strani. Velikokrat pridejo v Lurd že na pol mrtvi, le misel na Brezmadežno in trdno zaupanje na Boga jih vzdrži še pri življenju. Seveda trpijo na ta način le oni, ki so bolni na kaki notranji bolezni ali imajo kako rano. Slepi, mutasti itd., ki ozdravijo v Lurdu, pa trpijo zopet na drug način.
Bolniki prihajajo večinoma v romarskih vlakih v Lurd in imajo torej tako postrežbo, kakoršna je mogoča v vlaku. Le kar je najbolj bolnih, imajo svoj vlak, »beli vlak«, ki vozi vsako leto koncem avgusta v Lurd. To je velika bolnišnica, postavljena na železniški tir. V tem vlaku je vse: kuhinja, lekarna, prostori za zdravnike, strežnike, duhovnike in usmiljenke ter množica bolnikov. V nobeni bolnišnici ni najti tolike izbire in tolikega števila bolezni, kakor tu. Kdor vidi ležati te bolnike na kolodvoru, tedaj se nudi njegovim očem prizor, kakoršnega si ne moremo predstavljati. Večinoma so dospeli nesrečni bolniki do skrajne meje trpljenja; kar je še naprej, je smrt.
Kako so mogli živi priti v Lurd? Kako naj dospo zopet v domovino? To je čudež, ki se ponavlja leto za letom in ki ni nič manjši kot hipna ozdravljenja sama. In težkim boleznim se pridružujejo še silni napori na potu. Tri dni leže nakupičeni po vozovih v vročini in prahu, tresejo se in premikajo semtertja; večinoma so le malo jedli, vsa njihova moč je izčrpana in povsod vzbujajo globoko sočutje. Ko pa za-čujejo ime Lurd, tedaj odpro tudi najsla-botnejši svoje oči, žarek radosti jim zašije po obrazu, bleda lica porudijo in njihove zadnje moči poživč. Dobro vedo, da prej-mó v Lurdu obilne telesne dobrote, še obilnejše dušne milosti in nebeško tolažbo in ta misel krepča tudi najbolj bolne.*)
*) Dr. med. Boissarie: Die grossen Heilungen von Lourdes. 65—66.

Razgled po domovini.
Novi grobovi V Ljubljani je umrla dne 13. aprila hišna posestnica in bivši gostilničar-ka Marija Klun. — V Kranju je umrl 13. aprila veletržec in posestnik Ivan Majdič. Svoje bogato premoženje je zapustil v večini za dobrodelne namene. — V Kranju je umrl hišni posestnik in gostilničar Peter Mayr. — Na Oašteju pri Kranju je umrl 12. aprila posestnik in lastnik pivovarne v Škofii Loki ter graščak v Komendi Luka Šmid. — Naj počivajo v miru!
V Ljubljani so stavkali krojaški in čevljarski pomočniki nekaj dni. Slednjič se Je doseglo
sporazumljenje med delodajavci in delavci. S takimi štrajki, kateri se uprizarjajo vsled hujskanja brezvestnih socialističnih agitatorjev se najbolj škoduje mali obrti. Mojstri morajo vedno dražje plačevati pomočnike, zato morajo to dobiti pri strankah. Stranke so pa prisiljene kupovati slabo in ceneno obleko po raznih židovskih prodajalnah. A kaj so mar socialistom mojstri, rudečkarjem se gre edi-nole zato, da vlove v svojo organizacijo nekaj nezadovoljnežev.
P. Kazimir Zakraiiek je prevzel v New Yorku mesto avstrijskega izseljeniškega misi-
jonarja na otoku Ellis Islandu in mesto kurata v »Avstrijskem izselniškem domu«, katerega vzdržuje »Newyorško avstrijsko društvo« (Austrian Society of New York) s pomočjo avstrijske vlade. Prevzel bode ob enein tudi zastopništvo slovenske podružnice društva sv. Rafaela v New Yorku. Sicer bomo o tej veliki pridobitvi za naš narod še spregovorili v našem listu. 2e danes pa opozarjamo vse rojake, da se naj v vseh zadevah, ki se tičejo izsel-ništva zaupno obračajo na »Slov. podružnico društva sv. Rafaela«, ali pa kar naravnost na zgoraj omenjenega misijonarja. Njegov naslov :
Rev. Kazimir Zakrajšek, Austrian Home, 170 Kast 80. St., New York.
Železnica Školja Loka - Železniki. V nedeljo 12. t. in. je bil v Železnikih shod interesentov omenjene železnice. Shod je bil prav dobro obiskan, prišli so posestniki iz Škofje Loke in cele doline. Udeležili so se ga tudi poslanci dr. J. K. Krek, Franc Demšar in Ciril Pire. Shod ie otvorii podnačelnik konzorcija g. Karol vit. pl. Strahl. Poročal je o delovanju konzorcija ter omenjal, da bode potreba vsled smrti g. A. Novaka in vsled njegove bo-lehnosti spopolimi dvoje mest. Izvoljena sta bila soglasno: za načelnika poslanec dr. J. K. Krek, za podnačelnika poslance Fr. Demšar. Blagajnik ostane na željo interesentov še nadalje g. Anton Hafner. Navzoči so pokazali veliko zanimanje za to podjetje. Upanje je, da se te želje kmalu izpolnijo, ker dolina prav lahko izpolni pogoje, ki so za železnico potrebni.
Deset oseb zadela strela. Pri Gleisdorfu je v nedeljo !2. t. m. strela udarila v neko malo kapelico, v kateri ic vedrilo deset oseb, ki so vse težko ranjene. Eno osebo, deklico .lo-žefo Kochauf, je strela ubila.
Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji. Podeljeni sta župniji Št. Peter pri Novem mestu č. g. Frančišku Cešarek, župniku v Za-gradcu; Dobrava pri Kropi č. g. Jožefu Vran-kar, župniku na Koprivniku; župnija Zaplana ie podeljena taniošnjemu žiipnenui upravitelju č. g. Ivanu .Mihelčič: župnija Dobrova pri Ljubljani č. g. losipu Plantariču, župniku v St. Lainbertu; župnija Reteče č. g. Janezu Meršolui, župniku pri Sv. Katarini.
AL Dominika Dereani, učiteljica in slikarka. Po skoro dveletnem bolehanju je v ponedeljek, 1.1 t. m., ob 10. mi zvečer v ljubljanskem uršulinskem samostanu vdano izdihnila svojo čisto dušo mater Dominika Dereani, sestra občeznanih bratov Dereani iz Žužemberka. Pokojnica ie bila rojena v Žužemberku 23. aprila 1868., prejela redovniško obleko 5. av gusta 1890. in se zavezala s slovesnimi obljubami 12. oktobra 1893. — 16 let je kot učiteljica vneto delovala na vnanji uršulinski šoli in bila poleg tega tudi spretna slikarica. Sama otroška iu nedolžna, jc imela naravnost odlične uspehe pri najmanjših učenkah. Zaradi priprostosti in postrežnosti ie uživala med so-sestrami mnogo ljubezni. Ce o kateri redovnici. gotovo se mora reči o materi Dominiki, da .ie bila njena prva in glavna skrb duša. Svet ie zanjo umrl in ona svetu. Kdor je videl uboštvo njene celice, bi pač ne mogel sklepati, da je redovnica iz imovite rodbine Dereani-jeve. Upajmo, da najde deviška njena duša za vse žrtve v Dogu bogato plačilo.
Umivanje nog. Starčki, katerim je premilo-stni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič na veliki četrtek timil noge, so naslednji: Franc Kosmač iz Kranja, 96 let. Janez Zupan z Visokega pri Kranju, 93 let, Jernej Koprivec iz Ljubljane, 90 let, Andrej Šorl z Rupe pri Kranju, 87 let, Tomaž Makovec iz Borovnice, 85 let, Tomaž Kerč iz Predoselj, 84 let, Jan. Pipan iz Zapog, 84 let, Janez Pri-mec iz Ljubljane. 83 let. Matej Bajec z Ustja. 82 let. Janez Blažič iz Postojne, 81 let, Lovrenc Zorman iz Št. Jurija pri Kranju, 80 let. Jurij Zorman iz Slavine, 74 let. Skupna starost teh starčkov znaša 1019 let.
Sestra Dominika Bahovec je dne 16. aprila umrla v tukajšnji hiralnici. Bila je prednica usniiijenk v hiralnici. Naj počiva v miru!
Podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice, gosp. Fran Kollman, umrl. V Arku je umrl veleugledni podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice, gospod Fran Kollman. Pokojniku, vrlemu poštenjaku s plemenitim slovenskim srcem: Svetila mu večna luč! — Truplo pokojnikovo so prepeljali v Liubliano.
Ponesrečeni Slovenci v Ameriki. Dne 6.
decembra lanskega leta je podsulo v rudniku »Fairmont Coyl Company« v Monongali, \ Združenih državah ameriških več oseb. ineu katerimi jc izgubilo življenje tudi 19 avstrijskih državljanov, med njimi so bili tudi Slovenci Anton Udovich (Udovič) iz Primorskega (Primskova ali Primostek). Anton nrvatin iz Primorskega in Ivan Valencich (Valenucj iz Kranjskega. Nadaljnih rojstnih, domovinskih in družinskih podatkov manjka. Da bode pa avstro-ogrski konzulat v Pittsburg!! zainogel za družine, oziroma sorodnike ponesrečencev od podjetja iztir.iati odškodnine, naj se ti nemudoma zglase pri svojih okrajnih glavarstvih. odnosno pri mestnem magistratu ljubljanskem. Prosimo, da to ponatisnejo tudi drugi listi.
Svobodomiselni učitelji v šoli. Nekateri liberalni učitelji se ne morejo premagati, da ne bi nosili politike celo v šolo. Ze par takih slučajev je objavil »Domoljub«. Nedavno je poročal o moravškem nadučitelju Tomanu, da kaj rad prebira v zabavljivem tonu v šoli naš list. Seveda doseže pri šolskih otrokih ravno nasprotno. Še mnogo raje in natančneje prebirajo potem »Domoljuba«. A niso samo liberalni učitelji na Kranjskem osamljeni, tudi po drugih deželah se pritožujejo starši, da učitelji v šoii politikujejo. Tako je pri zadnji deželno-zborski volitvi na Češkem učitelj Knurek proslavljal liberalnega kandidata Holanca in strastno napadal nasprotnika grofa Stern-berga. Razdelir je listke med učence, naj ti sami volijo med obema. Razdelil je 66 listkov. Toda izmed teh je dobil 63 listkov Stern-berg in le tri liberalni kandidat Holanec, katerega je priporočil učitelj. Za kazen je bilo vseh 63 učencev zaprtih eno uro. To so vam lepi učitelji. Vpijejo, da mora veronauk iz šole, mesto njega pa zanašajo politiko v šolo. — Vsak slučaj naj se sporoči našemu listu. Skrbeli bomo. da dobi deželni šolski svet vse gradivo v roke. Nikakor ne bomo dopustili, da bi se naši otroci ukvarjali s politiko v šolah, katere zidamo in vzdržujemo v druge namene.
V Ljubljani se je ustanovilo pretečeni teden »društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb« za sodni okraj Ljubljana. Navzoči so bMi predsednik baron Schwarz, deželni glavar Šuklie, dvorni svetnik grof Chorinski, kanonika Kalan in Šiška ter mnogo drugih odlič-njakov. Shod ie otvorii predsednik deželnega sodišča Levičnik. Poročal ie o namenu društva sodni tajnik Milčinski, ki jc navedel par žalostnih slučajev zanemarjene mladine. Nato se ie vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili soglasno: Frančišek Bregant, c. ,<r. blag. asistent; dr. Otmar Krajec, mestni fizik; Andrei Kalan, kanonik iu ravnatelj -.Marijanišča«; Anton Likozar, vodia šole na Rakovniku; Frančišek Milčinski, c. kr. sodni tajnik; Ivan Nep. Roger, predsednik »Vincencijevc družbe«; Albert Levičnik, predsednik deželnega sodišča. Namestnika sta: dr. VI. Förster, sodni adiunkt; dr. Alfonz Levičnik, zdravivk. Preglcdovalca računov sta: Emanuel Josin, c. kr. blagajnik; Ivan Röger st., ravnatelj »Assicurazioni Qenerali«.
Deželni glavar dvorni svetnik gospod Fran Suklje ie zopet obiskal deželno bolnišnico. Oospod deželni glavar je obiskal vse bolniške sobe in je pri vsaki postelji zanimal se za bolnika in niegovo bolezen. Vpraševal je ako so bolniki zadovoljni s hrano. Liudomili nastop g. deželnega glavarja je napravil največje veselje med bolniki in sestrami.
Pes na parah. Pes nekega ljubljanskega nemškega prebivalca je poginil pod tramvajskim vozom električne železnice. Gospodar pa ni napravil, kakor delajo drugi, da pošljejo po koniača, ampak ga je položil v ličen za-
bojček v drvarnici in ga posul vsega s svežimi cvetlicami. Za raii.ikiin kiižom je žalovala kopa radovednih otrok, ki je z velikim hrti-ščeni zapuščala dvorišče. Kdaj je bil pogreli, parte ni povedal.
Gllha vkup štriha. »Rdeči Prapor« in »Delavski list« prinašata dolgo pisarijo o nekem Grigoriju Andrejeviču Gemmi, ruskemu puntariii. in ga povzdigujete nad angelje v nebesih. Kdo je bil ta slavni mož? Grigorij An-drejevič Gersuni je umoril ruskega ministra Sipjagina, bil obsojen na vešala, potem pa po-miloščen v dosmrtno ječo, leta 1907. pa je s pomočjo judovskega denarja pobegnil v Švico in Ameriko. Sestavljal je liste ministrov in dostojanstvenikov, ki naj se umore. Od njega pohaia — kakor poroča »Pravo Lidu« izrek: »Za sodruge in za ideje Lasallove in Marxove sem za vse pripravljen; šc lastnega sina umorim, če treba.« Ta mož je prava dika svobodomiselnega koledarja, da ga pa tudi socialni demokrati, ki drugače vedno odklanjajo zvezo z anarhisti, slavijo, je zelo značilno. Pa kaj hočemo: gliha vkup štriha.
Vojaške dopuste ob času žetve je povelj-ništvo c. in kr. III. voja določilo od 28. junija do 18. julija. Dopusti se bodo podeljevali za dobo treh tednov, in sicer le aktivnim pešcem iu lovcem. Pri konjeništvu se tak dopust dovoli z ozirom ua oskrbo konj le V ižvanred-nern slučaju. Na dopust se pa ne bodo puščali vojaki v take kraje, kjer je kaka epidemija. Prednost za take dopuste imajo oni vojaki, kateri se niso mogli poslužiti S 34. v. z. vsled tega, ker njihovi bratje prostovoljno služijo pri vojakih, ali so v inozemstvu, ali pa imajo doma že svoja posestva. Oziralo se bode pred vsem na sinove kmečkih posestnikov. Prošnje .ie vlagati do konca meseca maja vsakega leta na polke ali bataljone potom koinpetent-nega okrajnega dopolnitveiicga poveliništva.
Bogoskrunstvo. Kako daleč je prišla od liberalcev in judov našuntana velikomestna mladina, kaže slučaj, ki se je zgodil preteklo cvetno nedeljo v Štefanovi cerkvi na Dunaju. Zjutraj je dostojno oblečen mladenič pokleknil k obhajilni mizi iu prejel sv. Rešuje Telo. Komaj je duhovnik šel od oltarja stran, je mladenič vstal, s peklenskim smehom vrgel sveto hostijo iz ust in jo z nogami poceptal. Verniki so brezverskejfa mladeniča odvedli v zakristijo, kamor je kmalu prišla ponj policija. Fantu se je sicer poznalo, da ni nič spal, a bil je popolnoma trezen. Z njim vred «« -«aiSi M drugega tovariša, ki je z njim prišel v cerkev in se nedostojno obnašal. Mladi bogoskrunec se piše Rudolf Deckcrt iu ;e absolviran trgovski akademik. Je strastni bravec liberalnega časopisja. 1'ako daleč privede branje protivcrskili listov.
Slovenski mornarici podčastnik v Atlantskem morju utonil. Od 23. do 28. sušca t. I. seje mudila avstrijska eskadra v Tangerju ob maroškem obrežju v Afriki. Na ladji »Nadvojvoda Karol« je bil vkrcan med drugimi tudi »boemanmat« (vodnik) in topničirski inštruktor Egidij Bürger, doma iz Imovicc pri Brdu na Gorenjskem. — Dne 26. sušca ob 6. uri popoldan je Bürger s še dvema tovarišema postavljal na sprednjem delu ladje napravo t.a streljanje v tarčo. Delal je pripogn.ieno in pri tej priliki mu je padla kapa v morje, katero je hotel po najkrajši poti pobrati na morski površini. V to svrho se ie spustil po debeli vrvi v morje, a ko je po vrvi pridrčal do morske površine, so valovi kapo odgnali že tako daleč proč od ladje, da je Bürger ni mogel več doseči na kar se je pričel poprijemati po vrvi. da bi se povzpel nazaj na ladjo, a dospel je do lin ob straneh ladie. tu so ga noči v rokah zapustile, in ne črhnivši besede, je padel nazaj v morje. Potem je še nekoliko časa plaval Proti malim čolničkom. ki so bili privezani pn
ladji, češ, tam se bom rešil, a žalibog, le nekoliko metrov pred temi rešilnimi čolnički je Bürger izginil pod vodo in se ni več prikazal na površje. Poskusi, da bi ga rešili, so se takoj pričeli, a zaman! O Burgerju nI bilo več ne duha ne sluha. Potapljači, ki so precej preiskali na mestu nesreče dno morja, niso našli mrliča. Je-li prišlo Burgerju slabo po padcu, ;ili ga je prijel kri ali celo požrl morski volk, to se bo težko kdaj dognalo. — Burger je vstopil kot gojenec s 14. letom v šolo za mornarske podčastnike, katero je izvrstno dovršil in je potem avanziral od stopinje do stopinje. Službpval je že deveto leto; udeležil se jc vojske na Kitajskem, kjer se je hrabro vojskoval proti boksarjem. Bil je eden najprid-nejših podčastnikov, zaradi svojega mirnega m pametnega obnašanja je bil tudi pri moštvu in podčastnikih zelo priljubljen; bil je pa tudi blagega in plemenitega srca, podpiral je s svojo skromno plačo mater, ki ga bo zdaj zelo pogrešala. Dragi Burger, spavaj mirno v široki morski gomili in lahka naj ti bo morska vodica!
Umrl ]e v Mali vasi pri Trebnjem gra-ščak g. Julij Treo, star 63 let.
Ruski judje na Vipavskem. Predilnico v Ajdovščini delavci zadnji čas kar trumoma zapuščajo.., Na pj^b n)esta pa prihajajo, kakor se govori, ruski judje iz Odese.
Na Reki stavkajo trgovski pomočniki.
Na sejm v Kandljo je bilo v četrtek, dne 26. sušca, pripeljanih okoli 60 voz prešičev. Kupčija pa ni bila posebno živahna, pogrešali sino kupce iz Suhokrajne in iz žužemberškega okraja. Zaradi tega pa je bila kupčija tem boljša za veletržca gospoda Končina, ki je nakupil do SO jako lepih prešičev po nizki ceni. Goveje živine pa je bilo na sejm postavljene čez 500 glav. Ta kupčija je bila zelo živahna, akoravno ie cena nekoliko poskočila. Posebno veliko je bilo kupcev Bločanov in Šmarčanov in iz Notranjskega. ki so največ živine peliali v Pulj.
iz Trbovelj. Dekliška zveza bralnega društva vrlo napreduje. V pretečenem letu smo prirejali mesečne podučne shode, h katerim smo dekleta prav pridno in v obilnem številu prihajale, da se bolj izobrazimo. Priredile smo tudi dve igri in sicer: »Lurška pastirica« in »Jeza nad petelinom in kes«. Sedaj se pa zopet pripravljamo za lepo igro. Volitev za tekoče leto 1908. se je vršila 8. sušca. Izvoljene so bile: predsednica Francka Kadunc, namestnica Mici1 Jordan, tajnica Leopoldina Cukjati, knjižničarka in blagajničarka med seboj. Vsa dobro misleča trboveljska dekleta pristopajte Ii dekliški zvezi, kjer se boste izobraževale, kar je dandanes potrebno vsaki slovenski deklici. Torej dekleta pogum! Vse za vero in milo našo slovensko domovino!
Bik v podstrešju. Po navadi gospodari le mačka na kmečkih vrhovih. A da 12 centov težki bik prilomasti v podstrešje priproste pritlične kmečke hišice, se menda ne pripeti tako lahko. Pretečeni teden gnala sta dva gonjača debelega težkega bika po cesti skozi Posavec v Radovljico k mesarju. Težki bik se je zelo "trudil s hojo in menda mu je tudi dišalo, kam ga tirajo gonjači, zato si je izmislil prav lep načrt. Hitro je smuknil skozi ozka Tomanova vrata v vežo, kjer se ga je seveda gospodinja v kuhinji zelo prestrašila in hitro zagrabila za Poleno. Junec pa jo je mahnil kar meni nič tebi nič po ozkih stopnicah na vrh, kjer je zmedel vse štrene in polomastil, kar mu je prišlo pod noge. Pritlična hiša se je seveda vsa tresla in dobro, da se ni udri strop pod tako težo. Tem težavneje je bilo potem okornega begunca spraviti nazaj po stopnicah iz podstrešja. Rad ali nerad moral je nato nadaljevati težavno svojo pot v radovljiško mesnico.
Umeščeni«. Velikonočni ponedeljek je bil v stolnici ljubljanski umeščen od premil. g.
knezoškola novi kanonik in stolni dekan mil. g. Matija Kolar.
Lahkomiselni dečki. Pretečeni teden se je več dečkov igralo v čolnu ob Ljubljanici. Čoln se je odtrgal in odplul z dečki. Dva dečka sta skočila iz čolna v vodo. Kmalu bi bila utonila, da ju ni rešil ključarski mojster g. Breskvar. Starši, pazite na otroke!
S Koroškega. Božjepotno cerkev na Sv. Višarjih so pretekli teden okradli tatovi. Skoda znaša več sto kron. Vdrli so v cerkev skozi okno. Ko so oropali cerkev, obiskali so tudi župnišče in ostala poslopja. Kar so mogli, so odnesli,. — Iz katoliške cerkve je izstopilo v Celovcu šest oseb, med temi Stiri ženske, in sicer samo »prosvitljene« osebe, namreč dve vdovi, ena likarica, ena konto ristin ja, en črev-ljarski pomočnik in slednjič magistratni komisar dr. Novak. Pročodrimovci se jih bodo lahko razveselili, če bodo v novi veri le stalno ostali in se ne bodo zopet nazaj vrnili, kakor se je že večkrat prigodilo. — Opeko so podražili zgornjekoroški opekarji radi povišanja delavskih mezd. Za naprej velja tisoč kosov v vagon nalolenih 38 kron, ako se pa v opekarno po nje pride, pa 30 do 34 kron.
V	Cerkljah na Gorenjskem so slovesno blagoslovili na cvetno nedeljo novo zastavo slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Navzoča je bila po odposlanstvu krščan-sko-socialna zveza z zastavo in nekaj drugih društev, n. pr. iz Preske, Šenčurja, Tržiča, Polja itd. — Slavnost je povzdigovala vesela novica, da je vlada zavrgla ugovor liberalcev proti občinskim volitvam, pri katerih je S. L. S. zmagala v vseh treh razredih.
V	okrajni cestni odbor postojnski ie od deželnega odbora imenovan gosp. Fr. Križaj, tovarnar in posestnik v Št. Petru.
Tržišld kolodvor. Ker je tvrdka Glanz-mann in Gassner na zahtevo deželnega odbora odstopila od prvotno stavljenih nesprejemljivih pogojev, se bo mogla zgraditi dovozna cesta na tržiški kolodvor, ki se bo torej pravočasno mogel izročiti prometu.
Cestnim mojstrom je imenoval deželni odbor g. Franceta Sušnika v školji Loki.
Zločinec iztrgal mesarici iz rok torbico s 600 kronami. V Trstu je napadel neznan ropar mesarico Karolino Zadnik. ko se je vračala iz svoje prodajalnice, in ji iztrgal iz rok denarnico. v kateri je imela 600 kron.
Strašna smrt. Pri Sv. Bollanku v Slov. goricah ie kopal dne 10. t. m. 17-letni hlapec Janez Mere v rudi za pokopališčem pesek za posipanje; pri tem pa se odrga kakih sto sto-tov težka skala ter ga grozovito razmesari. Pri odkopavanju so namreč našli popolnoma strto truplo z odtrgano roko in brez glave, tupatam tudi nekaj možgan, namešanih s peskom. Nesreče je sam kriv, ke; ni slušal gospodarja.
Izsiljevalca v pasti. Nadzorniku policijskih agentov, Ljubljančanu Titzu, se je posrečilo ujeti Simona Ghezzo iz Ariana v Italiji, ki je izsiljeval od bogatašev denar s pretilnimi pismi. Tako pismo je prejel tudi baron Economo, ki je dal položiti zahtevano vsoto na določeni kraj. Šele tretio noč je prišel Ohezza po denar. Policijski agenti, ki so bili skriti v bližini, so planili nani ter uklenili niega in spremljevalca Tržačana Celija Kresicha. Prvi je izjavil, da ie anarhist.
Zavarovanje kmečkega ljudstva za starost. Vlada bode v kratkem predložila poslanski zbornici zakon za zavarovanje za starost za onemogle delavce vseh strok, iz mesta in dežele. Ker pa so iz tega zakonskega načrta izključeni vsi delodajalci, je sklenila agrarna zveza soglasno, da zahteva enak zakon tudi za onemogle male posestnike, rokodelce in obrtnike, katerih starost je mnogokrat enako bridka kakor delavca, kadar si ne more več
pridelati potrebnega kruha sam. V ti zadevi se je podal pododsek pod vodstvom vrlega agrarnega poslanca g. Povšeta k ministru za notranje stvari z odločno zahtevo, da se pripravita in predložita obenem že zgoraj omenjena zakona državni zbornici v razpravo. Minister je obljubil ugoditi tej opravičeni zahtevi, ter je naročil zbrati ves potreben materi-jal, na katerega podlagi se izdela ta, za vse delavne stanove prepotrebni zakon, kateri bode pravi blagoslov vsem starcem za prihod-njost. Dal Bog. da se odstranijo previdno vse ovire in se ta zakon kmalu izdela in uresniči.
Trbovlje. Tu se je obhajal sv. misijon od 6. do 16. aprila. Vodili so ga trije oo. jezuiti iz Ljubljane.
V Rajhenburgu so obhajali sv. misijon od 21. do 31. sušca. Vodili so ga štirje čč. gg. misijonarji od sv. Jožefa iz Celja. Udeležba je bila obilna. Sklep sv. misijona je bila lepa in veličastna procesija s presv. Rešnjim Telesom. Pred procesijo se je blagoslovil novi misijonski križ, ki so ga milostljivi gosp. opat darovali naši župni cerkvi.
Zopet kobilice na Krasu. Iz komenske okolice: Lanski gosti — kobilice — so že tukaj; in sicer v tolikem številu, da si ž njimi samo v enem kvadratnem metru mož lahko' napolni vse žepe. Kaj bo z nami? Predlansko in lansko leto je bilo takšno, da smo si morali mašiti ušesa, da se nam ni toliko smilila mukajoča, lačna živina. Kaj bo pa šele letos, ko komaj trava leze iz tal, pa se pase toliko živa-lice? Strah nas je, ko ni podpore od nikoder, niti enega vinarja- pač pa se nam svetuje, naj pasemo »picole«. Žalostna ironija!
Čigavo glasilo jc goriška liberalna »Soča«? Ze večkrat se je opažalo, da obstoja neko prijateljstvo med »Sočo« in luteranskim pastorjem v Gorici. Zdi se nam, kakor da bi »Soča« dobivala podporo od nemških protestantov. Nedavno je prinesla vabilo k pridigi, ki jo bo imel kmalu luteranski pastor, znani dr. Hege-man iz Ljubljane, v farovžu goriškega pastorja o Primožu Trubarju. Obenem pristavlja, da naznani pozneje, kedaj bode pridiga. Tukajšnjega nemškega luteranskega pastorja na-zivlje »č. g. župnik Schmidt«, slovenske katoliške duhovnike zmerja pa s farji. — Glavni častilci Primoža Trubarja so pristaši »Svobodne Misli«, ki taje obstoj Boga in zameta-vajo krščanstvo in vsako vero sploh. Zato ne bomo raziskavah, zakaj je začel Gaberšček častiti Primoža Trubarja ali radi »č. g. župnika Schmidta«, ali radi »Svobodne Misli«. Glavna stvar je tem ljudem, udariti po katoliški cerkvi. To je jasno! Če pa je nemški luteranski »č. g. župnik« tako prijazen, da odpre tudi svojo blagajnico, v kateri se nahajajo marke iz Nemčije, namenjene za razširjenje Iuteran-stva po naših krajih, ie pa seveda še bolje: tem ložje in slajše je udariti po klerikalcih, po rimskih hlapcih 11 In še se dobe ljudje, ki ne uvidijo, kam vodi liberalizem ! So pa tudi ljudje, ki nočejo tega uvideti, ker delajo za liberalizem skrivaj. »Naš Glas« vprašamo: Če niste hinavci, odgovorite nam : ali je proti veri, ali ni, če kdo dela za luteranstvo? Odgovorite! Čas je tukaj, ko je treba pokazati pravi obraz! Ljudje s hinavskimi larfami na obrazu imajo svoje uspehe le enkrat: o pustu. Tako se je zgodilo tudi vam le enkrat, da ste premotili pri pustnih volitvah ljudi, a jih ne bodete več, ker vam potrgamo krinke raz vaših obrazov.
Osebna vest. Veleč. g. prelat dr. J. Gabri-jevčič ie te dni odložil vodstvo centralne bo-goslovnice v Gorici. Vodil je bogoslovnico 25 let, v bogosloynici pa je deloval od svojega 3i. leta. Škoraj vsa sedaj živeča duhovščina je bila pod niegovim vodstvom.
Za majnikovo pobožnost v tekočem letu 1908. je določeno tako zanimivo šmarpično berilo, da ni bil« mog«č« izbrati bolj »rimar-
nega. — Poročali smo že, da je izšel nov natis izvrstnih Marešičevih šmarnie »L u r š k majnik«, ki popisujejo prvotno lurško zgo dovino: Marijina prikazovanja, obnašanje ina le Bernardke, upliv dogodkov na ljudstvo, stališče duhovščine, preisKavanja cerkvene in svetne oblasti itd. — Pisane so te šmarnice tako priprosto, a pri tein tako prepričevalno 111 prisrčno, da mora vsak, ki ima še kaj smisla za resnico, verovati v te docela jasne in popolnoma dokazane dogodke. — Kdor ne bo imel prilike udeleževali se cerkvene niajni kove pobožnosti, naj si nabavi te šmarnice za dom, navdale ga bodo, če jih pozorno prečita, z velikim zaupanjem do Marije in mu pripravile, ker so pisane tako zabavno, da se čitajo s takim zanimanjem, kakor malokatera povest, mnogo prijetnih uric. Šmarnice veljajo s poštnino vred 2 K >30 vin, in se dobe v »Ka> toliški Bukvami« v Ljubljani. Šmarnice obsegajo ob koncu tudi masne in druge najpotrebnejše molitve ter se lahko racijo za navadno molitveno knjigo. — Nadaijna Marešičeva knjiga »Lurški čudeži«, katera obsega okoli 5UU strani in je, kakor smo že poročali, znižana v ceni na 1 K, oziroma s poštnino vred I K 30 vin., ima popolnoma drugi obseg, kakor te šmarnice; je pa nekako nadaljevanje šmarnie in priporočamo, da si vsakdo poleg šmarnie naroči tudi to knjigo, dokler se dobi po tako ugodni ceni.
Celjski magistrat in slovenski trgovci. Trgovec K. Stermecki v Celju je prilepil na okna svoje trgovine lepake, na katerih je naznanil, da zaradi prezidavama trgovine želi zalogo zmanjšati in je zato cene znižal. Takoj drugi dan so že priskrbeli njegovi prijatelji, da je prišel eden prepis takega lepaka na slavni celjski magistrat, kateri je takoj zaradi ene besede konstatiral, da je to navadna razpro- • daja, katera ni bila dovoljena, nakar je bil g. Stermecki kaznovan za 20 K. Tako se godi slovenskemu trgovcu v Celju, na eni strani se ima boriti z nemško konkurenco, na drugi strani pa mu škoduje magistrat, kolikor mu more. Ako bi le bilo slovensko občinstvo bolj dosledno in se držalo gesla »Svoji k svojimi«, bi že druge razmere postale.
Gospodarsko delo S. L. S. Nedavno je zborovala v Ljubljani »Gospodarska zveza« pod predsedstvom deželnega odbornika gosp. dr. Lampeta. ki je tudi poročal o prometu »Gospodarske zveze«. Prometa je bilo lansko leto enajst milijonov 692.656 kron. samo pri blagu 3,826.610 kron. Lani je zveza sklenila z vojno mornarico dobavo volov od svojih članov. Zavezala se je, da preskrbi vsako leto za mornarico v Pulju čez 4000 volov, 1000 volov pa mornariškemu konsumu v Pulju. S to kupčijo se je veliko pomagalo kranjskemu kmečkemu stanu. Seveda ni dobiček, ki ga je imela »Zveza«, v nobeni primeri s trudom in delom, ki je nastal zanjo s to kupčijo. V Pulju mora imeti »Zveza« svoj hlev za 80 volov, svoje ljudi, ki morajo nakupovati krmo. »Zveza« ie prva zadruga v Avstriji, ki se ie lotila tega posla. — Zelo potrebno bi bilo, da se po zadrugah organizira lesna trgovina, ker se veliko lesa izvaža zlasti proti Trstu in Reki in imajo največ dobička razni judje. — »Zveza« je tudi dobro tržila z vinom. Po poročilu g. Malija o računskem zaključku se je vnela debata, v katero so pridno posegali razni posestniki z dežele. V odbor se izvoli g. dr. Pegan. — Opozarjamo trgovce na deželi, da se prej ko mogoče oklenejo te velevažne »Gospodarske zveze« in ji pristopijo kot člani.
Opozarjamo cenjene naročnike »Domoljuba«. da obnove o pravem času naročnino za list. Kdor je vplačal samo eno krono, dobiva Ust samo še ta mesec, potem ga ustavimo.
— Letošnji glavni nabori se vrše po nastopnem redu: I. Naborna komisija: Dne
27 in 28. aprila nabor v Kamniku za sodni okraj Kamnik. Dne 30. aprila in 1. maja nabor na Prevojah za sodni okraj Brdo. Dne 2. maja nabor v Trebnjem za sodni okraj Trebnje. Dne 4. maja nabor v Žužemberku za sodni okraj Žužemberk. Dne 5., 6. in 7. maja nabor v Novem mestu za sodni okraj Novo mesto. Dne 9 maja nabor v Metliki za sodni okraj Metlika. Dne 11. maja nabor v Črnomlju za sodni okraj Črnomelj. Dne 13. in 14. maja nabor v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica. Dne 15. maja nabor v Mokronogu za sodni okraj Mokronog. Dne 18. in 19. maja nabor v Krškem za sodni okraj Krško. Dne 20. in 21. maja nabor v Radečah za sodni okraj Radeče. Dne 22., 23^ in 24. maja nabor v Litiji za sodni okraj Litija. Dne 27. in 29. maja nabor v Višnji gori za sodnji okraj Višnja gora. Dne 30. maja nabor v Velikih Laščah za sodni okr. Velike Lašče. Dne 1. in 2. junija nabor v Ribnici za sodni okraj Ribnica. Dne 3. in 4. junija nabor v Kočevju za sodni okraj Kočevje. Dne 6. 9. in 10. junija nabor v Skofji Loki za sodni okraj Škofja Loka. Dne 12. junija nabor v Tržiču za sodni okraj Tržič. Dne 15., 16. in 17. junija nabor v Kranju za sodni okraj Kranj. Dne 19., 20. in 22. jun. nabor v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora. II. Naborna komisija: Dne 8., 9. in 11. maja nabor v Ljubljani za mesto Ljubljano. Dne 12., 13., 14. in 15. maja nabor v Ljubljani za sodni okraj Ljubljanske okolice. Dne 16. in 18. maja nabor na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika. III. Naborna komisija: Dne 7. in 8. maja nabor v Postojni za sodna okraja Postojna in Senožeče. Dne 9. in 11. maja nabor v Vipavi za sodni okraj Vipava. Dne 13. in 14. maja nabor v Ilirski districi za sodni okraj Ilirska Bistrica. )ne 16. maja nabor v Ložu za sodni okraj -ož. Dne 18. maja nabor v Cerknici za sodni okraj Cerknica. Dne 20. in 21. maja nabor v Idriji za sodni okraj Idrija. Dne 23. maja nabor v Logatcu za sodni okraj Logatec. Za mesto Ljubljano se torej vrše nabori dne 8., 9. in 11. maja. Dne 8. maja pride k naboru I. in II. razred domačih, dne 9. maja III. razred domačih in I. razred tu-ih, dne 11. maja II. in III. razred tujih nabornikov.
Listnica uredništva. Vse dopise, naj so še tako zanimivi, bomo vrgli v koš, ako ne bodo podpisani s polnim imenom dopisnika.
Zadružna zveza je imela v torek 21. t. m. občni zbor v veliki dvorani hotela »Union« ob jako veliki udeležbi. Na zborovanje sta do-šla to pot prvič deželni predsednik baron Schwarz in deželni glavar Suklje. Zborovanje je bilo jako zanimivo. V prihodnji številki »Domoljuba« bomo natančneje poročali o tem.
Nov časopis je izšel pretečeno soboto v Ljubljani. Naslov mu je »Slovenski meščan«. Uska ga »Zadružna tiskarna«. List stane do konca leta samo 5 kron in bo izšel vsako soboto v tednu. Namen lista je zagovarjati potrebe meščanstva, zlasti slovenskih obrtnikov in trgovcev.
Belokranjci pozor! Liberalci belokranjski so dobili pogum po zadnjih deželnozborskih
f™ r f i?* Sa zače'' izdai'ati listič po imenu »Belokranjec«. Prva številka je izšlV a je tako prazna, da je škoda papirja na ka' terem je tiskana. List še ni pokS prave barve. Tega tudi ne bo storil takoj, dokler ne
dobi zadostno število naročnikov. Potem bo pa pisal v isti smeri kakor pišejo vsi liberalni časopisi. Boril se bo proti S. L. S., ki je edina resna zastopnica kmečkega ljudstva, kar je že opetovano pokazala. Da bo napadal vero in katoliško duhovščino, je samo ob sebi umevno. Saj liberal, listi dandanes samo od teh napadov žive. Ce bo pa to dobro za naše verno in pobožno belokranjsko ljudstvo, je drugo vprašanje. Trdno smo prepričani, da je velikanska večina naših Belokranjcev udana sveti veri in duhovščini, da ne mara verskega boja, kakoršnega si liberalci žele, zato bo pa tudi vrnila liberalni listič »Belokranjca« in ga po-slala nazaj v Ljubljano z opombo: se ne sprejme. Belokranjci. ne dajte se zapeljati raznim liberalnim agitatorjem, ki vam bodo vsiljevali na vse mogoče načine novi list, marveč si naročite, ako ga še nimate, »Domoljuba«, ki je res pravo glasilo kmečkega stanu, ki ima že nad 21.000 naročnikov, in gotovo še enkrat toliko bravcev. kar priča, da je list izboren in splošno priljubljen med našim ljudstvom, (jg. somišljenike pa prosimo, da nam o vsem gibanju v Belokrajini poročajo, da bo v našem listu več brati o Belokrajini, kakor je bilo doslej. Na delo torej, ker sovražnik prihaja!
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g Lipa sredi Srednje vasi je padla. Stara je bila okoli 150 let. Zelo škoda jo je bilo. V obsegu je imela pet metrov, v premeru pa 1 m 60 cm. Kapela brez lipe je sedaj kot mož brez klobuka. — Ali se bo pri hiši še reklo »Pod lipo«? — Ali drugače?
g Pokrovčani pozor! — Ne samo hleve, ampak tudi trahtarje bo treba zakleniti. — Seno je drago, pa ne zakljenjeno, špirit pa tudi ni po ceni — zato je treba pripraviti si o pravem času. — Tako si misli tudi tisti, ki hodi na Pokrovec seno — po ceni iskat. — Domačini imajo pred njim velik strah. No, pomagajo si pa na ta način, da rokomavhu dajo za žganje, da potem ne obišče njihovih senenih zalog. — Tako je en dan dejal možu, ki mu je plačal žganje na »žalostni gori« za odkupnino: »Nič se ne boj! Ti in Bricelj sta brez skrbi!«
—	Ali se res ne dà drugače preprečiti? —
g Kure znajo že brati. — O tem nas prepriča napis: »Prepovedan vhod za kuretino.«
—	Planke gori, pa ne bo treba napisa.
g Predavanje. V ponedeljek ;'e imel po lita-nijah v šoli shod in predavanje Pire od kmetijske družbe. Govoril je o cepljenju prešičev in o reji koz. Udeležba srednja.
Iz ljubljanske okolice.
Janče. Takega veselja pa še ni bilo kmalu v janški župniji, kakor dne 13. t. m. Isti dan so "a™r®c pripeljali novi veliki zvon, ki tehta '•140 kg, to je čez 38 starih stotov. To je sedaj menda najtežji zvon po gorskih župnijah. Posvečen je presv. Srcu Jezusovemu. Na vratu podobe Srca Jezusovega tudi še podobi Matere božje in sv. Jožefa. Ob robu ima pa napis: »O božje Srce Jezusovo, usmili se nas l« Ze več dni popred je bilo vse na nogah, eni so pomagali pri popravljanju zvonika, drugi pri napravi novega odra za štiri zvonove, »f« i u sta Povzela mojstra Janez in Jo-Ln,,uiergar' oče in sin. iz Sostrega, ki sta sama, kakor tudi njuni delavci prav marljivo
Dell «l'i Mdl J,Se Prav mojstrsko Izvršili-Uekliška Marijina družba Je pa prevzela skrb.
da dostojno okrasi novi zvon in voz z vcnci m zastavami. — Une 13. t. m. zjutraj je bilo pri zvonarju damassi vse pripravljeno za oühod. Voz preprezen z venci in zastavami, na vozu novi veliKi zvon, ki je imel prekrasen šop za klobuk in venec okrog vratu in roba, v vozu pa je bilo vpreženih tri pare čilili konj. Vozniki se odkrijejo, napravijo križ pred konji, zapokajo z bici ter tako vsi veseli 111 z nekim ponosom odrinejo proti Jančeni. Celo pot imeli so polno radovednih gledalcev, ki lo se čudili, kako si upajo pripeljati tako težki zvon na vrli junskega hriba. Ko pridejo v besnico, kjer se pričenja janška župnija, tedaj začno grometi v pozdrav raz janških gričev topiči, katerih streli so mogočno doneli po vsej dolini proti Ljubljani in Litiji, lukaj so čakali drugi žup-Ijani z živino, da pomagajo voznikom po strmi poti proti Jančem. Izpregli so konje in vpregli IU parov volov in na vsaki strani voza ie bilo JU mož, ki so vlekli za vrvi, katere so bile privezane k vozu. Spredaj in zadaj je bilo pa vse polno radovednega ljudstva. Na ovinkih, kjer ni mogoče vpreči več živine, je šlo malo težko, pa potegnili so toliko krepkaje možje in je šlo. — Prišedši na kraj, od koder se že vidi zvonik janške župne cerkve, se oglase veličastno ubrani stari zvonovi, da tako pozdravijo svojega novega tovariša. Drugi dan dvignili so ga v zvonik, katero delo sta s prav mojstrsko spretnostjo izvršila zgoraj imenovana mojstra. Pri velikonočni procesiji, pri kateri so tudi daleč naokrog mogočno doneli streli topičev, je prvikrat slovesno zapel v čast od smrti vstalemu Zveličarju. — Res, reči se mora, da so vsi janški župljani sprejeli z največjim veseljem novi veliki zvon, kakor so tudi z velikim veseljem dajali darove, da se je v tako kratkem času, komaj v teku dveh let, nabrala potrebna svota. Darovali so zanj tudi nekateri sosednji župljani iz Prežganja in Kresnic, za kar se jim bode ob njih smrti tudi zvonilo. Precejšnja svota se je pa dobila iz Amerike. Bog bodi vsem plačnik! Kdor ga je že slišal, je rekel : »Tak lep glas ima, da mi za ta denar gotovo ne bode nikdar žal.« In res, kadar se oglasi iz visokih lin, zdi se, kakor bi se razlegala ona prelepa pesem Ant. Funteka:
»Iz stolpa sem mi zvon doni.
Ko vlega mrak se po vasi,
Le doni zvon iz temnih lin.
Le vzbujaj mi na dom spomin.«
13og daj, da bi vsi župljani tudi vselej ubogali, kadar jih bode klical in vabil s svojim mogočnim in milodonečim glasom k molitvi in k službi božji I
Mladi tat. Dne 9. t. m. je srečal Ignacij Bučar iz Janč, grede iz Ljubljane, nekega dečka, s katerim se je začel pogovarjati. Deček mu je pripovedoval, da je star 12 let, doma blizu Celja na Štajerskem in da namerava iti v Trst k svojemu stricu, ker nima ne očeta, ne matere, teta njegova pa noče skrbeti zanj. Mož ga je vprašal, ako bi hotel iti ž njim in mu obljubil, da bode zanj prav po očetovsko skrbel, ako bode priden. Deček je bil takoj zadovoljen in šel z možem na Janče. Pa, glejte ga tičal Cez dva dni mu je že ukradel 344 K in jo popihal proti Litiji. K sreči je mož precej zapazil, da mu je ukraden denar; hitro pošlje svoje ljudi na vse strani, sam pa hiti v Litijo naravnost na kolodvor. Tukai vidi dečka, ki je čakal na vlak, ki je imel ravnokar priti Iz Ljubljane. Dečka precej prime in dobi pri njem še ves ukradeni denar, razun nekaj kron, ki jih ie izdal za vožni listek. Mož mu vzame denar, dečka pa izroči orožnikom. — Dne 12. t. m. streljal je neki Ljubljančan trikrat na divjega petelina, pa mu je še odnesel zdrave pete. Kaj ne, tudi nekaj posebnega. No, pa radi tega naj gospod nikar ne izgubi »korajže«; naj le še pride, ga bode že enkrat pihnil. Naj ne posne-
ma onega gospoda v gosposki suknji, ki ie petkrat streljal na petelina in tudi petkrat »falil«, dal pet petakov in rekel- »No, teh špasov je pa že zadosti«, in šestič ni hotel iti več na lov.
Bizovik. Zadnjič ste brali o stroških, ki iih imamo za drva in druge špencarije pri pranju. Začnimo danes z zaslužkom. Pri tem nam hodi na misel neka narodna pesem, ki poje o »mojškrah« ali šiviljah in se med drugim norčuje tudi iz njihovih »Ionov«. Glasi se pa tako-le:
Stoji, stoji tam lipica, ta lipica zelena. Didlmento. hm, hm, hm, ta lipica zelena.
Pod lipico pa mojškre tri, nobena palca nima. Didlmento, hm, hm, hm, nobena palca nima.
Tako platno šivajo, kot so koroške plahte. Didlmento, hm, hm, hm, kot so koroške plahte.
l ake švanke imajo, kot so hrvaški čebri. Didlmento, hm, hm, hin, kot so hrvaški čebri.
Druge kitice izpustimo, le še zadnio nave-
dimo:
Take Ione služijo, kot so kokošji davki. Didlmento, hm, hm, hm, kot so kokošji davki.
Hm, hm, kot so kokošji davki. Kakšni pa so ti ? Nobenih nimajo. Tudi me bi lahko rekle : l ake Ione služimo, kot so kokošii davki. Saj v resnici nič ne zaslužimo, če seštejemo vse stroške, vse trpljenje in to primerjamo z zaslužkom. Delamo in peremo menda le zato, da čas ubijamo in da se tega dela ne odvadimo. Dobička nimamo nobenega. Prihodnjič bomo pa te kokošje davke napisale.
Bizovik. Šmarnice se bližajo. Pri nas jih obhajamo vsako leto ob nedeljah in praznikih v domači podružnici. Ob nedeljah pridejo gospod in nam bero ali pridigajo in pojo litanije, ob delavnikih pa sami opravimo. Letos bomo dobili novo podobo za šmarnice. Slika jo g. Jebačin iz Ljubljane. Pa ne vemo, ali bomo sploh šmarnice imeli ali ne. Mežnar hoče zbolj-šano plačo. Zahteva, da vsaka hiša dà še eno krono. Pa ljudje nočejo dati in mežnar bo šel o sv. Juriju, potem bo pa cerkev zaprta, in naših šmarnic ne bo. Čudni so ti ljudje. Mež-narju, ki je tako potreben, nočejo zboljšati, a imajo dosti denarja za to, da hodijo v razne gostilne fraklje polne šnopsa kuševat in pa tudi za to, da nosijo tudi tistim judovskim socialnim demokratom v kaso, menda po 60 krajcarjev na mesec. O, ta jeruš ! !
g Iz Št. Vida nad L]ubliano. Naša Blaž-Potočnikova čitalnica jo je dobro pogodila, ko je pred letom sprejela v svoje okrilje mlade-niški telovadni odsek. Navdušenost, ki jo vidijo člani čitalnice pri mladeničih, napolnila je z mladostnim ognjem tudi starejše člane, ki vidijo, da ima odsek namen in željo samo napredek in prospeh poštenega društvenega življenja v Št. Vidu. kateri namen ie tudi čitalnica vsikdar gojila. Tako se sedaj pripravljajo, da proslavijo po svojih močeh letošnje tri jubileje. Kakor čujemo, bo trojni jubilej združen v eno slavnost, pri kateri bodo sodelovala vsa delujoča šentviška društva. Qotovo je, da telovadni odsek ne bo zadnji, ampak bo z znano delavnostjo sodeloval pri taki prireditvi. Danes, ko narodi v vsej širni Avstriji tekmujejo
med seboj in vsak po svoj« skuša lepo praznovati cesarjev, papežev in Marijin jubilej, tudi mi fantje ne smemo zaostati. Najlepše pa bomo mi to napravili, če v ta namen razširimo med tovariše naše glasilo »Mladost« in še z večjo pridnostjo posvetimo prosti čas pošteni izobrazbi. V ta namen priredi odsek na belo nedeljo ob 6. uri zvečer mladeniški sestanek s predavanjem visokošolca P. Rupnika in tam-buranjem. Ker bo ta sestanek zelo važen, vabimo mladeniče, da se ga gotovo udeleže.
g Iz Rakitne. Sedaj imamo že dva naročena lestenca, ki delata kras cerkvi in čast gosp. mojstru Kregarju. Naša inladeniška družba se je pomnožila za štiri ude. Sedaj pa še nekaj. Nam vže znani napredni Logar si pete brusi in hodi od hiše do hiše s polo papirja in nabira podpise za svojega mežnarja. Ljudje debelo gledajo in se začudeno popra-šujejo, čemu bo Logarju mežnar. Da rabi župnik mežnarja, to je umevno — čemu bo pa rabil Logar svojega mežnarja, to jim ne more v glavo. Hudomušni ljudje ugibajo, da gotovo misli Logar, ker si išče svojega mežnarja. najbrž na svoja stara leta študirat črne šole — da bosta potem dva v Rakitni s črnimi šolami. Tudi nekaj, kar ni povsod!
g Iz Preske pri Medvodah. Na tiho nedeljo smo imeli pri nas zopet veseli dan. Predstavljala se je namreč igra »Lurška pastiri-ca«. Ta prelepa igra je bila v proslavo jubileja Brezmadežne. Predstavljala se je v splošno zadovoljnost občinstva, katerega je bilo nad 400. Vsa čast gre v prvi vrsti gosp. Janezu Peternelu, ki je vse igralke v tako kratkem času tako dobro izuril, nadalje pa tudi vsem igralkam, ki so vrlo dobro nastopale, da bi človek skoro ne verjel, da morejo pri-prosta kmečka dekleta tako izborno igrati. Igra se bo ponavljala 24. maja. ali pa četrto nedeljo v maju. Tudi za tedaj vljudno vabimo vse. Zelo nas je veselilo, da so nas blagovolili poča-stiti prevzvišeni gosp. knezoškof, kakor tudi več gosp. duhovnikov iz okolice. Vsem se prav lepo zahvaljujemo za obilni obisk pri veselici, kakor tudi slavnemu občinstvu. Prisrčna hvala tudi vsem rediteljem in vsem drugim, ki so kaj pripomogli, da se je vse tako sijajno izvršilo.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Moravč. Kakor smo poročali v predzadnji številki »Domoljuba«, je prišla mlekarna na občnem zboru v naše roke. Med liberalci je zavladalo radi tega veselje. Mislili so: »Zdaj smo rešeni. Zadruga naj propade ali pa kar hoče, mi ne bomo odgovorni.« Rogali so se škodoželjno, češ: kakor se ie nam godilo, naj se še »klerikalcem«. Liberalci še sedaj ne spoznajo, kako so zadrugo zavozili. Krivdo bi radi zvalili na druge. Mi pa vprašamo : Kdo je odrejal visoke plače? Kdo ie vodil mlekarno? Za 300 litrov ( 1) mleka so bili v mlekarni svoj' čas štirje delavci. Nekdo je delal samo račune, za kar je vlekel mesečno 60 kron. Zraven mlekarja in pomočnika je imela mlekarna še »Hišino«, ki je bila tudi plačana. Ni čuda, ako je kak zadružnik prišel do spoznanja, da je mlekarna le v korist gotovim osebam. Zato so nekateri odstopili. To je tisto »hujskanje«, o katerem pripoveduje učitelj Toman- — Sicer se pa »naprediii« niso dolgo rogalL Naši možje so jeli temeljito misliti. Uvideli so, da ie stanje mlekarne povsem kritično: zadolžena je črez glavo in orodje je deloma pokvarjeno. Zato so sklenili, da mlekarne ne prevzamejo. In prav so storili I Zdaj imajo mlekarno zopet naši stari znanci. Tako je prav I Kdor je stvar pričel, naj jo še nadaljuje. Cemu bi reševali naši možje liberalni fiasko! —• Govori se, da se bodo »napredni« zadruge sedal bolj resno poprijell,
da bodo napraviti sirarno itd. Mi na to še nič ne rečemo, čakamo dejstev in potem bomo govorili. — Volivni imenik za občinske volitve v Drtiji leži na vpogled. Do sedaj smo imeli samo dva razreda. V prvem razredu so volili posestniki, ki plačujejo večji davek, v drugim pa, kateri plačujejo manjšega. Sedaj je dovolilo okrajno glavarstvo občini še tretji razred. Pri prihodnji volitvi volijo trije razredi skupno 14 odbornikov. Več o priliki. — »Domoljubov« prijatelj je na vsak način moravški učitelj. Raje ne mine dan, da bi ne omenti šolarjem kaj od njega. Pa tudi z našim dopis nikom morata biti prijatelja, drugače bi se ga ne spominjal tako pogosto. Bog požegnaj! Vsak ima svoje veselje.
g Novo železniško zvezo s Kamnikom nameravajo zgraditi skozi Tuhinjsko dolino proti savinjski dolini na Štajersko. Inženirji so že svet za železnico zmerili in zaznamovali, sedaj je pa spet vse potihnilo. Ali se bode kedaj po naših hribih in dolinah razlegal železnični signal? To se še ne ve. —■ Sedaj imamo velikonočne praznike, bel pondeljek ie zares bel po zemlji, ker jo ie pri nas sneg pobelil za pirhe. Sv. Jurij bo letos težko ostal mož beseda, da bi v železnem plašču svoj god obhajal. Bliža se čas vojaških naborov, fantje le trezni bodite. razsajati je nespodobno!
g Iz Šmarce. Dne 12. aprila je bil občni zbor »Katol. slov. izobraževalnega društva« v Smarci, k kateremu so prihiteli prav v obilnem številu člani kakor tudi nečlani. Predavanje o zemljepisju z obširnim razkazovanjem na zemljevidih so nam priredili domači gosp. župnik Val. Bernik. Zlasti so nam podrobno razjasnili lego in obseg sv. dežele, kar je še posebno za ta čas prav primerno bilo. Domači pevci pod vodstvom g. L. (lostiča so zapeli nekaj prav lepih pesmic. Na občnem zboru nam ie tajnik pojasnil, da se je v letu 1907. priredilo eno večje predavanje, ena veselica in tri prireditve z igrokazi in kupleti, petjem in tam-buranjem. Blagajnik nam piove, da je bilo v društvu prejemkov 446 K 81 vin., izdatkov pa •369 K 31 vin., hranilnica in posojilnica v Kamniku je društvu podarila 50 K za napravo društvenih prostorov, za kar se ji todemo vsi najbolje zahvalili s tem, da se jo vsi oklenemo v posojilniških zadevah. Knjižničar je pa povedal, da se je lansko leto izposodilo 300 knjig, in ker je društvo štelo 54 članov, so se časopisi naročili vsi, seveda samo taki. ki so pisani v pravem katoliškem duhu. Za letos je naročenih 37 »Domoljubov«, en dnevni in dva sobotna »Slovenca« itd. Gosp. župnik so tudi pristopili kot ustanovni ud društva ter so plačali poleg letnega prispevka še 40 K ustanov-nine. Bog jim povrnil Društvo si pripravlja svoj prostor ob mlekarni in kmetijskem društvu. Dolg bode 20 metrov, širok 4 in pol in bode za vse razmere zadosti velik, v poletni vročini pa jako hladen, ker bode tik ob vodi de! oma tudi pod vodo postavljen.
g Ihan. 12. aprila popoldne je bilo v našem izobraževalnem društvu jako podučno in zanimivo predavanje. Predavali so gospod župnik Antončič o novem tiskovnem zakonu, ki se pripravlja v državnem zboru in o prosti kolportaži. Predavanje je bilo prav dobro obiskano.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Tržiško železnico pridno gradijo. Delo mora biti dovršeno do I. julija t. I. Med Kranjem in Tržičem bo postaja v Naklem, v Dupljah in postajališče v Križah.
g Iz Predoselj. Radi nepričakovanih ovir se preloži igra »Knjižnice slov. dijaške zveze« na poznejši čas. Torej se na belo nedeljo ne bo igralo, morda nekaj nedelj pozneje.
g Iz Cerkelj. Naše izobraževalno društvo ivilo si je novo društveno zastavo, ki je umi blagoslovljena na cvetno nedeljo. 1 risia so poslavit našo slavnost bratska nam društv a „o*« /\rrtaniTfienp iin svojih odposlancih: N-
„. .„ ____________ z Pres
Jurja, z zastavami. Cerkv
naše organizacije po svojih uu^.-»....-. • • - • • _ S. Z. iz Ljubljane, iz Preske, Domžal, iz St. Jurja. z zastavami. Cerkveni gevor je imel naš dični organizator č. g. Iv. Bester, obrazložil je pomen nove zastave po reku : J;.z sem dober pastir, poznam svoje ovce, in one poznajo mene. (Zastav a ima podobi Jezusa dobrega pastirja in sv. Jožefa.) K blagoslovu jc zapel moški zbor tuk. izobraževalnega društva pod spretnim vodstvom organista g. Cebulia pesem »Naša zastava«, zastavo pa je blagoslovil domači župnik č. g. Fr. Dolinar. Zastava je lepo delo gdčne Sattnerjeve iz Ljubljane, podobi je slikal Kastner na Dunaju. Posebno krasen je nastavek, jabelko, lira in križ, po načrtu našega uda Iv. J., naredil pasar gosp. Iv. Kregar v Ljubljani. Nato se je vršila zunanja slavnost. Vspored je bil: I. Pozdravni govjor, govoril g. prof. E. Jarc iz Kranja; 2. Pesmi: »Naš prapor«. »Za dom med bojni grom«, »V hribih se dela dan«; 3. Igra: Egiptovski Jožef. Močno je ugajal ljudstvu nastop mladih igralcev, ki so vsi prav dobro rešili svoje vloge. Med naše veselo slavlje pa se ie mešala k'upa bridke žalosti. Zakaj, imeli smo zadniič med seboj velezaslužnega blagajnika našega društva proč. gosp. Iv. Langerholza, ki ie drugi dan odšel na svojo novo službo v Gorje na Gorenjsko. Nastavljen je bil pred dobrim poldrugim letom, kot novomašnik v Cerklje.Precei si je pridobil srca faranov, posebno šolske mladine; deloval pa je tudi posebno vneto v našem društvu. Udje se ga bodo vedno hvaležno spominjali.
g Iz Podbrezij. V petkih in nedeljah so shodi cel post pri Žalostni Materi božji na Tabru.Ljudstvo je začelo zopet bolj in bolj zahajati na staro božjo pot. Na cvetni petek pa smo imeli celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Ker je bil ta dan shod na Tabru, smo slavili to slovesnost kar na podružnici. Počastili so nas tudi milostljivi g. knezoškof, ki so neumorno spovedovali in pridigovali. Imeli so tudi slovesno sv. mašo, pri kateri ie bilo dosti ljudstva od blizu in daleč. V petek popoldne pa so nas g. knezoškof zopet zapustili. Naj jim bo na tem mestu izrečena prisrčna zahvala od faranov.
g Iz Gorlj. Pa smo le dočakali popravo cerkvene ure. Precej dolgo se ie res delala, a zato smo pa sedaj bolj zadovoljni, ker ura kaže in bije popolnoma natančno. Tudi novi sestav kazala nam je mnogo bolj povšeči kòt prejšnji. — Na veliko soboto pa nas je presenetila domača godba, s sviraniem nekaterih koračnic. In prvi hip nismo mogli verjeti, da imamo tako imenitne godbenike v svoji sredi. Enakomeren takt, pravilno število vodilnih, spremljajočih in basovnih glasov s točno zadetimi notami zlivalo se je po lepem redu v krasno harmonijo, da se niso čudili le navadni ljudje ampak še bolj izobraženci. In kot dokaz temu, se je čulo polno čestitk; a godba sama je prejela po dokončani procesiji zanimivo in njim pripravno nagrado. Cast našim vrlim fantom ki so se na lastni podlagi povspeli do te višine - Pred kratkim je hodil po naši soteski neki agent za zavarovanje proti ognju, ki pa ie imel po svojem okusu prikrojena pravila, zato ljudje ?„ .T» Abstinenca pa je v Gorjah prešla; n navdušen, govor govornika iz dotičnega društva se je že davno razplinil med oblake. Zdaj so menda še trije abstinenti, a nobene abstinentmje .Vzrok pa je najbrže ta ker sp sedaj potok Radovna suši, in se je bati, da bi prizadetim ne zmanjkalo pijače. — Vas Vi«Pl n.ca dobi svoj vodovod, in sicer je projektu ran iz sosednega hriba- ki ie malo viij ° in je
zadosti pritiska. Več o tem bomo pa govorili še s voi čas, ko bo treba inženirja in podpor
g iz Sinkovega Turna. Občinska cesta, ki vodi iz Sinkovega Turna do okrajne ceste, ki pelje v Vodice in v Mengeš, je v takem slabem stanili, da se skoro ne more z vozom in ne peš po nji. Opozarjamo občinski odbor, naj malo bolj poskrbi za našo cesto, kakor je do sedaj. Ako ne bo pomagal ta rahli opomin, bomo drugje zaropotali.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Z Vač pri LitijL Naše ljudstvo se more gospodarsko ixivzdigniti edino le z zadružnim delom. Velikega kapitala nimamo, vsaj ne toliko, da bi mogel postati važen faktor našega naroda. A med ljudstvom je mnogo majhnih gospodarskih elementov, ki so ležali mrtvi, dokler jih ni zbudil mogočen klic naše zadružne organizacije. V prvi vrsti so nastopile posojilnice, ki so postale prava narodna gospodarska šola našemu ljudstvu. Te tako dobro prospevajo, da moramo z vsq častjo kot naj-vrlejše pospeševatelje našega" gospodarskega napredka pozdraviti požrtvovalne može, ki brezplačno in z veliko natančnostjo vodijo posle naših denarnih zadrug. — Kar se more splošno reči o naših posojilnicah, to velia posebej še o »Ljudski hranilnici in posojilnici« na Vačah. V kratkem času njenega obstanka — deluje šele tri mesece — se je povspela na nepričakovano stopnjo napredka z ozirom na krajevne razmere. Ljudske hranilnice in posojilnice dosedanji izkaz je ta-le: Prejemki 59.945 K 15 v., izdatki 59.381 K 10 v. Denarni promet 119.326 K 25 v. Prejete hrinilne vloge .35.974 K 51 v. Dana posojila 27.600 K Poslano »Zadružni zvezi« za tekoči račun 32200 K. Prejeto od »Zadružne zveze« 23.000 K- Skupno število članov 25. Razvidno je iz teh podatkov, da zadruga vrlo napreduje. Pa je zagrizeni liberalec nedavno pisal svojemu liberalnemu prijatelju v Ameriko dobesedno: »Kaplan se je s svojo posojilnico strahovito Llamiral. 2e tri tedne niso odposlali niti vinarja v Ljubljano. Doma še tudi niso izposodili nič. Ta teden so nabili na kaplanijo tablo, na kateri je naslikana čebelica, a Ijudje-pràvijd. "dä'je trot, itd.« Kdo je torej trot? Tisti, ki je pisal take otročarije, bi bil gotovo rad kaj več, ko bi imel več soli v glavi. Liberalci so tisti, ki se blamirajo v vsem, kar začno v svoji farizejski sebičnosti. Začno pa vse z velikanskim sijajem, da bi človek mislil, da na celem svetu ne znajo kaj takega. Konečno je pa sama blania-ža, kajti kadar močno grmi, je malo dežja. Lotijo se pa vsega ti vsemogočni liberalci, če ne v dejanju, pa v mislih in besedah. V svojih inteligentnih glavicah zidajo društveni dom, kjer bo baje taborišče prosvete in napredne misli; v svojem obsežnem razumu grade mlin in žago po najnovejši tehniki, a vse na močno sapo, ki sproti odnese vse. Za hip so bili ustanovili pevsko društvo »Struna«, ki pa tako tiho poje, da je ne sliši nobeden. Pozna se. da zajemajo svojo strokovno izobrazbo v »Slovenskega Naroda« stari šoli. Bog jim daj za-željenih uspehov!
d Iz Dol pri Litiji se poroča: Pri občinski vol.tv. dne 17. marca bili so izvoljeni: Ivan iNovak, trgovec in poštar na Dolih, že tretjič tv rlUPcna' Jože Vrtačnik st., posestnik na uoiih, Franc Knez, posestnik in lesni trgovec ^ap?tl' Franc 0rčar' posestnik na Selcih za občinske svetovalce. Dne 4. aprila vnelo se 1? P0, "^vidnosti v svinjaku Antona Belca v t-ubežu. ter mu pogorel svinjak z dvema
svinjami in Sestimi prasci vred, kašča in hiša, ter tudi sosedi Antoniji Kos streha na hiši. — Dne 13. marca zvečer vdarili so se kopači iz vinogradov v Moraški gori, kjer so si že več ko en teden žugali, na Brezovem, ubili Franc Zavrla, 26 let starega s Prevolj ter potolkli tildi Janeza .lesenšeka in Jerneja Jakoša, oba s Spod. Jelenj, da sta komaj živa ostala. — Dne 18- aprila je pa brat grofinje Barbo z Rakovnika ustrelil na* Pasjem vrhu lepega divjega petelina, za tukaj nekaj posebnega, ker pred leti jih tu še ni bilo nikjer videti.
d Sava ob južni železnici. Odkar je pri i,as prevzel službo organista gosp. Ivan Kos, imamo cerkveno petjo takorekoč popolnoma prerojeno. Takoj v začetku si je nabavil novih pevskih moči, katere prav pridno vadi in izobražuje, tako, da se moramo kar čuditi njegovim vspehom. Zato smo niti pa tudi pri plači nekaj kronic primaknili. Upamo, da nas ne bo tako kmalu zapustil, akoravno toži, da mu je dolgčas. Želimo mu obilo sreče v novi službi.
d Odgovor »Domoljubu« na št. 14 na strani 218 v zadevi občinskih volitev na Polici. Občinske volitve za občino Polico. Dne 29. prosinca 1908 se ie vršila volitev za občinski cdbor ter je bil ves odbor izvoljen vrlih mož S. L. S..— Vprašamo dopisnika, kako se predrzne fménóvati samo ono stranko S. L. S. (stranko)? Ali ni cela poliška občina pri S. L. S.? Ali ni vedno volila enoglasno kandidate S. L. S. v državni in deželni zbor? Ali ni cela poliška občina strogo vernega prepiičanja? Mi smo le to želeli, da bi bil župan v fari Polici ii; sicer zato, ker občina Polica sestoji iz devetih vasi in izmed teh je samo ena vas izven l'are in ravno tam so si župana izvolili. Mi nimamo proti županu prav nič, samo da bi bil v fari Polici. Mi srno zahtevali, da bi bila volitev v Polici, kakor je bila vedno, ker pri gosp. županu je premalo prostora in pa preveč oddaljeno, pa se nam ni ugodilo v odgovor, tla je dovolj prostora. No. sedaj pa dopisnik sani pripozna, da je premajhen prostor. Dne 17. marca je bila volitev župana in glej. kaj so si izmislili, kakor je strogo prepovedano streljati. Pri cerkvenih slovesnostih ni dovoljeno streljati, ob času volitve žimana so si pa dovolili streljati. Več volivcev in naročnikov > Pontoljubovih«.
Iz raznih krajev Dolenjske,
d Iz Velike Slivlce pri taščah. Umrla je II. t. m. na Veliki Slivici pri Velikih Laščah Marija ivanc, rojena Podloga r, pri svoji najmlajši hčeri. Bila je najstarejša žena v veli-kolaški fari, ki je dočakala zelo visoko starost 97 let. Imela je pokojna tri hčere, in je najmlajša Marija že 48 let poročena s svojem možem Kotlovšekom. Starejša pa je pred dvema letoma umrla, ki je bila pa že čez 50 let omožena. Pokojna je bila jako pridna ženska. V mlajših letih je kupčevala s kravami, pozneje tudi z raznimi drugimi rečmi, kakor prstni, uhani itd. po Štajerskem, Koroškem, Hrvaškem in tudi drugod. Naj počiva v miru!
d Iz Semiča. V 13. številki ie prinesel »Domoljub« en dopis iz Semiča, v katerem smo tudi brali, da se namerava tu ustanoviti »Slov. katol. izobraževalno društvo«. Zadnji čas se ie res mnogo govorilo in nastalo splošno zanimanje za to res potrebno društvo. Zdaj je pa zopet vse potihnilo. Ko le ne bi zopet vse zaspalo, kar se prerado zgodi. Ootovo so zopet kje nastale kake ovire. Zato naj bo naše geslo »vse za vero in pošteno stvar z združinimi močmi.« Ne se ozirati na desno, ne na levo, ampak pogumno in neustrašeno naprej za napredek. Pred dobrim pol letom smo dobili novega gosp. kaplana nemškega vitežkega reda, katerega zelo spoštujemo, ker spoznali smo,
da zelo skrbi za naše dušno in telesno blagostanje. Bog nam ga ohrani mnogo let! — Od 15. januarja imamo tudi novega organista, kateri se je tudi že lotil poučevanja cerkvenega petja za mešani zbor. Da bi bil le vstra-jen. Na zdar! I'red pustom se je poročil predsednik mladeniške Marijine družbe z eno Marijino hčerko. Bilo srečno! — Vina imajo nekateri naši posestniki še starega, koliko pa šele novega. Kupci, le v Semič. Trkaj jc letos izborna kapljica. — Za krmo gre pri nas zelo trdo. Lansko leto ni bilo druge krme skoro nič, ker je bila suša. Živina se tudi ne more prodati, ker je tnalo kupcev in cena nizka. Op. ured.: Oglasite se kmalu zopet!
Notranjske novice.
Od Pivke.
n Nad »Domoljubovimi« dopUniki od Pivke zbirala se je huda nevihta. Pa ni bilo hudo! Prišli so v »Notranjcu« prav ljubeznivi — pirhi. Ker so pa jako nedolžni iu lahko prebavljivi, jih prav iz srca privoščimo možu prav blizu Št. Petra, ki je bil svoj čas dopisnik »Slovenca«, »Naroda«, »Rodoljuba«, »Domoljuba«, in sedaj pa še »Notranjca«. Vse je bilo dobro ob svojem času, kakor je ravno kazalo, kaj ne? Povsod je mož iskal sreče, časti, pa je le ni bilo. No, tudi z »Notranjcem« ne bo dosti, zakaj oba, dopisnik in »Notranjec«, trpita na zelo nevarni bolezni (katere bi pa še ne poznali, ako bi ie nam ta mož ne povedal v zadnjem »Notranjcu«), na »srčni« tuberkulozi. O, to srce, ki je že toliko moralo prestati od liberalcev, od klerikalcev, od mokračev, največ
pa še takrat, ko smo bili še.......Ni čuda,
da peša! !
n Razdelitev državne podpore radi pomanjkanja sena vršila se je dne 16. t. m. v Št. Petru za občino Št. Peter in Smihel. Posamezniki so dobili od 20 do 60 kron. Dobiti bi morali samo potrebni. Pri tacih prilikah ie pa jako težko res samo potrebne izbrati, zato je obžalovanja vredno, da se nekateri niso prav dostojno vedli. Naravnost surovo pa se je obnašal neki »neodvisnik«. ki je po zasluže-nju mesto podpore dobil 40 kron kazni ali pa štiri dni zapora. Svojemu poslancu dr. Žitniku smo pa hvaležni, da nam je to podporo iz-posloval, ki je marsikateremu prav dobro prišla.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Kmečka zveza za logaški okoliš bo imela dne 26. t. m., na belo nedeljo, shod v prostorih kat. izobraževalnega društva v Gornjem Logatcu, ob 3. uri popoldne. Poročal bo drž. in deželni poslanec dr. Žitnik. — Kmečka zveza zavzame in pojasni stališče glede starostnega zavarovanja za kmetski stan, glede ustanove živinorejske zadruge itd. Zato naj se udeleže tega shoda udje zveze in njeni prijatelji iz Logatca in okolice v obilnem številu.
SOMIŠLJENIKIH SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnlcah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
Izid glasovanja
pri deželnozborskih volitvah dne 21. februarja 1908.
V. volivni okraj: Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Bistrica, Cirknica.
Dr. Ig. Franc Jožef Matevž Raz-Vollšče žitnik Drobnič Cuček Martinčič ceplj.
Okraj Postojna
Postojna	76	75 . 20 25 Cerknje
Košana	70	68
Sv. Mihael	141	140
Št. Peter	171	167 47 43
Slavina	113	112 52 48
Trnovo	199	196 47 46	1
Knežak	87	87 55 54
Zagorje	35	33 54 51
II. Bistrica	36	34	8
Jablanica	93	91 18
Kilovše	67	66 28 26
Britof	33	32 20
Hrenovice	105	99 rO 53	7
Senožeče	__89 89 38
Skupaj	TT9Ö	U6Ö 494 4Ö9 2Ö8*
62 43 11
Okraj Logatec
Stari trg Bloke Rovte Hotedršca Zg. Logatec Planina Dol. Logatec Rakek Žilce p. Št.Vidu 85 Cirknica 257
228 169 87 32 43 54 62 26
229 175 82 32 42 53 62
84 227
58
32 73
58
25
31 87
23 7
26
24 6
40 24 2
23
Skupaj 2213 2152 657 Okraj
Postojna 1190 1166 494 Okraj
Logatec 1043 986 163
670
383
Skupaj 2233 2152 657 VI. volivni okraj: Vipava-ldrija.
Volišče
Okr. Postojna
Vipava
Budanje
Vrhpolje
Slap
Planina
Šturje
Št Vid
Vrabče
Podkraj
Col
Ivan Lavrenčič
73
74
Kajetan pl. Premmerstein
32
Razcepljeni

Skupaj
Okr. Logatec
Dole Oodovič Sp. Idrija Žiri
Črni vrh Vojsko
Postojna
(Vipava)
76		b
114	51	
69		15
96		16
94	37	
46	27	
30		15
67		11
i 739	147	66
»		
	43	U
	21	2
43	43	13
93	117	3
132		15
41		2
j 309	224	56
739	147	66
1 309	224	56
Skupaj 1048
371
122
st. 17
Narodno gospodarstvo
Naš vsakdan]! kruta.
Vsakdanji kruh je za človeka nekaj tako važnega in potrebnega, da je celo sam Izve ličar vplel prošnjo zanj v svojo molitev. Se veda z »vsaküaiijiin kruhom« ne iiusluno samo kruha-hieoa, ntarveč hrano sploh.
Vsaka živa stvar potrebuje za svoje življenje hrane; brez nje umira vse živo, od rastline pa do človeka, l o pač vemo vsi in s tem računamo. Vendar pa marsikdo ne pozna vse važnosti in resnosti hranitve ter si misli, da je že dobro, če le »človek kaj v želodec dobi« To je velika zmota, ki nikoli ne ostane brez slabih posledic. V naslednjih vrsticah hočemo posebno kmečkim gospodinjam spregovoriti resno besedo o tej stvari.
Naše telo rabi za svojo rast in razvoj snovi, iz katerih je sestavljeno. Dobiva jih iz hrane, katero izrablja nekako tako, kakor ogenj gorivo. Ogenj gori, ko vpepeljuje gorivo. Kakor hitro je ogenj povžtl gorivo in se mu istega ne nadomesti,-ugasne. Več in boljšega goriva ko se prilaga, tem večja in stano-vitnejša je moč ognja. Tako je tudi z našim telesom, ki nujno potrebuje hrane za razvoj in obstanek svojih življenjskih moči. Seveda, poraba hranil pri človeku ni tako neomejena kakor pri ognju; vendar pa v gotovih mejah in pod gotovimi pogoji tudi tu velja pravilo, da čim obilnejša in boljša je hrana, tem krepkejši je človek.
Ker torej človek, ko živi in dela, izrablja svoje telesne moči, ki jih dobiva iz hrane, mora, ako hoče ostati zmožen za življenje in delo, ako hoče ostati »pri moči«, kakor prav pravimo, paziti na to, da izgubljene moči zadostno nadomešča, t. j. da se zadostno hrani. Ako med izrabljenimi močmi in zavžito hrano ni pravega razmerja, t. j. ako je hrana nezadostna in neprimerna, potem začne telo slabeti in pešati, zmagovati ne more več napora dela, in različne bolezni imajo sedaj lahko delo.
Skrb za hranitev je pravzaprav v rokah gospodinj. Zalibog pa je mnogo gospodinj, ki se važnosti in resnosti te skrbi ne zavedajo ali pa jo iz nemarnosti opuščajo.
V tem oziru moramo predvsem obžalovati, da se je tudi po Slovenskem tako razširila in vdomačila tuja nam kava, da se v jutro vedno manj kuha tečnih domačih jedil: žgancev, močnika, zelja itd., marveč hoče že tudi na kmetih vse imeti za zajutrek gosposko kavo. A kdo naj s to plažo v želodcu dela težko kmečko delo vztrajno in krepko, kakor je potrebno. To ni mogoče. Zato moramo prav resno opominjati naše kmečke gospodinje, da se drže dobre stare navade ter kuhajo za zajutrek tečna in zdrava domača jedila. Kavo bi bilo k večjemu priporočati za popoldansko ju-žino. ko je za nami dobro kosilo, a pred nami zdrava večerja. Tedaj kava res vpliva poživljajoče na naše nekako zaspane telesne moči, in vsled mleka in sladkorja, s katerim je zmešana, moramo ji na vsak način dati prednost pred vsaktero alkoholno (vpijančljivo) pijačo, posebno pa žganjem. Žganju bi sploh morala biti zaprta vrata vsake poštene slovenske hiše, tako da bi se prstom kazalo za gospodarjem, ki daje svoji družini in delavcem žganje za krepčilo. Daj delavcu namestu žganja raje kos sira ali klobase! Morda te bo to kak novčič več stalo, a bodi prepričan, da se ti bo na boljšem in vztrajnejšem delu obilo izplačalo. Vemo, da se dobi tudi takih delavcev, ki naravnost zahtevajo žganje za malico; toda ko bi se vsi gospodarji enega okraja med sabo domenili in sklenili, da nobeden ne bo dejal tega strupa svojim ljudem, potem bi se tudi taki delavci radi ali neradi udali. Vsak drug delavec pa bi
bil vesel, da dobi kos boljšega prigrizka namesto smradljivega žganja.
Našim gospodinjam pa bodi topio priporočeno, da resno skrbe za kuho; pazijo naj na to, da bo vsaka jed, pa naj je še tako priprosta. pripravljena skrbno in okusno. Vsako delo zahteva svoj čas in svojo nego, tako tudi kuha. Slabo ravna tista gospodinja, ki pristavi lonec k ognju, kadar ima ravno čas, potem pa jih pusti, dokler zopet slučajno ne pride mimo ognjišča. Med tem se je jed povrela, prisnrodila ali pa nehala vreti ter je izgubila vso svojo okusnost. l aka jed nc bo nikomur teknila že zato, ker jo bo vsak jedel z jezo in nevoljo. To pa si tudi vsak lahko misli, da po slabem kosilu ne bo nihče dobro in z veseljem delal. Znano je, da se hiše, kjer je gospodinja zanikrna kuharica, posli in delavci ogibljejo, kolikor le morejo.
So tudi gospodinje, ki bi iz tožljivosti najraje ničesar ne kuhale. Te se spravijo kuhat vselej prepozno in v naglici zmaše za silo kaj skupaj : »samo da je« ; potem se pa še jeze, ako družina ni zadovoljna. Posebno za večerjo bi rade odpravile kar s kruhom in »gnado božjo«. To je silno napačno. V vsaki dobri hiši se mora gledati na to, da ima družina ob svojem času dovolj dobre tople hrane, ki bodi letnemu času primerna. Tudi za raznovrstnost v hrani mora skrbeti pametna gospodinja.
Posebej moramo grajati one hiše, v katerih je navada, da puste družino čakati na večerjo pozno v noč. češ, da bi se opravilo več dela in bi bila večerja bolj zaslužena. To je krivično in nepraktično; kajti človek, ki vidi, da se ga hoče kar brez usmiljenja izkoriščati, bo skušal maščevati se vsaj s tem, da bo čim manj in slabše delal.
Pohvaliti pa ne moremo niti onih gospodinj, ki preveč trošijo za hrano. So nekatere gospodinje, ki kuhajo toliko, da kar polovica ostaja. Najraje bi vsak dan kuhale same boljše in dražje jedi ter belijo in potičijo, kakor za gostijo. Taka družina postane izbirčna in sladkosneda in kasneje, ko je premoženje spravila skozi trebuh, tem težje živi. Tudi pri kuhi se je treba držati zlate srede.
Pa še na nekaj ne sme pozabiti slovenska gospodinja, kadar pripravlja kakoršnokoli jed: »Snaga je Bogu in ljudem ljuba!« Dà, snaga je ljuba celo živalim in vsi dobro vemo, da snažno pripravljena krma živalim mnogo bolj diši in tekne nego umazana in gnjila. Gospodinja torej, ki je nesnažna, ponižuje svojo družino celo pod žival.
Skrbite tedaj, slovenske gospodinje, da bo — vsaj kolikor je na vas ležeče — vaša družina imela svoj vsakdanji kruh v smislu Gospodove molitve.
Razno.
Skol — ministrant. Bilo je leta 1888., ko ®9 svetl oče Leo XIII. obhajali petdesetletnico mašntškega posvečenja. Pri nekem oltarju v cerkvi sv. Petra v Rimu sta se srečala dva duhovnika. Eden je bil rimski kanonik, drugi pa italijanski škof, ki je prišel v Rim, da bi prisostvoval papeževi slavnosti. Kanonik se le pripravil, da bi bral sveto mašo, toda moral je še čakati ministranta, ki ga ni bilo od nikoder. Skof zapazi kanonikovo zadrego in se mu ponudi za ministranta. »Bog obvaruj,« pravi kanonik, »ne pustim, da bi škof opravljal službo ministranta.« — »Zakaj ne?« odvrne škof »saj znam ministrirati.« — »T0 vam že veru-
le^PLeVZ.V'šen!- da*nate ministrirati.« pravi kanonik, »toda jaz bi se moral sramovati, da bi škofa imel za ministranta.« - ,Le potn rite
se. monsinjor,« odvrne škof, »pristopite k ol-tariti in začnite!« Po teh besedah je škof pokleknil kot ministrant k oltarju in kanonik je moral pričeti sveto opravilo. Po dokončani maši se je kanonik zahvalil škofu-ministrantu. Ime kanonikovo je Radiui-1 edeski. Ministrant pa, ki je bil takrat Škot v mestu Mantovi, se sedaj imenuje drugače. Itne mu je namreč -Pij X.
Najnovejši dogodki.
Ruski car preganja katoliško cerkev. Ruska vlada je odstavila katoliškega škofa barona Ropa v V lini, ki je bil znan kot jako goreč in delaven apostol. Nato je ukazal car kanonikom, da morajo voliti novega Škota. Kanoniki so se uprli. Sedaj je izšla carjeva odredba, ki odstavlja vse kanonike.
Bülow pri papežu. Protestantski državni kancelar Biilow je obiskal pretekli teden sv. očeta v Rimu. Zatrjuje se, da se pogovor Bii-lo\va s sv. očetom ni nič dotikal poljskega vprašanja. Pogovor se je pač dotikal politike nemškega katoliškega centruma proti vladi, a od nobene strani se ni ničesar omenjalo, da bi se na centruin kaj vplivalo.
Laška proti Turčiji. Laška država je nameravala ustanoviti več pošt po Turškem, a turška vlada ne dovoli tega. Zato je poslala Italija več vojnih ladij v turške ^ode, a jih je zopet pozvala domov, ker je Turčija laškim zahtevam ugodila.
V	Bosni so prišli na sled jako nevarni agitaciji proti Avstriji. Ta agitacija prihaja iz Bel-grada. Več Srbov, med njimi nekega pravoslavnega popa v Mostaru so zaprli.
V	Salamanki je nastala v cerkvi velika zmešnjava med službo božjo. Nekdo je prinesel vest, da se je našla bomba v cerkvi. Vse je hitelo iz cerkve. V gr.ječi je bilo ranjenih več oseb. V resnici pa so našli nek drug brezpomemben predmet, ki je bil podoben bombi.
V	Srbiji se bodo vršile v kratkem nove volitve. Med mnogimi sedanjimi poslanci vlada silna nezadovoljnost nad kraljem Petrom. Zopet se je bati kakega upora.
V	Trstu je nastal 18. t. m. velik požar v mizarski tovarni Wolfovi. Skoda znaša do 200.000 kron. 120 delavcev ie brez dela.
Velike povodnji v Ameriki.
Reka Missouri je prestopila bregove. Dvanajst hiš in nad tisoč farm je uničenih. Utonilo je 45 oseb.
»Brat« umorjene srbske kraljice Drage aretiran.
V	Celovcu se je nastanil v nekem hotelu moški, ki je trdil, da je brat kraljice Drage. Hodil je po mestu in je v trgovinah izbiral vsakovrstno blago ter naročil, naj ga pošljejo v hotel. Nazadnje ga je opozoril policijski nadzornik, da so bratje kraljice Drage že pomrli v 1. 1903 nenaravne smrti. Na policiji se je dognalo, da je visoki gospod neki pikolo po imenu Sire.
Na veliko nedeljo umoril ženo.
V	okraju Baone blizu Brescie v Italiji je umoril 60Ietni posestnik Pietro Facchini svojo ženo, ker je dobil anonimna pisma, ki so ga opozarjala, da mu je žena n^vesta. Mrtvemu truplu je še z motiko odbil na roki prste s klicem: »Tu imaš še za zakonolomstvo!« Sinčku, ki je pritekel na vpitje v bližino, je istotako odsekal Fa-cehmi prste. Morilec je ubežal, vendar so ga prijeli orožniki.
Lludstvo proti anarhistom. 90 anarhistov
iz Piemonta ie sklenilo sklicati v Rapallu protestni shod proti vladi in županstvu, ker sta gostoljubno sprejeli portugalskega diktatorja franco in carico-vdovo. Vlada je javni shod seveda prepovedala. Anarhisti so kljub temu iz (ienove prišli v Rapallo in hoteli proti policijski odredbi protestirati. Toda ljudstvo rapall-sko jim je prekrižalo račune. Obkolilo je anarhiste in jih tako preteplo, da so morali večino teh junakov odpeljati v bolnico. Tri anarhiste so ljudje prijeli za roke in noge in jih vlekli na obrežje, da jih vržejo v mori». Komaj so karabinijeri to zabranili.
Rešitev zastavic.
Na	ro£	nI	kom
v	da	ri	"lo
ve	li	ko	noč
no	vo	sei	lo 1
v? ^ <	E ! v| a	
	I |o|v	
a! 1	e ! 1 ! u	ila
O | o	r| 1 1 i	k | o
	o j k o v 1 a 1 s	
	A | a | a	
	v|o|l o ! e | e	
A	P	u	1	?	i	-
I	1	1	r	1		•
d	T	•	s	»	r	a
o	t	i	1	«	i	«
P	r	•	k	»	h	a
F	1	a	v	1	i	a
«	k	a	c	1	J.	a
Smešnice.
Najlažja smrt. Najložje je umreti, pravi neko budalo, če človek zmrzne, kajti človek sedi, zaspi, in ko se prebudi, vidi, da je mrtev.
Lahko še več. Pomislite, ta mož je doživel starost 106 let. — No, to ni ravno posebno čudo. Moj mož bi bil danes star celo 115 let, ko bi še živel.
Saj ni moj. Gospod, plačajte od psa. — Ni moj. — Saj vendar za Vami teče! — Tudi Vi tečete za menoj in vendar niste moj.
Težke sanje. Natakar, Vaše postelje so vse pokvarjene. Nocoj sem se udri na tla. — Gotovo ste imeli težke sanje.
Ne znam pisati. Gotovo ste precej zapisali v dobrodelni namen. — Nič, sem imel vedno slab red v pisanju.
ŽITNE CENE.
Cene za 100 kg.
Ljubljana, 21. aprila.
Pšenica, domača ....	23.—
Rž . .	..........19.50—20,—
Oves........17.-17.50
Ajda, črna.......19.—
Ajda, siva......18 —
Proso, belo......18 —
Proso, rumeno.....17.—
Ječmen .......17.—
Fižol, rdeč............19.50—20.—
Fižol, koks......18.-19.-
Fižol, mandalon.....15.—
Skrivalnica.
Rje j« prinoeaa T
Bolečine
SOMIŠLJENIKU SOMlSLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
Prijateljica mater,
ki pričakujejo novega potomca in ki jih mučijo čuvstva velike utrujenosti in malo-srčnosti, je SCOTTOVA emulzija UCinek SCOTTOVE emulzije je tako čudovit kakor zadovoljiv. Nova moč In novo veselje do življenja se začutita kakor po kaki ča-rovni pijači. Pa še bolj bo mladi zemljan, ko zagleda svet, razveselil starše z zdravim izgledanjem in krepkimi oblikami, zakaj z materjo je
,Scottova emulzija'
okrepila in ojačila tudi njega izkratka pospeševala najugodneje.	2173
Cut liTlral itiklaM I I 50 ».
Dobi M v neh lekarnah.
Priti» It i lo ■■>» ko-ribičem-kol po-roitvtnJm m »kom n scorr-o» »da.
Spreta sf«
Žagarja
Krepkega dečka
nad 14 let starega, ki Ima veselje do pakovaka obrti in je poltenih ttariiev, «e sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji v nk v pekarljl Lovro Suft-■lk v ftkofji Laki.	803 3-1
sprejme Igaaolj Taoar, gralčlna Bokalce pri Dobrovi.	992
Preklic.
981 1-1
Vsled sodnijske poravnave prekličem svoje proti Šimnu Prešernu storjene obdolžitve.
Selo, dne 15. aprila 1908.
Alojzij Legat.
- LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj, 18. aprila 1908 : 63, 64, 35, 70, 47.
Gradec, 18. aprila 1908 : 33, 80, 20, 67, 64.
Havre New-York
Fraaoaaka prakosaoraka drsalka. Odpotuje it Iz LJublJaaa vsak ta rak. Vena Hata la pojaaalla daje samo
Ed. imarda
obi. konc. potovalna pisarna Ljafeljaaa, Duaajaka oeata M. 18, nasproti znan« Costilne pri „Flgovoa".	1878 26 9
OhrooHo« zdravega
želodca
t ohranitvi, poapaéra^n Ia v "avUanJa Or odstranitvi nadkfr-PraUkufano Is lsbraoih uJboU-idravilnih seli skrbno aa-
prtv^MO. sbnjajoče ia prebarUan)« ao-■ailsÉifi ia lahko odv*]a|o& dome* sdrailo, ki ablati Ia odstrani snana nasledka Bani slabe dieta, prehlajenja, ia soprnaca a. pr. goredco, napenjanj«, ssiawi Usila Or krte m dr. som Man m is lekarna & FRIGNERÀ r PRAOL
URILO I H «
4#l—ibal*ž» InuQo yeUgfyaepoaowaoTar-
L nuurfi v ni«
m te te <■ i». ■■	—"-M-
a* M V» VfVIMfa MDITiap
S
llgar, J. Narr, sits
Kašelj'
naglo umiri, razkroji siez in lajSa izmeček pristni m 5
Karolinodolski
Davidov čaj.
1 lavo] 40 vinarjev. Edina Izdelovalulca :
: Lekarna pri : „Češki kroni", Praga,Karoliaov dol.
Dobiva aa v lakarnab ali direktno, ie se polije
80 vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri zlatem orlu*,
Juriiiev trg. Pozor pred ponarejanji. Vsak zavitek ima Ivrdko é In podpia A. Ferkt.
Lira-kolesa
Najbolj!» kolo arata 1 Kedoeetao Klada kako-TO«tl In lapaljive.
Izbor, materija!, ltfno delo, ai Ino lahka vožnja ao znaki znamke Lr»t. Jamstvo .1 let*. Nizka cene.
Carine prosto
od avstr. razpošilj. Zahtevajte kot bravec tega lista zastonj najnov. c«Dik. Znstopniki se ìltyjo.
Rihard Ladewig
»16 P renzlau
Postfach 2M
K 325000
skQDDl glavni dobitek v devet-kratnem vsakoletnem žrebanja
nudijo sledeče tri originalne srečke:
Ital. Irečka „Rde-Cega križa*', srbska dr2. tobačna in Josziv „Gutes Heri" srečka.
Prihodnje žrebanje I, 14. in 15. maja 1908.
Vse tri originalne srečke K 78-90 ali v 30 mesečnih obrokih à K 3. Vsaka srečka bo izžrebana. — Že prvi rok daje pravico do vsakokratnega žrebanja za vse srečke. Časopis,NeuerWie-ner Mercur" brez-2-i plačno. 938
Menjalnica Oton Spitz,
Dunaj I., Schottenring 26, ogel Oon-zagagasse.
Ko ppulenco
debelost odstranjuje zeliščno milo „Ural" Odlikovano je z zlato kolajno in častno diplomo. Mesto zalitega telesa mladeniška in vitka postava. Nikakoršno zdravilo, edi-nole kot sredstvo za od-
stranjenje debelosti. Zdravniško priporočeno, Nobene dijete, nobene premembe v vsakdanjem življenju. Izboreu učinek. 1 kos 150 g 2 K, 3 kosi 5 K, 6 kosov 9 K. Dobi se edinole pri M. Feith nasi, Dunaj, VI., Ma-riahilferstrasse 45.
Leposlovni meseinik
„Dom In Mu
stane za celo leto K 10— Naroča se v Ljubljani.
Turška tovarna za svalčice^EI Fateh, Samoa, Turčija išče
izurjenihj ÜÜ
zastopnikov
proti visoki proviziji. ~%8"m
Pozor, kmetje lo tan«)11 V moji lekarnlftki prtkel, katero Iz vrinlem ie 25 lei, ae mi |c po ■retilo, siasoma Iznajti sredstvo <a raat brk lo lat, proti Izpadajo Ita In it odstranitev
Rrhllo (luskin) na KI avl, to ji •pllor It. 1. Cini (Iranko na vitko pollo) : 1 tonili 3 K 60 v-2 lončka 5 K. Prosim, da l« na roil simo od mene. Naslov ji : P. Jnrlili, lekarnar v Pakrtcn il. 65. Slavonija. Deaar se poil|e naprel tli i poitnlm povzettem 2720 10—>
Številna ponarejanja
r? ?	__-__—	- -.t.-a	i
po mnogih profesorjih" in zdrav-:: nikih stalno priporočanega ::
SIROLINA
dokazujejo njegov neizpod-bojno velik učinek pri vseh
kataričflih obolenjih sopilnih organov, oslovskem kašlju, influenci, škrofalozi.
Ponarejanja naj se zavračajo in vedno zahteva
Sirolin izvirni zavoj „Roche"
% Dobiva se na zdravniški predpis v lekarnah K 4 steklenica.
Ilustrirana brošura o boleznih vsled prehlajenja H. II. se pošlje na za-3 £ htevo zastonj in poštnine prosto.
F. Hoffmnn-Ln Roche & Co. Basel In Dunaj III. I. Neulings. 11.
i


Proda se posestvo
« vaai Podlipoglav, oddaljeno eno uro od
Ljubljane in pol ure od papirnice, na katerem se lahko redi 7 glav živine in 4 prašiči. Plača se lahko v 6 obrokih. Več pove lastnik Andrej Strgar, Podlipoglaw S, p. Sp. Hrušica.	846 2-1
Najboljše pralno milo je Schichtovo, ki spravi z majhnim naporom vse madeže iz volnenega in platnenega perila. Schichtove tovarne so največje tovarne za milo na evropskem kontinentu.
r
20.000 metrov
ostankov
10 -20 m dolgih, najtlncjiib, popolno brez napake, obeljeni, primerni ta na|flnr|to telesno ali poileljno perilo
Rumburlka tkanina..............
Ctflr ZI domaio obleko, bluze, predptanike, otroike obleke Iz'
borna kakovost, lepi neinl vzorci........
Tennlt-flaneln za turlal. srajce In damske bluze, krasni vzorči !
Okitord zt sra|ce, pisani vzorci, perllno.......
Kanavaa za posteljne prevleke, zajamf. perllno, goati kakovost
živahne barve 80 cm ilrok......
120..........' ' ' '
Rjuhe bret iiva, i m dolge, ISO cm Uroke
Kuhlnjtke brlaaie, iahov vtortc........
Brltaee za posodo, rdtie karlrane......
Äpa°>:EMIL FUCHS, Nachod i.
Najmanj n pollila S kg za poskuinjo - ct «5 metrov. Ntugiltloit a« vzame radavollt otiti; vtarci tt pHloit It nvo|u za potkuinjo.	8,5 j
po 24 kraje meter
18'/, 18", 17'/,
24
35 90 •8 IO
Razprodaja!
4pare Čevljev za 7kron.
Vsled nakopa velike zalog« čevljev se prodaja le kratek ftau po čudovito nizki ceni. Dra para čevj ljev za gospode in dva para dam-skih na trak z močnimi podplati, močno okovani, z izredno fino us-njato peto, zelo elegantni, najno-▼ejAa fnsona, motni. Velikost ▼ cm. Vsi 4 pari le 7 K. Poäilja pe povzetja. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj.	945
D.Kessler, Krakov95/93.
Cena ataklaa I »O »In. Dobiva ae v lekarnah ali direktno če ic vpoilje K 180 (3 steklenici) Iranko pri edini Izdelo-velnld Voetfebnl-ovl lekarni, Praga-Karollnln dol. Zaloga : Lekarna H. Mardelichliger, Ljubljana, Jurčičev trg. * P3* Poior pred ponarejanji I >U 29 i
Izjava.
969 1 -1
Podpisana Terezija Sajovic, posestnica Podkorenom štev. 51. obžalujem, da sem obdolžila Janeza Kramar, posestnika Podkorenom št. 63. kazenskega dejanja. Izjavim, da je g. J. Kramar popolnoma nedolžen. Obžalujem, da sem ga po krivici obdolžila in se mu zahvalim, da mi je odpustil^za-služeno kazen.	P«*	aotMas^td
Terezija Sajovio.
Zele trpežno
OPEKO
kakor zarezno, navadno strelno in zidarsko v poljubni množini priporoča	940 9-1
A. Kobij
Breg, železniška postaja Borovnica. Ludovik Ševar ua Rakeku prodaja
jajca za valenje
od čisto krvnih Plymouth-Koks kokoši, kakor tudi živali za pleme. Jajca se prodajajo samo od tistih kokoši, ki so znesle vsled kontrole po zaklopnlh gnezdih od 150 do 200 jajc na leto. Za i?0°/o oploditve se jamči in neoplojena jajca nadomesti. Ducat jajc brez zavojev stane tukaj 4 krone. — Ta pasma je danes ena najboljših zimskih jajčarlc, obenem pa tudi finega mesa in težka 4 do 5 kg. 953 6-1
tlčeoco za čet>ljorsKc obrt
poštenih starišev sprejme takoj Godeiifi, p. Škofjaloka.
Ivan Luknnèiò,
839 3-1
**tla hromem koiUu ntlohko'doliiteti Jelena.
XI o
3
o
tfi
B o a
u
S
Jž
0
1
•c
O.
U •—>
0
1 <u
Ü
»
Takisto ne more nečisto, polnjeno, slabo milo izpodriniti pravega n
0 J a h i ■ ovaga mila
5cnicn
ker vsaka pametna gospodinja ve, da nefiisto "milo' kvari j perilo,! «>
Scfiic/ìt'ovo milo\
pa perila ne razjeda, ker je zajamčeno čisto. 2081 v
jamstvo za absolutno člstobo : K 25.000.
S" £
rt' B
rt "O
rt N
H'
B rt a o
B
o ar
O
ar
Peatreika taòaal	Nizka oenel
Priporočam gg. če/ljarj» u In p. t. občinstvu
not trgovino * usnjem
In vsemi ftevljerakimi potrebščinami « Ljubljani •>. Petra
oeata 8, nasproti cerkve frančiškanov, izkulai bom, da z dobrim blagom in nizkimi cenrml zadovoljim vse c. odjemalce In prosim i bilnega obiska.
2844 52- 10
K. A. Kregar.
Zahtevajte zastonj
In poitnlne prosto moj veliki, bogato Ilustrirani glavni Katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih, srebrnih ln zlatih ur ln vseh vrat solidnih zlatnin in srebrnln, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po Izvirnik tovnrnlftkik oannh.
Niklasta remontoarka ... K 3'— Sistem Roskopf patentna ura , 4.— Švicarska, originalni sistem
Roskopf patent .... 5'— Registrirana,Adler Roskopf*
nikljasta remont, na sidro , 7— Srebrna remontoarka .Otaria' kolesje, prosto .... 8 40 Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov........... 12-50
Budilka............. 2-90
Kuhinjska ura......... 3' —
Schwarzwaldska ura.....2 80
Ura s kukavico........ 8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 9
Prva tvornica za nre v Mostu
Jan Konrad
c. In kr. dvorni dobavitelj v Boatu «t. 9SG (Češko).
Najboljši žival-
00000000000000
3
ski prašek — nikaka prevara — je Bar-thel-ovo fclajno apno; preprečuje slajnico, bolezni v kosteh, hromoto pri žre-betih, teletih in mladih prašičih, krepi kosti, — pospešuje tek, valenje jajc pri kokoših, —;itd. Izdatek majhen. Korist stoterna] f < k Popise zastonj. 168 6 -1
Mih. Barthel & Co. Dunaj X/3Ì QQQQOQQOOQOQQQ
I. kranjako podjetje m naietaa stek-larctvo Ia eilkaa|a aa ateklo	=
Aag. Ageele,
Danajaka ceata I3a, poleg,Plforca' ae prtporota prečaatlll dabaričlal la p. a ■lan. občloelra aa napravo cerkvenih ekaer a naclaini steklareteecs ali allkanena »tekla, etarbenlb del, a api ara okvirov, Itd. Hd. — Ima tedi v zalogi različna porcalaaeke In steklene poeod, za naaalaje gesUln Ia aa-aebnlke, avetllke, okvire Itd. po na|nli|lk cenah. — Narlel, ceniki lo prorečnnl ne ee-klcvo scaloni, mnoga eprHevale za devricoa dala ee ceajcelaa a diamele eni v ogled aa raapelage.	1S97 SS-SO
i aa kraw. Kazalk aemen (raka, vach ml trar: trar-ce, melane ca eako In mokra zemlje, ncjboipe
i za ftlvlno In kon|a, Jesenske repe. vae vrele eo-kakor cplok rack kuhinjskih zelili in kmcUftUd '—-i potoni lerrlnfete liane.
se aeratila ločno In solili
Jrgovina s klobuki ki Čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg 10
Mn4r#v In (lyl^ h ihti" tu JI mJ-trf.lw.JMi kr Mjfln.jllh MK
Brazay
Francovo-žganje
je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo, posebno proti migreni in-fluenci, trganju, revma-tizmu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Neprimerno izboren za masažo, najboljše preizkušen za
ohranitev las. Dobi se povsod, kjer ne,
naj se obrne na Brazay, Dunaj, 111/2 Löwengasse 2 a. 9^4 10-1
pri Plinu, ČeSko.
Ceno čeiko posteljno perjel
S kg nov Icmn K 9 60, bolite K 2 —, polbelo skubljeno K 18 — , belo K 24-—, sneinobelo, kot puh mehko skublj. K 30'—, K 36-, K 42--. PoJIlja Iranko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poitnlnc. Benedikt Saettati, Lobca it. 159
t*- • <krn**riJci> Žfattri ialijo tivbrv po cvrli in to^neal/ivo-potovali na/sv cbrruyo
nSimonJ^Mn ctclXa
v Jfy'uòQun* WòloóvorsA* ulic» 20. "&ntcuvrstruAtAyasnduàtyvselreyUaAu>.
letataas sprejmejo a. tfoferi IJivI zastopniki.
!■ i....*
f,	(tikl lätärl
j Cen posteljno perjel
^ i ÄffiS
I kalifa, tMMfaatm
' K » M, puhtele« 9 K 10 v. 1 kf .rtv finega,
eaelna-btlef a, akab-Meacra K » 40. K • Pri a aratila i k|
Iraška.
tadaataa aapala|eaa, Ia aa-
bftttrijiai Httelje.
«•intatta aU raaitakaataf. aaaklara, I P«™'«« «■ Mri, H. aa »raka, a aoata alvfm trpelnl« P«1™ Sl i Bata pakaetlai alata perjem 1J>. 1«. « jaM-■tlita alata aakoat K I «ftßf1«"»'"L*Uft * <■ ilrak t t to, K 140, t 4 —. P«ilHa P« ■ ia*— aa.« maka.	1144 10— la
' zJI. I.»'<", blat. m «« franka a..a| I. «na denar u neprimerno blast.
t «Hišen, Wate 71 fanno, fato.
Ribarskolrodje"
na debelo in na drobno izdeluje in pošilja najceneje prva avstrijska tovarna za ribarsko orodje Karl Laitnar, Waidhofen
a./d. Ybbs. Zaloga angl. in ameriških izdelkov. Ceniki zastonj.	728 5—1
vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksford, sploh vsako tovrstno blago v največji izberi na lahek način in prav ceno. Piše se enostavno dopisnica na brate Laohnar « Gradao po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse strani.	337 12-2
Valika moderna
zaloga oblek
za gospode, dečke in otroke
A. Kune §
Ljubljana. Dvorni trj it. 3
(na vogalu Židovske ulice)
Strokovnjaftka postrežba z
izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vaakem predmetu oznaòenih cenah.
Ntroill! po meri to?,no In prlintno dobro.
ladaJataU odfOToroi nndalkt Dr. Ignacij Žitnik.
Pozor! čitaj !
2729 10-5
PozorI
Pakraške želodčne
_ kapljice. _
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — p0 manjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje Izvrstno, uspeh siguren Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rlca) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se poSlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od-
P. Juri&iča, lekarnarja
v Pakracu it 65. (Slavonija).
Tovora za poljske In indnstr. železnice
m. Kris & 0>.
Tovarna za železniški materijal
ia lormalnotirne stične železnice.
PunaJ I. Blbersfrasse 9
Praga, Lvov, Brno, Budapešta.
827
Mizarskega učenca
15-16 let starega, sprejme takoj Filip Lazar, mizar, Jesenice, Oorenjsko.	824 3-1
U Ameriko In Kanado
vožnja s
Cunard Line
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
Bližnji odhod i Iz Trata i Carpatija 28. aprila. Altonija 5. maja. Iz Llvarpoolai Lusitania S5/4in 16/5, Maure-tanlja 2/5 in 23/5.
Pojasnila inivožnekartepri AndrejOdlassk,Ljubljana, Slomškove nI. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega
Tiskala: .Katoliška TIskarna*.