Naročnina Ljudskega tednika se plačuje: ga STO in Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiika 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru. za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 . 1 » 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B, CENA 20 lir. Poštnina plačana r gotovini. TRST «. maja 1950 LETO PETO številka 212 Spedizione in abb. post. II. gruppo Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, ul. Montecchi 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-rednižtva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega ti. ska v Trstu, ul. S. Frančiška 20. Haš letošnji L maj • naša nova zmaga 2 L i u ds ki TEDNIK Politični obzornik KRONIKA Otok Halnan so čete kitajske ljudske armade popolnoma osvobodile. Krvolok italijanskih partizanov bivši maršal Graziarli bo odsedel samo še 14 mesecev. ladijski poslanik v Beogradu je izročil svoje poverilnice. IS. maja se bo sestal v Sydneju posvetovalni svet angleškega Commonwealth». Malajska vlada pod angleškim nadzorstvom je uvedla smrtno kazen za vse tiste, ki bodo na polotoku Malaki podpirali partizane. Pakistanski ministrski predsednik je po obisku Attleeja odšel v ZDA, kjer ga je sprejel Truman. V ameriškem senata so pričeli z debato za odobritev kreditov po Marshallovem načrtu za prihodnje proračunsko leto. Nalias paša je zahteval, da se takoj skliče politični odbor Arab. ske lige v zvezi s stanjem, ki je nastalo po priključitvi arabskega dela Palestine. V Franciji je 183.000 brezposelnih. Plastiras, novi grški ministrski predsednik je dobil v soboto zaupnico svoje vlade. Od 230 navzočih poslancev v parlamentu je 140 glasovalo za vlado, 99 pa proti njej. Proti vladi so glasovali populisti in nekatere manjše stranke. Prvi ukrep Plastirasove vlade je bil, da je izpustila internirance na otoku Makronisu in oprostila vse na smrt obsojene. Anglija je priznala prikluči-tev arabskega dela Palestine, ki jo je izvedla jordanska vlada. Na Holandskem so bile volitve za 11 pokrajinskih skupščin. Od skupno 590 poslanskih mest so dobili katoliki 189, socialisti 156, «zgodovinski kristjani» 70, demokratski liberalci 49, komunisti pa 31 mest. Največ mandatov so izgubili komunisti (23). Madžarska je povabila 12.000 madžarskih Nemcev, ki jih je preje izgnala v Avstrijo, naj se vrnejo na svoje prejšnje domove. Ta svoj sklep je upravičila s trditvijo, da'na Madžarskem «primanjkuje delovne sile». Senator Taft se je izrekel za znižanje fondov Marshallovega plana Acheson bo odpotoval iz ZDA v Evropo v soboto. Najpreje se bo ustavil v Parizu, kjer se bo sestal s Sehumanom, nakar bo šele odpotoval v London, Londeska konferenca bo za zaprtimi vrati. Veit Harlan, znani nacistični filmski režiser, ki je bti zaradi svojega rasističnega filma «Jud Siiss» obtožen zločina proti človeštvu, je bil pred hamburškim porotnim sodiščem oproščen. Indijska vlada je prevzela v torek bivšo francosko kolonijo Chandernagore, ki leži 30 km severno od Kalkute ki ima 40.000 prebivalcev. Prebivalstvo te 250 let stare francoske kolonije se je namreč 19. junija 1949 izreklo za Indijo. Železniške tarife v Angliji so povečali. Francija je izdelala petletni načrt za povečanje svojega letal-' stva. V prvem letu bo izdala' v ta namen 136 milijard frankov. 13 smrtnih žrtev je bilo ob zadnjih neredih v Johannesburgu. Ameriška ladja «General Gordon» je naložila v Tienoinu 700 državljanov 26 držav. Med nj mi so bik zadnji ameriški državljani, ki so bili poklicani domov iz Lfi Kitajske. Po arski parlament je odobril pristop Posarja k evropski zvezi. Stavka londonskih pristaniščni-kov se je končala. Bogomoiov, sovjetski veleposlanik v Parizu je bil odpoklican. Odslej bo namestnik zunanjega ministra. Sovjetski poslanik v Luksemburgu Pavlov pa bo prevzel njegovo prejšnje mesto. 1S.8G0 newyorSkib llftboyev je pričelo s stavko. Mladinska fronta Japonske je bila ustanovljena v Tokiu. Skupščine so se udeležili delegati 670 mladinskih organizacij, ki imajo skupaj 3,600.000 članov.-' Pozdravne brzojavke so poslali napredni mladini Kitajske in Vietnama. DVOJE GLEDANJ NA STO Preizkušalo si živce Opolnomočenci pri sklepanju avstrijske mirovne pogodbe Lani so odločili na konferenci v Parizu, da morajo biti pogajanja za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe konč&na do 1. septembra 1949. Od lanskega decembra pa so zopet pogajanja zastala. Opolno. močenci se ne morejo sporazumeti o točki 48b predloga avstrijske pogodbe. V tej točki je govora o avstrijskih dolgovih Sovjetski zvezi, 5^ pravi — o povračilu stroškov, ki jih je imela ZSSR takoj po vojni, ko je nakazala Avstriji materialno «pomoč» v vrednosti 155 milijonov šilingov. Avstrijci imenujejo to točko «Erbsen-Paragrapf». De-bi to vprašanje čimprej rešili, so se že lanskega decembra pričela direktna pogajanja med sovjetsko in avstrijsko vlado, ki pa do 1. marca tl., ko so se namestniki znova sestali ,niso krenila z mrtve točke, zato so jih predložili na 26. april. Na ta sestanek sovjetski opolnomočenec ni prinesel ničesar novega. Na seji je obtožil avstrijsko vlado, da je prekršila že odobrene točke mirovne pogodbe o de-naciflkaciji In demilitarizaciji. To 252, zasedanje je bilo končano brezuspešno in nihče ni mislil, da bj se opolnomočenci zunanjih ministrov sestali preje, kot je bilo določeno, namreč 22. maja. Qb velikem presenečenju pa je Zaru-bin nenadoma zahteval novo zasedanje v imenu vlade Sovjetske zveze. Ker je bila zahteva nujna, so določili, da bo seja ta četrtek. Vendar pa se je izkazalo, da Za-rubin nima resnih namenov niti to pot. 253, konferenca, ki je bila v četrtek ob 2. uri y angleškem zunanjem ministrstvu ni prinesla boljšega uspeha od prejšnjih. Trajala je sicer tri ure in na koncu so določili, da bo prenesena na 22. maj. Na konferenci so se zastopniki velesil zopet precej posluževali retorike, s katero so obtoževali drug drugega z namenom, da čim dalje zavlečejo sklepanja o avstrijski mirovni pogodbi, ker jim pač ugaja, da so njihove čete še vedno v Avstriji. Sovjetski delegat je ponovil svoj govor iz 26. aprila, prav tako pa tudi njegovi zapadni tovariši. Sovjetski delegat ni vedel pray nič povedati, kako napredujejo pogajanja o 48b točki. PRED VELIKIMI STAVKAMI NA FINSKEM Delavci na Finskem se že od februarja pogajajo za povišanje mezd. Ker delodajalci nočejo podpisati novih delovnih pogodb, so delavci raznih strok zagrozili s stavko. CK KP Finske je pozval vse delavce, naj se združijo v enotno fronto proti delodajalcem. Socialdemokrati, ki kontrolirajo tudi sindikalni svet, so sabotirali poziv Partije, niso pa mogli preprečiti splošne stavke železničarjev, ki Je začela ob 23 uri 2. maja. ves železniški promet je ustavljen, v stavko je stopilo 4500 strojevodij in kurjačev. Ker tudi delavci ostalih kategorij niso med pogajanji dosegli nobenih mezdnih zboljšanj, je sindikalna zveza najavila splošno stavko za 8. maja, če se do nedelje ponoči ne bodo pogajanja ugodno rešila. De Gasperi «Tri velesile so priznale, da rešitev Tržaškega vprašanja z ustanovitvijo Svobodnega ozemlja ni mogoče in so predlagale revizijo mirovne pogodbe za povrnitev Tržaškega ozemlja pod italijansko nadoblast. Demokratična italijanska vlada je z zadovoljstvom vzela na znanje tako priznanje in s svoje strani sprejema revizijo mi. rovne pogodbe ne samo kot akt mednarodne pravičnosti, temveč tudi kot garancijo za mir in kot most za sodelovanje z Jugoslavijo.» Tako je govoril De Gasperi 3. maja v italijanskem parlamentu, tako si predstmmiki italijanskega imperializma predstavlja, jo sodelovanje z Jugoslavijo. Italija naj bi si pobasala Tria. ško ozemlje z jugoslovanskim področjem vred in če bi bilo mogoče še kaj več in to naj bi po De Gasparijevih izjavah imelo pečat dostojnosti in mirne rešitve. «Most za sodelovanje», pravi temu De Gasperi, mi pa pravimo temu, — ker poznamo prakso italijanskega imperializma — most za nov ■napad na Jugoslavijo. Maršal TUO «Stojimo na stališču, da vprašanje Trsta za sedaj ni aktualno. Jugoslovanska vlada pa je vedno pripravljena, da prične z italijansko vlado, Se ona to želi, direktna pogajanja na razumni podlagi o rešitvi vprašanja tržaškega ozemlja (Tito v razgovoru z inozemskimi novinarji) ** * Ko danes govorimo o odnosih med Italijo in Jugoslavijo mislimo odnose med naprednimi ljudmi Italije in narodi Jugoslavije. Nam je sodelovanje a italijanskim narodom zeio dra. go. Nobena vprašanja, ti so obstajala ali obstaÓEjo med nami in Italijo, ne morejo biti razlog, da bi se dobrj odnosi med našima državama pokvarili. Ako se spuščamo v nekatere podrobne zadeve in se z&radi njih prepiramo, bomo težje našli podlago za sporazumeva, nje.» Te izjave je dal Tito zastopnikom italijanskih partizanov, ki so se udeležili proslave 1. maja v Beogradu. Italijanske imperialistične tež nje so za Jugoslavijo nesprejemljive in smešno bi bilo misliti, da bi se Jugoslavija zato, da potolaži sedanjo stopnjo apeti. ta italijanskih imperialistov in doseže navidezne «dobre odnose», odreka svojim ozemljem. Dobri odnosi, ki naj imajo povrhu ie «pečat dostojnosti», kakor pravi De Gasperi, se ng kupujejo, temveč se ustvarjajo z gojitvijo dobrih odnosov med narodi in ljudstvi, z zatiranjem rasističnih in iredentističnih idej, ki jih je peljal fašizem., z utrjevanjem sodelovanja narodov v borbi za mir. Gonja italijanskih imperialistov in ko. minformistov pa nima tega cilja. pač pa ima za cilj krepitev onih najnižjih instinktov, ki jih je fašizem izrabil za to, da je gazil s krvavimi škornji po Balkanu in sovjetskih ravninah. AngieSKe HoioHiaine skrili Prvi del londonske konference, ki pripravlja teren za sestanek treh zunanjih ministrov je končan. Analizirali so glavne probleme in delagacije so se pričele Pečati s problemi, katerih rešitev bo počakala samo zadnje besede zunanjih ministrov. Ce prelistavamo danes angleške liste, prihajamo do zaključka, da vse angleške .stranke in vodilni listi, kot na primer «Times», prihajajo jasno ali pa po ovinkih do zaključka, da se mora Bevin prej» posvetovati s Churchilom in Ed-nom, preden prične pogajanja s Sehumanom in Achesonom. Ta pojav, ki se prvič javlja po vojni je izredno zanimiv. Ni mu samo vzrok ravnovesje v parlamentu med opozicijo in vladno stranko, temveč odpor protj prevladi ameriške politike nad angleško. Težki časi so namreč nastopili za današnjo Anglijo. Časopisje in javnost pripisujejo Churchillu večjo zmožnost vodenja samostojne politike in skoraj javno obtožujejo laburiste, da trpe «na pomanjkanju idej». (Zato sprašuje «Times»; Kaj so sploh podvzeli? Previdno so svetovali v Washingtonu, naj se ZDA resneje zanimajo za razvoj v Aziji in Afriki. Vidna posledica tega dejstva je bila Trumanova proglasitev 4. točke. Pri tem pa nastaja vprašanje, kaj bo sploh imela Anglija od te ameriške pomoči zaostalim deležam. Ameriški kapital se bo tako namreč še b°li utrdi) v angleških kolonijah pod krinko borbe proti narodom v teh kolonijah, ki se bore za svojo svobodo. Ce gledajo potem Angleži malo dalje, tedaj lahko hitro opazijo, da bodo te dosedanje angleške kolonije menjale gospodarja, da bodo prišle v roke ZDA. Kaj more Anglija danes proti vsemu temu? Prav ničesar. Njene finančne težave ji ne dovoljujejo, da bi nalagala nove kapitale v te kolonije. Pri tem bo izgubila Anglija svoje surovine in trg za svoje proizvode. Šibkost laburistične vlade je bilo videti tudi v torek v parlamentu, kjer je manjkalo samo. za las, da ni izgubila pri glasovanju o zaupnici vladi. Glasovali so sicer o precej nevsž-ttem vprašanju, Ng dnevnem re- du je bilo namreč samo vprašanje zmanjšanja prejemkov uslužbencem transportnega ministrstva. Vendar pa nam ta pojav jasno kaže skupno z gonjo v angleškem tisku, da sq danes laburisti precej na slabšem, kot so bili ob zaključku volitev. Angležem ne preostaja drugega, kot da primerjajo svoj položaj s položajem Bidaultove Francije in se pri tem tolažijo, da so Francozi še na slabšem, kot oni. C e torej pregledamo te prve komentarje pred konferenco, ki se še niti pričela nd, tedaj se nam zdi današnja Anglija v vlogi bajtarja, ki obupan čaka na najavljeni prihod bogatina za katerega ve, da mu mora zastaviti nov kos zemlje, da bo dobil zopet nekaj denarja. Na vsak način prihajajo Angleži že pred to konferenco do tega spoznanja. V Colomba so v začetku tega leta govorili o ameriškem apetitu šele po konferenci. Belgijski politični konflikt se je po svoji vsebini v soboto prav dramatsko preobrnil. Propadli so vsi upi o sestavi nove vlade, o kateri so se tik pred koncem tedna pogodile vse tri glavne stranke. Regent princ Charles je razpustil parlament in pooblastil kabinet Eyskensa naj vodi med tem časom vladne posle. Nove volitve v parlament in pokrajinske svete bodo po dekretu, ki je bil objavljen v nedeljo v državnem 1'stu, dne 4. junija In 20. junija se bosta sestala senat in poslanska zbornica na prvo zasedanje. V petek so politične skupine zasedale preko polnoči. Van Zeeland je po tem zasedanju izjavil, da. se je odločil vrniti svoj mandat. B tem so propadla tudi pogajanja za sestavo katoliško - liberalne koalicijske vlade. Vzrok zloma med katoličani in liberalci je v tem, d» so zadnji zahtevali, da se Leopold III- vrne šele tedaj v Belgijo, kc bo dosežen tudi sporazum s socialisti. Kot znano so socialisti postavili Za pogoj, dg se kralji Leopold, ta- Lie rešnje OZN In mir Trygve Lie se je z ladjo pripeljal v Evropo. Najprvo je obiskal London, kjer se je razgovarjal z Devinom na Foreighn Office, nato pa se je še sešel z ministrskim predsednikom AtUeejem na Downing Streetu. Odpeljal se je v Pariz, kjer je tudi obiskal ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Ob svojem odhodu iz Pariza pa je dal novinarjem nekaj izjav, ki nam približno kažejo mnenje glavnega tajnika OZN po obisku v obeh prestolnicah. «Prihodnjo sredo bom odpotoval v Moskvo» je dejal Trygve Lie in izrazil upanje, da bo tam našel med drugimi sovjetskimi osebnostmi tudi Stalina. Vendar pa «od teh obi-skov v štirih prestolnicah ne pričakujem važnih rezultatov, ne takojšnjih uspehov». Poudaril je upanje, da bodo te izmenjave misli koj ko prenese oblast na svojega sina Baldovina, odstrani iz Belgije. Leopold' je ta predlog odbil, socialistična stranka pa se je kmalu ngto odpovedala jnedstrankar skemu sporazumu z 22. aprila. Kr ščanski socialisti pa so odklonil’ nasvet liberalcev, naj bi se s so cialisti še naprej pogajali, Izgovorili so se, d« bi se Z nadaljnjimi pogajanji vprašanje vrnitve Leopolda zavleklo «ad infinitum». Medtem so druge stranke deiole tudi med liberalnimi krogi. Eksponenti flamskega krila so se izrekli pròti stališču valonskega krilil tn bruseljskih strankarskih somišljenikov Deveze pa je trdovratno zastopal stališče prejšnjega 'porazoma s socialisti. Nesloga y liberalnem taboru je zavzela še nadaljnje oblike in predsednik stranke Roger Motz je odstopil. Odločitev regenta o razpisu novih parlamentarnih volitev ie logična posledica današnjega stanj« v Belgiji, ko politične stranke mso mogle po referendumu rešiti «kraljevske križe». Tako ne je ta kriza odmaknila do 20. junija. prinesle sadove čez dva ali tri mesece. Nadaljeval je: «Od leta 1345 do danes postaja položaj vedno bolj kritičen in to ne samo za OZN, temveč za bodočnost vsega sveta. Sedaj govorijo o dokončni delitvi sveta na dva tabora. To pa lahko samo še ojača medsebojna nasprotja, ustvarja nova in še poostruje oboroževalno tekmo. To lahko privede do vojnega gospedarstva, v katerem so remi in lačni obsojeni na lakoto... Taka Pot pripelje prej ali slej do tretje svetovne vojne. Druga pot je ona Združenih n«-rodov. Ta nas ne pelje v tajno, temveč to čim bolj odvrača. Niti najmanj ne dvomim, kaj si bo izbrala večina narodov na svetu. Ti sc za OZN. Vendar ne morem verjeti, da bi si katera vlada želeli vojno». Lie je nadalje zahteval, da se St i tem letu mrzla vojna konča. Le ako bodo postali Združeni narodi tripraven kraj za srečanje, kjer bi e lahko pogajali. Lie je obljubil, la bo skušal napraviti vse, da pri-!e do rešitve obstoječih sporov med lelesilaml. V odgovoru na razna vprašanja lovinarjev je Trygve Lie odločno ’.anikal vesti, ki krožijo v Neva čorku, da bi imel posebno Truma-iovo poslanico za generalisima Stalna. Glavni tajnik OZN je dejal, !a je platmi namen njegovega po-ovanja po raznih prestolnicah ta, la dobi neposredne informacije, da >idi predstavnike držav in jih obietti o položaju. Trygve Lie if ie. xmdarìl, da nekateri organizmi IZN ne vršijo svojih P0*1®" no£ nalno zaradi nekaterih praznih nest in pa zaradi vprašamo ki-ajskega predstavništva, ki še ni ■ešeno. Glede tega je Trygve Lie menil svoje mnenje, da prisotnost lelegatov LR Kitajske pri OZN ni-:akor ne 3di, da bi države članice nor ale navezati diplomatske stike : LB Kitajsko, Juridično rešitev ega vpmšanja pa bodo predložili mednarodnemu sodišču v Haagu-Jlavni tajnik OZff je poudaril, da e v tem vprašanju razpravljal med >otjo Po raznih prestolnicah, ventar pa je poudaril, da je stanja retalo talco, kakor je bilo 22. apri-a, ko je odpotoval i* Lak* Soc- ZUNANJA POLITIKA FLRJ je politika socialistične in neodvisne države Maršal Tito ie imel prejšnji petek konferenco s predstavniki tujega In domaCega tiska. Na njej je odgovoril na vrsto vprašanj, ki so mu jih postavili novinarji. Trst in odnosi z Italijo Glede Trsta je dejal naslednje: Se vedno stojim na stališču, da to vprašanje sedaj ni najaktualnejše. Gospod Sforza me Je s svojim nastopom še bolj prepričal, da to vprašanje za sedaj ni aktualno, ker je postavil take pogoje, na podlagi katerih ne moremo voditi direktnih pogajanj z njimi. Na drugi strani pa lahko Izjavim, da Je Jugoslovanska vlada vedno pripravljena, da prične z italijansko vlado, če ona to ieli, direktna Pogajanja na razumni podlagi o rešitvi vprašanja tržaškega ozemlja. Menim, da Je napravil g. sforza napako, ko nam je ponudil trgovinski In druge sporazume za vse tržaško ozemlje. Gospodarski in drugi sporazumi so ena stvar, vprašanje ozemlja Pa druga; z ozemljem pa mi ne trgujemo. Maršal Tito Je pristavil, da Jugoslovanska vlada s svoje strani ne PredJaga nikakih pogojev za sporazum glede Trsta. Sedaj naj ukrepa italijanska vla-da; mi se nismo oddaljili od sporazu-tna s Togliatijem glede načina, kako W se to vprašanje najlaže rešilo. Na Podlagi tega bi se lahko pričela po-gajanja. Na vprašanje, če obstoj« kakšni specifični predlogi, kj bi služili pri bodočih pogajanjih glede Trsta in ali bo Jugoslavija znova postavila vprašanje mej z Italijo in vprašanje Trsta, če se bodo pričela pogajanja, je maršal Tito odgovoril: Ko sem dejal, da Je z našega stališča podlaga za pogajanja še vedno sporazum s Togliattijem, nisem pri tem mislil konkretno na to, kateri del naj pripa'de nam in kateri Italiji. Takrat Je bilo postavljeno vprašanje Trsta, in Gorice, ki Je tudi veliko mesto. Razume se, v podrobnosti se nismo spuščali; ni bilo podrobno določeno, kateri deli naj pripadejo Trstu In kateri Gorici. To Sé bila več ali manj samo podlaga za sporazum, na osnovi katere bi se lahko pogajali. Za sedaj ne moremo natančno določiti, kaj bomo zahtevali, lahko pa rečem, da ne moremo privoliti v tako postavljanje vprašanja, kakor Je to storil g. Sforza, ki je omenjal samo cono «A» In «Bi, pri čemer pa ni omenil Gorice. Perspektive odnosov z vzhodnimi državami Glede perspektive odnosov z vzhodnimi državami in ali bi prišlo do aktivne intervencije s strani ZSSR in ' vzhodnih držav, je maršal Tito dejal, aa nima ničesar pristaviti k temu, •tar je o tem izjavil v skupščini. Kar *e tiče vprašanja, ali ima Sovjetska zveza kake napadalne namene, pa ne more ničesar prerokovati. Na položaj gledamo realno in na podlagi našega Presojanja prihajamo do prepričanja, ^a je to nemogoče iz mnogih razlogov. Eden glavnih razlogov Je v tem, da Sovjetska zveza v nobenem primeru he t>o hotela tvegati, da se pokaže kot napadalec. Glede odstranitve težav s Sovjetsko zvezo in državami Informblroja, Je maršal Tito dejal: To Je povsem izven naše moči; koliko časa pa bo to trajalo, n« bi mogel reči. Verjetno je, da bo to trajalo določeno daljše obdobje, vendar pa se nekega dne mora rešiti na neki način, tako da bodo med nami hi njimi vzpostavljeni vsaj znosni, normalni odnosi, kakršni so med državami ne glede na notranjo politiko. Glede «informbirojevskega gibanja» v Jugoslaviji je maršal Tito izjavil: To gibanje obstaja samo v domlš-tjijl Informbiroja, nikjer drugje. Ne ■norem reči, kako močno je to glba-nJe, ker ga sploh ni. Na vprašanje dopisnika «Manchester Guardian», kako ocenjuje položaj V Albaniji je maršal Tito odgovoril: Konkretno ne vem ničesar, vem samo toliko, da Je v Albaniji gospodarsko stanje dovolj slabo. Prepričan *em, da se bo to stanje še poslabšalo. Z Jugoslavijo nima sedaj Albanija no-»enih stikov. Obžalujemo, ker Je prišlo do takih odnosov med našo drla-v° in Albanijo, za katero Je dala Ju-•osiavlja velike irtve. Sicer pa m verjamem, da bo dobila Albanija od drugod to, kar je dobivala od Jugoslavije. Jugoslavija je neodvisna Predstavnik agencije INS je pripomnil, da sl informbirojevska propaganda prizadeva prikazati Jugoslavijo tako, kot da bi bila pod gospostvom zahoda. Maršal Tito je o tem dejal: Ne vem, na podlagi česa prihajajo do takega mišljenja, da bi mi mogli biti pod gospostvom zaboda. Ce me vprašate, ali Je Sovjetska zveza velika in močna sila, bom odgovoril pritrdilno; če pa menijo, da smo se ml podvrgli gospostva zahoda iz strahu pred neko silo, se motijo, ker se nismo podvrgli niti njim, čeprav menijo, da imajo velikansko silo. Odnosi z Grčijo Glede normalizacije odnosov z Grčijo, je maršal Tito dejal, da verjame v rešitev vprašanja prometnih zvez z Grčijo. «Prej smo imeli v Solunu prosto cono in za nas je to koristna stvar, koristna pa bo tudi za Grčijo». Potem ga Je zopet vprašal dopisnik agencije INS, kakšno bi bilo stali- Ameriška vojska se Je po svoje pripravljala v Berlinu na prvomajski praznik Uvedli so posebno vežbanje čet, ki so Jih hoteli uporabiti proti ■demonstrantom». Na sliki vidimo oddelek čet, kako v sklenjeni vrsti «zabijajo klin med demonstrante». Po končanem prvem maju Je visoki komisar Mac Cloy obiskal župana za-padnega Berlina Ernsta Reuterja. Da bi zakrila slab vtis, ki so ga pustile te priprave in posebna vežbanja sta si oba čestitala, da ni prišlo do nobenih incidentov ob priliki manifestacij. šče Jugoslavije, če bi Ji ZDA ponudile orožje. Maršal Tito je dejal, da predvsem meni, da ZDA ne bodo Ju goslavlji ponudile nobenega orožja. Mi težimo za tem, da sami ustvarjamo možnosti in pogoje za proizvodnjo in delno že proizvajamo potrebno orožje. Toda ker ne vidimo nobene posebne nevarnosti za mir, nimamo potreb za kako intenzivnejše oboroževanje. Proti blokom in interesnim sferam Dopisnik New York Herad Tribune je vprašal maršala Tita o njegovem mnenju glede raznih paktov in načrtov v zahodni Evropi. Maršal Tito je odgovoril: V svojem ekspozeju sem dejal, da smo absolutno proti vsakim blokom in interesnim sferam in da Je edino mogoči način, urejati mednarodne zadeve z nastopi pred Organizacijo Zdru-žeaib narodov. Razen tega sem dejal, da ima vsakdo dolžnost, ako hoče, da se ohrani mir, obrniti se na Organizacijo Združenih narodov za vse, kar Je sporno In potrebno, da se uredi, čeprav bi to trajalo dlje časa. To velja, tudi za Atlantski pakt in vse ostale dogovore zahodnih sil. Na vprašanje, ali bi Nemčija spet mogla postati glavna država, ki bi pošiljala svoje blago v ta del sveta, je mašal Tito Izjavil, da Ima današnja Jugoslavija drugačno strukturo Izvoza, kot prejšnja. Zato ne more priti v poštev Izključno samo ena država, ki bi zavzela večino našega izvoza. Na vprašanje nekega holandskega novinarja, če bi se mogli ekonomski odnosi med Holandsko In Jugoslavijo še poživiti, je maršal Tito dejal, da Je «obseg naših trgovinskih odnosov s posameznimi državami, v konkretnem primeru s Holandsko, odvisen od naše plačilne zmožnosti. Verjetno je krivda za to tudi v togosti glede dajanja kreditov, mi pa brez kreditov ne moremo razširjati trgovinskih odnosov». Sodelovanje LR Kitajske z OZN Na vprašanje, kaj misli glede načela, da je spopad med dvema svetovoma neizbežen, je maršal Tito dejal: Mnenja sem, da se načelo marksiz-ma-Ieuioizma o neizbežnem spopadu napačno tolmači, ker govori marksizem-leninizem o spopadu v notranjosti kapitalistične družbe z onimi silami, ki se tam pojavljajo, ne predvideva pa, da bi moralo brezpogojno priti do vojne med socialističnimi in kapitalističnimi državami, a to sta dve stvari. Dopisnik United Pressa je vprašal maršala Tita, če ima kakšen predlog v pogledu krepitve OZN, glede na to, da je svet razdeljen na bloke In da se OZN ne izkorišča kot sredstvo po-mirjenja. Maršal Tito Je odgovoril: Mnogo zahtevate od mene, ko ho- čete, da na to odgovorim. Mislim, da je naša linija glede OZN dovolj znana preko naših predstavnikov. Ena izmed osnovnih ovir, da OZN nima onega značaja, ki bi ga morala imeti, Je odlašanje, da se sprejme v organizacijo predstavnik LR Kitajske. Menim, da bi sodelovanje predstavnika Nove Kitajske mnogo pripomoglo, da bi se v tej ustanovi ne glede na razne druge težave, ki so v reševanju raznih mednarodnih vprašanj, laže nadaljevalo delo, ki je sedaj zastalo prav zaradi tega. Dopisnik Reuterja je nato vprašal maršala Tita, če ve za kakšne simpatije kitajskih komunističnih voditeljev za stališče v odnosu do Informbi roja. Maršal Tito je o tem dejal, da mu ni nič znanega, ker javnih izjav o tem ni bilo. Ob koncu je maršal Tito odgovoril na vprašanja, ki so se tikala reorganizacije državne uprave, nato na vprašanja v zvezi s preskrbo, zadrugami in tujimi strokovnjaki. Odmevi Titovega govora v Ljudski skupščini Ekspoze maršala Tita v Ljudski skupščini, v katerem je označil smer nadaljnjega razvoja KL.RJ in njene zunanje politike, je imel širok odmev v svetovnem tisku in javnosti. Večina objektivnih časopisov imenjuje to smer pomemben prispevek k utrditvi miru in enakopravnem miroljubnem sodelovanju med državami. Pariški «Monde» govori v uvodnem članku o ekspozeju maršala Tita in poudarja, da «ostajajo jugoslovanski voditelji še naprej prepričani marksisti, ki jih ni nič odvrnilo od njihove linije». «Franc Tireur» je pa napisal med drugim: «V času, ko odhaja Trygve Lie v Evropo, da bi rešil OZN pred smrtno nevarnostjo, je tudi maršal Tito poudaril potrebo, da ohranimo ta okvir v mednarodnih odnosih. Zavzel se je tudi za male narode, ki jih delitev sveta na dva bloka in vedno bolj otipljivo ustvarjanje dveh vplivnih con, grozi popolnoma zadušiti». Londonski «Times» opozarja na pomen, ki ga imajo izjave maršala Tita o odnosih z Grčijo, Avstrijo in Italijo. «Daily Telegraph» sodi, da je govor maršala Tita «važno obdobje v razvoju Jugoslavije, kot neodvisne komunistične države». Liberalni «New Cro-nicle» objavlja Titov govor pod naslovom «Maršal Tito razglaša politiko dobrega sosedstva». Prav tako je govor maršala Tita naletel na velik odmev v ameriškem tisku. V «New York Timesu» Je rečeno, da Je vzbudila največjo pozornost tujih opazovalcev Titova postavka, da sedanja nerešena vprašanja med Italijo in Jugoslavijo ne smejo biti vzrok za poslabšanje dobrili odnoša-jev. Ta časopis, kakor tudi drugi časopisi in radijski komentatorji, poudarjajo umerjeni in dostojanstveni ton v govoru maršala Tita, preprostost retorike in to, da ni v niem o-pažati nobene nervoznosti. V vsem tem se kaže mirnost in zaupanje jugoslovanskih narodov v lastne sile. Ob novem.' pokolju italijanskih delavcev v Čelanu je «L’Unità», glasilo KPI, 2. maja v svoji izredni izdaji objavilo naslednji seznam pokoljev in ubojev delavcev, ki je živa in ostra obtožnica proti italijanskemu klero-fašisttčnemu režimu, zalitem s krvjo žrtev, borcev za svobodo, delo in kruh. Ta seznam pa po pisanju samega lista ni niti popoln. Leto 1947, 1. maja: Pokolj v kraju Poriella della Ginestra. 22. junija: Vrsta napadov na sindikaliste v provinci Palermo: 2 mrtva in 4 ranjeni. 13. oktobra: V Ginisi pri Tarantu 1 mrtev in 6 ranjenih ob bombnem napadu na kmečko povorko. 8. novembra: V Bambini pri Marsali v Siciliji: umor sindikalnega organizatorja Vita Pipitene. 11. novembra: V Robblanu pri Milanu umorjen Alojz Gajot. 15. novembra: V Cerignoll pri Foggli strelja policija na stavkajoče: 2 mrtva in številni ranjeni. 6. decembra: V Primavalle pri Rimu strelja policija na brezposelne: ubit Giuseppe Tanas. 14. decembra: Velika akcija policije proti stavkajočim v Canicatti: 3 delavci ubiti. Leto 1948. 9. februarja: V San Ferdinando dl Puglia: Agrarci streljajo na množico na zborovanju Ljudske fronte: sedemleten otrok In pet delavcev ubitih. BODOČNOST ki jo pripravlja Viđali tržaškemu delovnemu ljudstvu 2. marca: V provinci Palermo ubit sindikalist Epifanio Li Puma. 8. marca: v Buriti pri Cosenzi u-morjen delavec Pietro Mazzulla. 11. marca: V Corleone pri Palermu Izgine tajnik Delavske zfjornice Riz-zotto. 29. marca: V Somagli umori agra-rec dva delavca. L aprila: Umor tajnika Delavske zbornice Calogera Cangilossl v Cam-poreale. Canginosi je 36. umorjeni sicilijanski sindikalist. 22. maja: Policija napade delavce v Trecenti v prov. Rovigo: 1 mrtev, 2 ranjena; 2. julija: V San Martino In Rio policijski oklepnik do smrti povozi delavca. 18. julija: Policija umori v Sieni sindikalista Matteinija. . 23. septembra: Umorjen tajnik Delavske zbornice v Pianelle. 17. oktobra: V provinci Pistoia policija ubije enega delavca in tri rani. 17. oktobra: Karabiner ubije predsednika ANPI (partizanov) v Dalrago. Leto 1949. 17. maja: V Molinelli umorjena Ma ria Margotti. 20. maja: Težak Pasqualino Lombai di umorjen v Medigli. 4. junija: Težak Aristide Mazzo: umorjen v provinci Ferrara. 12. junija: Med veliko stavko polj: delskih delavcev umorjen v San Gic vanni in Persicelo Lorcdano Bizzar v provinci Brescia pa Marziano G relll. 26. Junija: Agrarec umori v provini Cremona poljskega delavca Natal Dentlja. 30. oktobra: V Isola Caporizzuto Kalabriji umorjen poljski delavec. 31. oktobra: Pokolj v Mellssl: trij mrtvi in 13 ranjenih. 29. novembra: V Torremaggiore i mori policija dva delavca. 14. decembra: Policija ubije eneg delavca In jih mnogo rani v Mo: tescaglloso. Leto 1950. 9. Januarja: Policija ubije 6 dela\ cev v Moden! pred «Fonderle Rlun te», PROSLAVE 1. maja po svetu V Moskvi je prisostvoval prvomajskim proslavam Stalin s centralnim komitejem in veleposlanikoma ZDA, Anglije in V. like Britanije. Vojaško parado je vodil poveljnih mesta Moskve general Pavel Artenjev. Na čelu so korakali gojenci vojaške akademije «Frim-ze», Stalinov sin Vasilij pa je vodil letaske eskadrile, v kateri so bili tudi bombniki na reakcijski in raketni pogon. V Parizu je vodil prvomajski sprevod delavcev Frederic Joliot-Curie katerega je Bidault pred nedavnim na ameriško prišepeta-vanje odstavil s komisije za atomsko energijo. V zahodnem delu Berlina je prisostvoval sprevodu 300.000 delavcev minister Grotewohl, ki se je nedavno vrnil z zdravljenja v ZSSR. Paradi so prisostvovali tudi delegati iz vseh kominformi-stičnih držav. Prisoten je bil tudi zastopnik LR Kitajske. V Tiergar-tenu, v zahodnem delu mesta, pa so «praznovale» reakcionarne organizacije. V Possarju je pr šlo med manifestacijami do incidentov, med katerimi je bilo Več oseh ranjenih. V Angliji so laburisti praznov». li prvi maj že v nedeljo. Pravo praznovanje na sam praznik pa so prepovedali. V govorih niso preveč govorili o pomenu tega dne, kot prejšnja leta, temveč so izrabili to priliko za napadna svoje nasprotnike. Vojni minister Stra-chey je v Dundee ju napad« i komuniste, češ da ne mislijo na svetovni mir, temveč samo na interese Rusije. Parlamentarna tajnica za Škotsko Margaret Herb'son pa je v svojem govoru dejala, da labu-risličan stranka ne bo šla v koalicijo če bi to pred’agali nier.-i nasprotniki Iz govorov je opaziti da se laburistična stranka boji, da bi konservativci in liberalci na prihodnjih volitvah nastopili enotno. V Indiji je prišlo na prvj maj do neredov, posebo v Novem Delhiju. Prav tako na Filip nih, kjer je ob napadu policije na delavce izgubilo življenje 12 oseb, v Tokiu je sodelovalo v prvomajskem sprevodu 400 000 oseb. Prvi maj svečano praznovali tudi v LR Kitajski. Iz Singapura pa poročajo, da je tamkajšnja po licija izvršila več aretacij. Ko; jc znano, so tam sindikalne organizacije najstrože prepovedane. 14. marca: V Porto Marghera policija težko rani številne delavce. 21. marca: Karabinerjl ubijejo dva Poljedelska delavca v Lentelli. 22. marca: Celere (policija) ubije v Parmi Aitilo Albertija In rani Številne druge delavce. 30. aprila pokolj v Čelanu. Taksna je torej De Gasperijeva kle-rofašistična Italija po pričanju samega italijanskega lista «L’Unità». Pod takšno Italijo nas torej hočejo spraviti KPI, Pajctta, v Trstu Vldali, ki te svoje namene razglaša po svojem zavezniku socialistu Teinerju, ker st še sedaj ne upa s pravo besedo na dan. V tej nesrečni roboti pa so mu najzvestejši in najbolj pokorni pajdaši razni izdajalci Bidovci, Slavci, Siškovlčl itd., ki bi nas radi prodali Italiji, češ da je bolj «demokratična! kakor titotašistlčna Jugoslavija in cona B, kjer naj «teče kri v potokih». V vsej tej gonji pa nosi glavni dele* ravno ista «Unità», ki objavlja zgornji žalostni in obtožujoči seznam, ki pa kljub temu raje ogabno napada ljudsko oblast, kakor pa da bi se odločno borila za to, da bodo končno nehali zločini Scelbove demokristjnu-ske policije, da se bo nehalo zatiranje in Izkoriščanje italijanskega delovnega ljudstva, da bi tudi to ljudstvo, kakor Je to že storilo pred več leti jugoslovansko ljudstvo, dobilo oblast v svoje roke in enkrat za vselej obračunalo g vsemi izkoriščevalci In zločinci. 4 LiiiDfKi TEDNIK An^loameriško področje STO-ja KRONIKA Skupina kominformistiinih fu-rij, ki so jo poslali iz sedeža 5. rajona vidalijevske skupine, je v sredo prišla razgrajat na urednist-što lista «Progresso», kjer se je mudil tov. Laurenti. Pri tem so oblile s črnilom urednika tov. Kendo in mu . pokvarili obleko. Naslednji dan pa je «Unità» po svoji stari navadi obrnila dogodek in napisala, da so uredniki «Primorskega dnevnika» napadli ženske s črnilom. Prizivno sodišče je obsodilo na 4 mesSce zapora pogojno Ersilijo Čokovo z Lonjerske ceste, ki se je svojčas branila pred nekim civilnim policajem, kateri jo je napadel. V zvezi z umorom 55-letne na-biralke cunj Katerine Fabjančič iz ul. Capitelli je policija izročila sodišču njeno sestro Vincenco z obtožbo, da jo je ona umorila. S svetilnim plinom^se je zastrupil 62-letni upokojenec Vianello Guglielmo iz ul. San Marco 10. Pri podiranju neke stare stavbe v ul. San Marco si je zlomil nogo 63-letni strugar Lenardon Josip iz ul. Industria 5. V prvomajskem tekmovanju je bila najboljša organizacija ASIZZ. Zato je dobila prehodno zastavico. Do 27. aprila so žene zbrale 313. 535 lir prostovoljnih prispevkov, opravile 1981 prostovoljnih ur, dela vpišale 341 novih članov v množične organizacije, pridobile 193 novih naročnikov za naše demokratične liste itd. Ladjedelnica Martinuzzi v Miljah je odpustila 20 delavcev in vajencev. Planinsko društvo priredi 21. t. m. izlet na Slavnik in v Sliv-sko jamo-Dimnico. Odhod bo ob 5,30 uri iz ul. Fabio Severo. Vpisovanje do vključno 9. t. m. v čevljarni Gec v Rojanu in v čevljarni Pirc ul. Settefontane 3. V Trstu je bilo kar pet proslav prvega maja. Anarhisti so ga proslavili pri Sv. Jakobu, Delavska zbornica na trgu «Unità», socialisti pa na trgu Goldoni, kjer je govornika Mateottija poslušalo kakih 150 ljudi. Civilni policaji so na obrežju Ottaviano Augusto potegnili iz morja truplo neznanega utopljenca. Truplo je bilo po ugotovitvah zdravnikov že 20 dni v vodi. Na seji občinskega sveta so v torek razpravljali o načrtu občinskih gradbenih del, ki določa 3 milijarde 816 milijonov stroškov. Seveda se pri tem načrtu niso ' spomnili potreb slovenskega, življa, kakor so na primer slovenske srednje šole in gledališče. Pretekli petek je nenadoma umrl tov. Franc Vogrič iz Rojana, star 70 let. Bil je navdušen planinec ih častni predsednik Slovenskega planinskega društva v Trstu. Pridno je sodeloval tudi v prosvetnem društvu in v OF. Se pred dvema letoma je bil na vrhu Triglava, preteklo zimo pa na Golakih. Pogreb, ki je bil v soboto dopoldne, je pokazal, kako je bil tov. Vogrič med ljudstvom priljubljen. Komiuformisti so pretekli teden napadli v ul. Veltro Alberti Rafaelo iz ul. Costalunga 136 in tov." Raceta Ludvika iz iste ulice št. 53, ko sta lepila lepake Slovansko-italijanske ljudske fronte za prvi maj. Podivjani kominformisti so jima raztrgali letake, tov. Raceta pa ranili, da se je moral zateči po pomoč v bolnico. V Nabrežini je bil sestanek partizanov iz Nabrežine. Udeležilo se ga je 50 nekdanjih borcev in aktivistov. Tov. Ukmar je poročal o političnem položaju, nato pa so izvolili novi odbor .nabrežinske sekcije ZP. Za tržaški velesejem bodo imeli razstavljale! in obiskovalci popust na železnicah in na ladjah. Jugoslovanske železnice bodo dovolile 50 odstotkov popusta za ljudi in Neznani teroristi so vrgli preblago. zažigalno bombo. Ker pa je padla tekli teden na stadion «Prvi maj» na betonske stopnice, ni povzročila škode. S tem so hoteli zastrašiti demokratično ljudstvo, toda ves njihov trud je bil zaman. Osebju zasebnih zdravstvenih u-stanov bodo po novem sporazumu povišani prejemki za 30 odstotkov. Irski železničarji stavkajo. Letošnji 1. maj je jasno pokazal da so naše sile na pohodu Tržaško delovno in demokratično ljudstvo, zvesto borbenim tradicijam 1. maja, je letos veličastno proslavilo svoj veliki praznik'. Kljub vsem oviram, kljub besni združeni gonji reakcionarjev in kominformi-stov je v velikem številu piallitelo na telovadno akademijo zvečer pred prvim majem, na prvomajsko zborovanje na Rotondo pri Boške-tu in na popoldanski telovadni in pevski nastop na stadionu 1. maj. Letošnja proslava 1. maja je pokazala, da se vedno večje množice cepijo od kominformistov, da spo-znavaja njih lažno politiko ter se vračajo na edino pravilno razredno in revolucionarno pat, ki bo končno privedla do zmage delovnega ljudstva. 1. maj je pokazal, da je naša boi'bena pot pravilna, da dosledno, čeprav težko borbo, vedno čaka zmaga, da mora politika varanja ljudskih množic končno propasti. Mi smo praznovali prvi maj v istem duhu, kakor smo ga praznovali prva leta po osvoboditvi. V enotnosti, bratstvu med Slovenci in Italijani in v duhu konkretne borbe proti imperializmu. Na našem zborovanju in na stadionu so plapolale zastave bratstva z zvezdami, ki se jih vidalijevci sramujejo, ker so zatajili vso našo revolucionarno borbo, ker hočejo popolno spravo z italijansko buržoazijb. Za to spravo pa so zastave in gesla bratstva najgoti, zaradi te sprave lezejo kominformisti vedno bolj v oportunizem in v izdajstvo resničnih interesov delavstva. Mogočna prroslava prvega maja bo le še bolj pospešila razčiščevanje, ki se je okrepilo med delovnim ljudstvom po govoru poslanca KPi Pajette v rimskem parlamentu. Ze vidalijevska povorka po mestu je pokazala, da se njegove vrste redčijo, enako je pokazalo zborovanje na trgu Garibaldi. Zato pa je vse kričanje kominformistične-ga tiska, da je bila njihova proslava 1. maja letos največja, kar jih je doslej poznal Trst, brezplodno prikrivanje dejstev, s katerim se bodo še bolj osmešeli. - - J, maja dopoldne je bilo veliko zborovanje ne Rotondi pri Bošketu, na katerem sta govorila tov. Petronio in Stoka. Zborovalci so krenili na Rotondo s stadiona 1. jnaj v sprevodu z zastavami in transparenti. • Na zborovanju je bila tudi delegacija iurinskih delavcev, M jo je ljudstvo navdušeno pozdravilo. litika tržaškemu delavskemu gibanju. Sindikalist iòni revizionizem vi-dalirevcev nam jasno kaže, da je njihova politika, politika kapitalistične buržoazije. Xo priča zilasti stavka proti volitvam v coni B. V tej stavki in kajnipanji proti ijudlski oblasti so bili kominformisti najbolj zve- IH Petronio: Kominlormisti -hlapci buržoazije Buržoazija je vedno skušala napraviti iz prvega maja pvoj praznik. V ta namen se je najprej posluževala socialne, demokracije, da bi z njo laže varala delavstvo. Danes po pomaga buržoaziji v borbi proti delavskemu razredu komin-forjnizem. Prvi maj mora biti praznik delavskega razreda in ne onih, ki delavstvo zatirajo. V Trstu ima prvi maj še poseben pomen. Tržaško delavstvo in vse demokratično ljudstvo se spominja na dan prvega maja svoje osvoboditve. Prvi ;naj predstavlja tu pri nas tudi zmago antifašizma nad fašizmom. V Trstu je prav prvi maj pr ipogei k utrjevanju italijanslko-slovan-skega bratstva. Prvi maj Delavske zbornice predstavlja v Trstu buržoazijo, klerikalizem in vso reakcijo, ki je vedno podpirala in podpira fašizem. Kominformisti pa so prvi maj spremenili y dan borbe proti pridobitvam osvobodilne vojne, proti ljudski oblasti, proti partizanskim zmagam. Prvi maj koimnfor-mistov je prvi maj reakcionarne linijo buržoazije in revizionizma. Kdor se danes kakor Viđali in tržaški revizionisti postavlja proti demokratičnemu gibanju in proti pridobitvam demokratičnega ljudstva, je hlapec imperializma. Zato bomo mi vedno drvigalj zastavo osvobodilne borbe; kakor vedno bomo tudi danes ostali zvesti milijonom antifašistov, Id so padli za osvoboditev ljudstva. V Italiji in v Trstu se je začela kampanja za priključitev Trsta in cone B k Italjji. V tej kampanji laži sodelujejo enotno buržoazija in kominformisti, ki skušajo doseči priključitev Trsta k Italiji s pomočjo guvernerja. Vsi delavci, ki so, upajmo Ke za malo časa V vidalijevskih yrstah, naji se pri tem spomnijo, da je tudi Mussolini postavljal svoje šovini-stične zahteve Po Trstu, Reki, Zadru, Dalmaciji itd. Italijanska buržoazija je vedno izkoriščala nacionalizem kot orožje boroe proti delavskemu razredu. V Trstu je skušala postaviti Italijane proti Slovencem. To delajo danes tudi kominformisti. Viđali je danes agent itali lanskega imperializma, ki skuša postaviti tovarniške delavce proti kmečkim delavcem in kmetom. Danes je že vsakomur jasno, kà- rili se bomo še dalje za socialistično resnico, proti vsakemu revizionizmu, imperializmu in šovinizmu. Naš letošnji prvi maj nam nalaga nove naloge y tej naši borbi. Naše delo naj gre za tem, da pritegnemo k naše vrste slehernega poštenega delavca in demokrata, slehernega naprednega Slovenca in Italijana. Za vse napredne in poštene Slovence in Italijane mora biti mesta V naših vrstah, kjer se vodi borba proti imperializmu in vsem sovražnikom ljudstva. Mazzoni iz Torina: Visoko dvignite svoie zastave Naš obisk je bratski objem, ki vam prihaja iz Piemonta, ki se tudi sedaj bori z istim poletom in istem duhu kakor Za časa osvobodilne borbe. Danes čutim, da so tu okrog vas in vaših borbenih zastav še sto in sto tisoči mrtvih, ki so padli za svobodo in ki vas spodbujajo k nadaljevanju vaše pravično borbe. Visoko dvignite svoje zastave, okrog katerih se zbirajo vse borbene sil® delavstva in demokratičnega ljudstva! Zastopnik delavske delegacije iz Tortna tov. Mazzoni pozdravlja zborovalce sti agitatorji buržoazije. Tržaški kominformizem predstavlja najvtč-je izdajstvo nad socializmom. Zato pa bodi naš prvi mai dan borbe vseh tržaških delavcev, ki naj obnovijo svoj polet, dri sl zopet priborijo vse položaje, ki so jih začasno izgubili po krivdi ko-•ninfonnizina. Štoka: buržoazije, Vidah vodi delavce na I ko zelo škodi kominformistična po- Pevikega nastopa na stadionu tPrvi maji se je udeležilo preko 3M pevcev Prvi mai - proslava osvoboditve Naš letošnji maj je pregled vseh sil. ki so se na našem ozemliu borile nad’ dvajset let za naše demokratične, narodnostne in socialne pravice. Naš letošnji prvi maj je proslava onega slavnega djne, ko je zmagovita Titova vojska ob pomoči našega ljudstva osvobodila Trst. Naš prvi maj proslavljamo tudi V znamenju borbe proti kominfor-mistični politiki odstopanja od na čel marksizma- leninizma. Komin-fonmisti hlapčujejo imperializmu in šovinizmu ter se družijo z italijansko buržoazijo, ki pripravlja pot fašizmu in ki bi nas hotela pripeljati v tisto Italijo, kjer je danes v zaporih na tisoče partizanov, ki so se borih za svobodo. Glasilo KPI «L’Unità» piše V svoji zločinski kampanji proti jugoslovanski coni in proti Jugoslaviji ravno tako, kakor so pisali celih 2< let fašisti. Piše o «hrvaških tolpah» ter s tem izkazuje ves svoj protijugoslovanski in protislovenski srci. Razni Bidbvci in Gombacciji naj se jasno izrazijo, kaj mislijo o tem. Na isti liniji so tudi gospodje pri «Akcijskem oboru» y službi impe rializma, ki hoče odtrgati, nove kose naše zemlje. Ravno zato se mora naša borba nadaljevati Z .vso odločnostjo. Bo- Pajetta jim je zmešal širene Slovenske kominformiste smo ▼ našem tisku že večkrat vprašali, naj jasno povedo, kaj mislijo o izjavah Pajette v rimskem parlamentu. Vse pa kaže, da so jih spravile te izjave v silno zadrego, saj so jim strgale hinavsko krinko z obraza. Zato tudi zaman čakamo odgovora na naše vprašanje Gombacciju, Bidovcu in Malalanu: Njih «Delo» se zato zvija in izmika in ne navaja besed Pajette, ki je jasno povedal, da hoče guvernerja, da dobi Italija po njem vse tržaško ozemlje. Zato zadnje «Delo» piše; «Pajetta je nakazal edino možno rešitev in sicer spoštovanje mirovne pogodbe. Prav zaradi tega so se titofašisti besno zagnali ob govor tov. Pajette, kjer hočejo prikazati, da Je KPI na stališču priključitve Trsta k Italiji in da kominformisti prodajajo Trst Italiji. Zamolčali pa so dejstvo, da Je tudi KPI na stališču spoštovanja mirovne pogodbe, kar je tov. Pajetta v svojem govoru jasno povedat». Nam ni treba prav nič «prikazati». Pajetta je jasno govoril in sam povedal, da je KPI za priključitev Trsta k Italiji in da Je uveljavljenje mirovne pogodbe le sredstvo za dosego tega cilja. Zakaj pa ne povedo vsega, kar je dejal Pajetta? Zakaj ne pišejo, kakor je pisala o tem «Unità»? V tem primeru je res škoda, da tako malo ljudi bere ta list, sicer bi se Vidalijevi pristaši se bolj zredčili. L i ti D s ki TEDNIK 5 1. MAJ V ISTRI: Tudi ljudstvo v jugoslovanski coni STO je slovesno proslavilo prvi maj-praznik delovnega ljudstva. Proslava 1. maja pa je imela v Istrskem okrožju drugačen značaj kot pri nas. Tu se moramo še boriti proti izkoriščanju in imperializmu, tam pa je ljudstvo na oblasti. Zato je bil prvi maj v coni B pregled delovnih sil, ki gradijo socializem, pregled dosedanjih uspehov, ki so bodrilo za bodoče napore. 2e večer pred prvim majem je ljudstvo zakurilo po Višinah kresove, ob obali so zagoreli umetni ognji, po Kopru so bile baklade. 1. maja dopoldne je bil v pristanišču velik mimohod. Za delavsko in nacionalnimi zastavami so korakali bivši borci, in oficirji JA in zaščita. Mladi teh-ničarji so v povorki pokazali lepo izdelano barko na vozu. modelarji pa model letala. Gojenci Pomorskega tehnikoma so se udeležili povorke z raznimi stroji, velikim1 sidrom, ladjo itd. Velik napredek v Istrskem okrožju šo prikazale razne sindikalne podružnice s svojimi izdelki. Tovarna pohištva «Stil» v Kopru je bila zastopana z velikim obličem, tiskarna «Jadran» z opremljenim vozom, piranske ladjedelnice z barko, tovarni «Arrigoni» in «Ampelea» s svojimi izdelki. Ravno tako so pokazali svoje izdelke delavci vseh drugih večjih podjetij ter zadrugarji kmečkih obdelovalnih zadrug. Po povorki je bilo na Titovem trgu veliko prvomajsko zborovanje. Ogromni množici ljudstva je spregovoril tov. Franc Kralj, predsednik okrajnega izvršilnega LO, ki je med drugim dejal: «Današnja prvomajska parada ob sodelovanju edinic naše slavne vojske je najvernejši dokaz odločne volje, da hočemo nadaljevati pot razvijanja pridobitev naše revolucije, pot utrjevanja ljudske oblasti v borbi za izvedbo našega enoletnega gospodarskega plana, osnove za Izgradnjo socializma pri nas. Medtem ko se že šesto leto namerno ustvarjajo vsemogoče laži in hhsvete o naši stvarnosti, odgovarja baše ljudstvo in delavski razred iz dneva v dan, iz leta v leto z ustvarjalnim delom za dvig in obnovo svojega gospodarstva, ki spreminja lice zasužnjene Istre v novo družbeno socialistično ureditev. Razvija se In preobraža naše kmetijstvo z vedno večjim pristopanjem v delovne zadruge naših kmetov, ki so razumeli, da je mogoče uresničiti boljše življenje samo V socialističnih oblikah kolektivnega gospodarstva, v naših tovarnah in delovnih kolektivih raz- vijajo naši delavci vedno večjo storilnost dela in iz teh kolektivov rastejo iz dneva v dan novi udarniki. Zmaga ljudske fronte na nedavnih volitvah v okrajne ljudske odbore je ponoven dokaz njene življenjske sile in glasen odgovor delovnega ljudstva Istre vsem klevetnikom in lažnivcem od reakcije do Kominforma. Naj bo današnji praznik dela simbol za pojačanje skupnih naporov pri reševanju vseh problemov za izvedbo našega gospodarskega načrta! Utrjujmo in razvijajmo ljudsko oblast kot največjo pridobitev narodno osvobodilne borbe v sodelovanju z ljudskimi odbori za odpravo vseh napak in nedostatkov birokratizma na vseh področjih kulturnega in gospodarskega življenja! Poglabljajmo s krvjo priborjeno slovansko-italijansko bratstvo kot e-dini pogoj za vsak nadaljnji razvoj bodočih uspehov!» Popoldne pa je bil telovadni nastop z raznimi tekmami. Udeležilo se ga je nad 10.000 ljudi. Najprej so podelili prehodne zastavice onim kolektivom, ki so se najbolj odlikovali v prvomajskem tekmovanju. Po podelitvi zastavic so zapeli združeni pevski zbori, nakar je nastopilo skupno nad 2.000 fizkulturnikov. Ljudstvo so posebno navdušili gojenci fizkulturne-ga tečaja, gojenci Pomorskega tehnikoma in folklorni skupini iz Vanganela in Dekanov. Z burnim ploskanjem so nato nagradili vojsko, ki je nastopila z orožjem, in narodno zaščito. CVETKE iz tržaških listov Kominfornvistični in fašistični kvalificirani novinarji so tudi pri opisovanju prvomajskih proslav v Trst» poskrbeli za cvetke. Pobrali smo jik tu in tam po njihovem tisku, da postrežemo našim čitateljem z desetminutno zabavo. Prvomajska par ada JA v Kopru 1. MAJ NA GORIŠKEM: V borbi za narodoosloe pravice Goriški Slovenci so praznovali prvi maj na telovadišču v Sovodnjah. Mladinci so že dopoldne ' tekmovali za pokal prvega maja, popoldne pa je prišlo v Sovodnje več tisoč ljudi iz vseh slovenskih vasi in Gorice. Popoldne je bila nogometna tekma, kolesarska dirka in tek čez drn in strn. Tekmovalo je skupno 331 tekmoval-Ì cev. Nastopilo je s petjem tudi pet ■, ...... «»■P1 Mimohod telovadcev na novem stadionu v Kopru VSI SLOVENCI VAJ SE ZDRVZIJO v Osvobodilni fronti Glavni odbor Osvobodilne fronte je I jo objavljamo v izvlečku: imel v nedeljo 30. aprila svoje prvo V zadnjem času, posebno pa ob zasedanje. Tov. Branko Babič je po- priliki upravnih volitev na Jugoslo-dal politično poročilo. Objasnil je po-jvanskem področju STO'Ja _so združIe" men gonje proti Istrskemu okrožju in dejal, da je namen te gonje priključitev STO-ja k Italiji. To je potrdil zlasti zadnji govor poslanca Pajette v rimskem parlamentu. Stališče KPI do Tržaškega ozemlja pa je hkrati stališče vlade Sovjetske zveze. Zato je slep,k dor danes še ni uvidel, da pomeni «boljša rešitev» priključitev k Italiji. pri vsem tem igrajo najbolj bedno vlogo slovenski kominformisti, ki so Postali pravi hlapci italijanskega šovinizma. Njihova najnovejša parola Je: bolje v De Gasparijevo Italijo kot Pa v «titofašistično» Jugoslavijo! Naša naloga je vse tiste, ki so jih kominformisti zavedli, spraviti na pravo pot. Glavni odbor OF je sprejel tudi Protest zaradi postopanja oblasti do vprašanja našega gledališča v Trstu na italijanska imperialistična reakJ clja, komlnformistično vodstvo KPI in njena agentura v Trstu zaostrili šovinistično, iredentistično in proti-Ijudsko kampanjo laži in obrekovanja proti jugoslovanskemu področju Tržaškega ozemlja in Jugoslaviji. Ta gnusna kampanja, divji šovinistični izpadi v tržaškem mestnem svetu proti predstavniku SILF, napihnjena zborovanja proti Istrskemu okrožju, šovinistične stavke, v katerih složno sodelujejo vse iredentistične italijanske reakcionarne stranke s komin-formisii-vidalijevci so Jasen dokaz, da Italijanska imperialistična reakcija izkorišča tržaško vprašanje za oživljanje novega fašizma. Stališče Pajette v rimskem parlamentu in njegova nedvoumna izjava, dokazuje, da kominformizem vsestransko podpira imperialistične težnje ita- a zahtevo, da preskrbi ZVU ustrezno I Hjanske reakcije. Zato glavni odbor kulturno središče v središčni legi. da > OF z ogorčenjem obsoja izdajstvo in-b° moglo SNG povezovati pri kultur- teresov delavskega razreda in vsega ustvarja pogoje združeni italijanski reakciji in kominformistom, da priključili Tržaško ozemlje k Italiji. Glavni odbor OF poziva vse resnično demokratične Slovence anglo-a-meriškega področja STO-ja, da se odgovor na izpade imperializma poživljenega fašizma ter v odgovor na komlnformistično izdajstvo in metode varanja delovnih množic, združijo in zopet strnejo v enotno in borbeno Osvobodilno fronto. r - pevskih zborov. Italijanske oblasti so morale pač tudi na tej proslavi pokazati svoje sovražno stališče do Slovencev. So-vodenjski brigadir karabinerjev je zahteval, da se poleg rdeče zastave izobesi tudi italijanska. Ko so mu odgovorili, da bodo to storili, če bodo smeli razobesiti tudi slovensko zastavo, je brigadir to odklonil. Zato so raje sneli tudi rdečo zastavo. Kasneje so izzivali tudi kominformisti. Kakih deset jih je pod vodstvom samega voditelja goriške federa, cije KPI prišlo v Sovodnje, z rdečo zastavo ter so provocirali ljudi, ki pa se niso niti zmenili zanje. Seveda ni brigadir proti njim nastopil, čeprav so mu rdeče zastave tako napoti. Veliki množici je govoril o pomenu prvega maja predsednik DFS dr Lambert Mermolja. Tudi slovensko ljudstvo in z njim Demokratična fronta Slovencev v Italiji praznuje današnji praznik skupno z delovnimi množicami vseh narodov sveta. Slovensko ljudstvo v Italiji je odločeno, boriti se še naprej za svoje narodne in človečanske pravice, za boljšo socialno ureditev človeške družbe. Prepričani smo, da bomo pri tem uživali podporo ne samo vsega našega ljudstva, ampak tudi vseh naprednih Italijanov, katerih število narašča iz dneva v dan, tudi če si nekateri njihovi voditelji vedno bolj prizadevajo, da bi jih z najbolj debelimi lažmi še nadalje obdržati temi. Naše ljudstvo v tem svojem naporu ne bo odnehalo, dokler ne doseže svojih pravic, čeprav se dobro zaveda, da bo njegova borba še težka in naporna. Slovensko ljudstvo v Italiji gleda v prihodnost vedro in z zaupa njem in je trdno prepričano, da 'tudi zanj posijalo sonce svobodnega življenja na podlagi enakopravnosti in socialne pravičnosti. Uverjeni smo, da bo prišel, ker mora neizbežno priti tisti čas, ko bodo izginila vsa razredna nasprotstva in končano za vedno sovraštvo med narodi in ljudmi ter si bo delovni človek sam pisal svojo pravico. ■IL LAVORATORE» pie: «To j* bil največji prvi maj v zgodovini tržaških delavcev.» Lepa reč. Tistih nekaj tisoč zbore», valcev na trgu Garibaldi in nekaj d©, setin telovadcev, ki so slabo ponovili neko staro vajo, naj bi predstavljalo največji 1. maj tržaških delavcev, stotisoč glava množica na prvomajskih proslavah v letih 1946, 194T in 1948 pa je bilo seveda zborovanje štirih mačkov. Ti presneti «vergognoso passato, kako jim hodi narobe tem kominforrnističnirrv prostovoljnin» pozabljivcem. Isti nesrečni «Il lavoratore» piše le manifestacijah resničnih tržaških demokratičnih borbenih sil da je bilo na njih 1280 ljudi, ki so bili * celoti pripeljani iz cone B ...» Pustimo, da se lavoratorijevci pe svoje zabavajo z matematiko, saj se že neštetokrat pokazali, da niso zmo& najosnovnejšega: seštevanja. Zanimiva je bolj ugotovitev, da so bili vsi pripeljani iz cone B. Za cono B pa trdijo, da so bili vsi manifestanti pripeljani iz Jugoslavije. Čudno, o* kod pa so se potem vzeli vsi prvomajski manifestanti po Jugoslaviji. P» menda ja ne iz držav «sovjetskih d» mokracij»? Na Garibaldijevem trgu seveda tedi tokrat ni šlo brez Vidalijeve dem» gogije. Kominformostični pisnn je M» veda v «II lavoratoru» izpustil marsikatero nerodnost, ki jo je Izrekel politični diletant Vldall, vendar H kljub temiP^adel nekajkrat v protislovje: Poglejte, kaj Je zapisal: «Tito je izdal Slovence cone A kot sta Dd Gasperl ta Storža izdala Italijane cone B In ki hočeta ponujati Titu še n» kaj dolin, pripravljena pa, da ura d» sta vse....» Čudno mora biti to TRovo Izdajstvo nad Slovenci cone A, ko pa sarai pravijo, da bo Tito najbrž dobil vsd (mislijo pri tem razen cone B tu* cono A) hem delu vse tržaške Slovence. Na zasedanju so izvolili novi Izvršilni °dbor OF. Tov. Branko Babič Je bil Ponovno Izvoljen za predsednika, tov, Stoka pa za političnega tajnika. po diskusiji so vsi člani glavnega °dbora soglasno sprejeli Izjavo, ki delovnega ljudstva s strani vodstva KPI in njegove agenture v Trstu. V njihovi sredini so se znašli tudi očetje «Akcijskega odbora», ki s svojo klavrno politikantsko rešitvijo tržaškega problema - imenovanje guvernerja, združitev obeh con itd. • le Ali hočete vedeti, kako je vidaMJevski prvomajski telovadni nastop na občinskem stadiona «grottamente concesso dal comune»? Lavoratore ga takole opiše: Figurativni nastop pionirjev, nastop mladincev, tek na 100 m, mladinke, M en tek, potem so od časa do časa še prihajali na telovadišče tekači, potem se je pojavila skupina delavcev I« kmetov in končno nekaj belih golobov. Prav tako torej kot nekdanji program radia Zagreb v stari Jugoslaviji: jutranja telovadba, vesti, pavza, godba na starih ploščah, krajša pavza po krajši pavzi daljša pavza in konec. Da je bilo vse skupaj v prokleto molo revolucionarnem stilu priznava la-voratorjeeski pisun sam, ko primerja razhod po «nastopu» razhodu boljše obiskane nogometne tekme, kjer se po navadi zabavlja čez slabo igrd domačih tržaških igralcev. Na stadionu v Trstu Je za pre brano telovadcev skrbela AF2 Tudi «Le Ultime Notizie« se kosa*» kominformisti kar se prvega maja tiče. Takole sl Je zabeležil kvalificirani novinar govor funkcionarja delodajalske delavske zbornice Pinguentiutjai Ne smemo se boriti samo proti komunizmu, pač pa tudi proti kapitalizmu« in Je citiral primer stavke preteklega februarja ...» Kakor še pomnimo, je februarsdeo stavko tržaški kapitalizem s škofom na čelu dobrohotno toleriral, ker se je zavedal, da mu nič ne škodi, ker je bila le farsa na račun delavstva. Zanimivo pa je, da je s takimi, ki se ne smejo boriti samo proti komunizmu, hotel skupno proslavljati 1. maj Vldalb i ki jih Je v ta namen snubil. ^3SQ2SECQKjCS^C3i2d3 Iz republik Jugoslavije nt;cKn,MBIn«a jiioslovaiska vlada bo vodila pospešeno borbo za socializem Angleški sindikalni predstavniki, ki so prisostvovali proslavam prvega maja v Beogradu, so prispeli v Ljubljano, kjer bodo ostali nekaj dni. Jugoslovanske oblasti so dolelile stalno invalidnino še 30 bivšim partizanom iz Slovenske Koroške. V Kardeljevo so na 1. maja preimenovali novo jadransko pristanište Piote. Anton Neffat, glasbenik in dirigent, doma iz Rovinja v Istri, je umrl v Ljubljani. «Ljubljana v borbi» spominska razstava, ki jo je priredil in uredil ljubljanski mestni odbor Zveze borcev, je odprta v Ljubljani. V Krombcrgu pri Gorici Je za-tcla obratovati nova tovarna pohištva. Tovarna nosi ime po Edvardu Kardelju. Veliko tovarno glavnikov so te dni dokončali v Buzetu. Dnevna proizvodnja glavnikov bo dosegla okrog 1000 kosov. Radio Nova Gorica je pričel z oddajami. Na gradnjo Novega Beograda je odšla prva mariborska mladinska brigada. Prva dva jedilna vagona, ki so ju izdelali v mariborski železniški delavnici, so izročili v promet. Na istrskem delu proge Lu-poglav-Stalije polagajo tračnice. Na ostalem delu proge so izvrtali, ludi že vse 4 predore izmed katerih meri najdaljši 720 m. Sonja Erbežnik, 18 kratna udarnica, ki je ie izpolnila svoj petletni plan, je prejela darila, katera so ji poslali člani sindikalne podružnice državnih uslužbencev pri vojaškem predstavništvu FLRJ v kontrolnem svetu za Nemčijo. Prvega izrednega in pooblaščenega veleposlanika republike Indije g. Binaja Ranjan Sena je sprejel maršal Tito. V letalu madžar'sko-sovjetskega društva «Masovict», ki redno o-bratuje na progi Tirana-Beograd-Budimpešta in nazaj, so potovali trije nelegalni potniki. Jugoslovanske oblasti so hotele potnike vrniti v Tirano, ti pa, hujskanj od sovjetskega moštva letala in albanskega predstavništva v Beogradu, niso hoteli zapustiti letala. Madžarsko in albansko poslaništvo je bilo prisiljeno priznati upravičene zahteve jugoslovanskih oblasti in prosilo, da se sme letalo vrniti z vsemi potniki v Tirano, kar jim je bilo ugodeno. Revijo al,a brigade» je začela izdajati napredna francoska mladina v Parizu. Na prvi strani objavlja časopis poziv francoski napredni mladini, naj se ne da preslepiti z obrekovanji Inform-biroja o Jugoslaviji. Titova štafeto trgovinske mornarice bo i. maja zapustila rt Pinister v Atlantskem oceanu. Na novi motorni ladji «Makedonija» bo štafetna Palica na poveljniškem mostu, stražila pa jo bo častna straža mornarjev in oficirjev. V Crni gori so zgradili prvo tovarno za konservirauje sadja in sočivja. V prvomajskem tekmovanju so zagorski rudarji izkopali ob nedeljah in praznikih 3S0u ton premoga. V Raškem zalivu so dvignili lo.eoo tonsko ladjo, ki je več let ležala potopljena. Prepeljali jo bodo v Pulj, kjer jo bodo razstavili In staro železo uporabili za proizvodnjo jekla. Drugi agregat je začel obratovati v hidrocentrali «Savica». Odslej bo dajala nova hidrocentrala okrog 16 milijonov kilovatnih ur električne energije letno. 9 opernih pevcev se bo udeležilo mednarodnega natečaja za so-lopetje v Belgiji. Mrd njimi so tudi Valerija He,ybaiova, Janez Lipušček in Rudolf Francel. Boris Kiorlc Je bil odlikovan z, Redom juuska soclalističnes« dela za izredne delovno podvige v gospodarski delavnosti, zq graditev socializma in za krepitev moči in ugleda FLRJ. 159 železničarjev Bosae in Hercegovine dela za drugo petletko. Conny Ziliiacus Je govoril v lon-dohskem radiu o Jugoslaviji. Med drugim je izjavil, da je primer Jugoslavije osnova za vzpostavitev normalnih odnosov med vsemi državami sveta. Mandator Ljudske skupščine marini Tito je predloiil Skupščini sestavo nove vlade. Čitanje predloga so vsi poslanci navdušeno po-zdravljalif kar je pomenilo, da so predlog rnaršaia Tita soglasno sprejeli. Nova Zvezna vlada je sestavljena takole: , Predsednik vlade in minister narodne obrambe Josip Broz Tito; podpredsednik vlade, minister za zunanje zadeve in predsednik sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti Edvard Kardelj; jyódpredsednik vlade in minister za notranje zadeve Aleksander Rankovič; podpredsednik vlade in predsednik komisije državne kontrole Blagaje Ncškonič; ministri vlade FLRJ Milovan Djtlas, Sava Kosauovié in Sta n oje Simič; ministri vlade FLRJ: predsednik sveta za kulturo in znanost Ro-aoijtto voiakovic, irreaseamk Komiteja za zaščito ljudskega zdravja dr. Pavle Gregorič, predsednik gospodarskega sveta vlade FLRJ in predsednik zvezne planske komisije Boris Kidrič, predsednik sveta austrtjo Svetozar Vukmanovič, predsednik sneta za kmetijstvo in gozdarstvo Mijalko Todorovič, predsednik sneta za promet in zveze Božidar Maslarič, predsednik sveta za predelovalno industrijo Kate Dugonjič, predsednik sveta za gradnje Ljubčo Arsov, predsednik sveta za blagovni promet Osman Ka-rabegovič, predsednik komiteja za elektrogospodarstvo Nikola Petrovič, predsednik sveta za vodno gospodarstvo Vosa Cubrilovič, predsednik komiteja za premog Anton Biber, predsednik komiteja za nekovine Strahil Gigov, generalni direktor za metalurgijo Veljko Mi-čunovič, generalni direktor za proizvodnjo in jgrcdelavo nafte Milka Minic. Dalje so člani Zvezne vlade minister za pravosodje Frane Frol, minister za finance Dobrivoje Radosavljevič, minister za zunanjo trgovine Milenti je Popovič, minister za težko industrijo Franc Leskošek, minister za delo in novoosvobojene kraje Vječeslav Holjevac, minister za železnice Todor Vujasutovič, minister za %>omorstvo Vic ko Kr-stulovič, minister za pimnet Vada Zečevič, minister za pošte Zaim Sarac. Minister vlade FLRJ je tudi generalni sekretar vlade FLRJ za energetiko in ckstraktivno in- j Ljub ori rag Djurič. Ekspozé maršala Tita jo njeni voditelji nesocialistična namene. Razumljivo je, da Jugoslavija na take odnose nikakor ni mogla pristati, ker bi se s tem ne strinjali jugoslovanski narodi. Ta Želja ne izhaja iz nikakršnega na-iz zavesti, da V deklaraciji vlade FLRJ, ki jo je podal maršal Tito, je obširno obrazložil delo vlade od ustanovitve Federativne ljudske republike. Govoril je o vrsti zakonov, kj jih je vlada izdala m na katerih je Jugoslavija gradila ljudsko oblast in | cionalizma. temveč državno ureditev socialistične domovine. Dalje je govoril o gospodarskem in kulturnem razvoju vseh republik, o Industrijski proizvodnji, kmetijstvu, o promglu, o socialnem skrbstvu itd. Obširno je obrazložil tudi odnose s Sovjetsko zvezd in deželami ljudskih demokracij, kakor tudi ekonomske odnose z drugimi deželami. Pri tem delu svojega ekspozeja je maršal Tito govoril o zgodovini odnosov med SZ in Jugoslavijo ter poudaril, da Jugoslavija ni hotela tega ••spora spraviti v- javnost, ker se je hotela temu izogniti, da ne bi ta spor prizadejal preveč škoda mednarodnemu delavskemu gibanju. Kljub večletni in vztrajni gonji Sovjetske Zveze in drugih komin-formističmih držav se tem n; posrečilo razbiti enotnosti jugoslovanskih narodov prav zaradi visoke zavesti delovnih ljudi. Obrekovanja V Bosni In Hercegovini odpade v letu 1950 na prebivalca 2434 dinarjev akumulacije, investicije pa znašajo na prebivalca 4397 din. V Makedoniji znaša akumulacija na prebivalca 2831 din, investicije pa 3807 din. V Crni gori znaša akumulacija na prebivalca 1950 din, investicija pa 3783 dirj. Tako velike investicije v gospodarsko bolj zaostalih republikah, ki daleč presegajo njihovo lastno akumulacijo, kažejo, da jih gradijo s pomočjo gospodarsko bolj razvitih republik. Iz govora maršala Tita na Ljudski skupščini FLRJ voditeljev Sovjetske zveze so dosegle vrhunec. Prišli so do i c zaslišanih obtožb, češ da so Jugoslovani» nacionalisti in konec koncev fašisti. Do teh obtožb so prišli zaradi tega, ker se je FLRJ uprla temu, da bi izgubila svojo politično in gospodarsko neodvisnost. Kako je prišla Jugoslavija do tega prepričanja, da ji grozi taka nevarnost? Na podlagi izkušenj, na osnovi postopkov voditeljev Sovjetske zveze. Neenakopravni odnosi med socialističnimi državami so prvi e-lement izgube neodvisnosti majhne socialistične države. Drugi element izgube neodvisnosti je v ekonomskem izkoriščanju a treji v popolni notranji in zanunji politični podreditvi drugi veliki državi, čeprav je socialistična, če ima- Leta 1949 so nakopali 68 tisoč ton premoga, leta 1949 pa 12.121.000 ton. Surove nafte so načrpali leta 1939 1000 ton, leta 1949 pa G2.G08 ton. Bencina so izdelali leta 1939 4000 ton, le. ta 1949 pa 57.881 ton. Železne rude so izkopali leta 1939 613.000 ton, leta 1949 pa 835.310 ton, surovega železa pa izdelali leta 1939 101.000 leta 1949 pa 190.590 ton. Iz govora maršala Tita na Ljudski skupščini FLRJ bi jih vsaka neenakopravnost in odvisnost vrgli nazaj v zaostalost in pedrejenost. Zato Jugoslavija ni za neodvisnost zaradi neteošnih nacionalističnih pojmovanj. Za neodvisnost vsake majhne države ie taso dolgo, dokler to zahteva večina njenega ljudstva, dokler želi večina, da sc sama upravlja in uravnava življenje tako, kakor misli, na je najbolje. FLRJ je proti vsakemu vmešavanju v notranje zadeve majhem držav, pa naj pride od katere koli velike države. Se bolj pa je za neodvisnost socialistične države, katere narodi želijo graditi novo socialistično družbo na svoj način. Vsako nezaželeno vmešavanje od zunaj, pa tudi vmešavanje kake velike socialistične države, ovira in škoduje socialistični graditvi majh- ne države, škoduje pa prav tako tudi iz splošnih mednarodnih razlogov. Borba za tako neodvisnost majhne socialistične države, v konkretnem primeru Jugoslavije, bo obstajala in mora obstajati tako dolgo, dokler bo imela neka močna socialistična država napačno poj-mavanje e enakopravnosti in dokler bo obstajala težnja za izkoriščanje in podrejanje druge, slabe socialistične države. In takrat, ko bi prenehala nevarnost neenakosti V pomorskem prometu ima Jugoslavija naslednje novfc lad. je: «Sarajevo», «Zagreb», «Titograd», «Skopje», «Reko», «Srbijo». Obnovili in modernizirali pa so «Sabac», «Bosno», «Vis», «Radnik», «Jajce», «Liko», «To-pusko», «Hrvatsko» in «Tuzlo». Iz govora maršala Tita na Ljudski skupščini FLRJ in bi izginila težnja za gospodarskim izkoriščanjem in zatiranjem, bi prenehalo tudi vprašanje neodvisnosti. Vsakdo, ki bi v tem primeru nasprotoval, če bi bili vsi pogoji enakopravnosti y neki federaciji, bi gledal na to stvar napačno, nemarksistično, ker je združevanje na enakopravni podlagi zgodovinsko nastalih in razvitih držav ter nacij višja etapa V razvoju socialistične družbe, oz. višja oblika družbenih odnosov. Ena izmed najpodlejžih izmišljotin je trditev, da predstavlja Jugoslavija za Sovjetsko zvezo vojno nevarnost. Noben pošten človek na svetu tega ne more verjeti, oni pa si izmišljajo to zato, da bi očrnili Jugoslavijo in opravičili «svoj višji smoter». Maršal Tito je dalje govoril o trgovinskih pogodbah, ki so jih Sleherni prvi maj pomeni za naše narode še en korak naprej v naši borbi za zgraditev socializma. Od lanskega 1. maja do letošnjega je zopet narasla gospodarska sila naše države, še bolj je narasla ustvarjalna sila delovnih ljudi. Premagali smo nove ovire v naši borbi za izpolnitev nalog prve petletke. Dosežene uspehe prikazujemo običajno s številkami in odstotki- Od enega maja do drugega naraščajo te številke, postajajo vedno večje, hkrati pa kažejo ves tisti velikanski napor milijonov ljudi, ki so prekinili z mračno preteklostjo in gradijo svetlo bodočnost. Vendar pa so tudi stvari, ki jih ni mogoče izraziti v številkah. Kadar gre za ljudi, kadar gre za celotne narode in spremembe, ki se pojavljajo pri njih iz leta v leto. tedaj so številke brez moči- To so leta ljudske revolucije, leta revolucionarne in socialistične preobrazbe naše države. Nismo več razcepljeni narodi, ki so jih zatirali domači in tuji zatiralci. Danes smo narodi borci, narodi graditelji, ki se zavedamo svoje moči, svojih nalog in težav, ki smo jih pire-magali in ki jih moramo 5e Drema« atL IZ PRVOMAJSKEGA PROGLASA kominformovske države druga za drugo odpovedovale. Jugoslavija je izpolnila do njih svoje obveznosti, toda n. pr. Madžarska ni poslala niti tistih strojev, ki jih je Jugoslavija že plačala. Na ta način so prizadejale gospodarstvu FLRJ velikansko škodo. Toda Jugoslavija je začela vse, za kar so jo prikrajšale s kršenjem svojih obveznosti, izdelovati sama, ali pa sl je že V celoti zagotovila x zapadnih državah. S številnimi zapadnimi državami je Jugoslavija sklenila investicijske pogodb^ in pogodbe za nabavo surovin za svojo industrijo, u- Popolnoma na novo so zgradili leta 1947 tovarno sladkorja v Županji z zmogljivostjo 140 vagonov sladkorne pese dnevno. Leta 1948 so zgradili sledeče objekte: «Litostroj» v Ljubljani, tovarno orodnih strojev «Ivo Lola Ribar» v Železniku, tovarno parnih kotlov v Zagrebu, tovarno «Jedinstvo» za izdelovanje naprav za živilsko in kemično industrijo in «Prvomajsko» v Zagrebu, tovarno «Sutjeska» v Beogradu ter Ferm- zavode za tobak v Skopju, Tetovu in Leskovcu. Leta 1949 so zgradili tovarno «Novi Jastrebac», livarno in strojno tovarno, tovarno gradbenih strojev v Smederevu, industrijo krogličnih in valjčnih ležajev v Beogradu, tovarno kmetijskih strojev «Pobeda», «Jugovinil» v Splitu, tovarno penicilina «Galenika», tovarno nikotina v Skopju, Ferm-zavo-de v Prilepu in Čapljini ter več drugih manjših podjetij. Poleg teh popolnoma novih tovarn so razširili in modernizirali oz. obnovili mnoge druge velike tovarniške objekte kot «Djuro Djakovič», «Rade Končar», «Iskra», «Zmaj», železarne itd. Iz govora maršala Tita na Ljudski skupščini FLRJ spelo jii je dobiti tud: manjša posojila in kredite. Danes ima Jugoslavija ekonomske in trgovinske odnose z mnogimi drugimi evropskimi in prekooceanskimi državami. Naloga nove vlade bo v prvi vrsti, da v bodoče »e bolj okrepi-in poveča izmenjavo z drugimi državami, ker ji bo to pomagalo, da čimprej zgradi svojo lastno industrijo, da zgradi socializem. Ob zaključku svojega poročila je maršal Tito točno opredelil naloge vlade in sicer: ena izmed glavnih nalog tako zvezne kakor republiških vlad mo-ra biti izpolnjevanje izvoznega plana, dalje pospeševanje kmetijstvo, krepitev socialističnega sektorja v kmetijstvu. Vso pozornost mi ra zvezna kot republiške vlade posvečati vprašanju zdravstvenih razmer; graditi morajo nove bolnišnice, sanatorije in okrevališča. Veliko skrb mora Vlada posvečati materam in otrokom, soj je ena najvažnejših nalog socialistične družbe prav vzgoja otrok. Vlada mora tudi čim ugodneje rešiti stanovanjsko vprašanje in stalno delati, da se stanovanjska kriza popolnoma odpravi. Z vso strogostjo bo morala skrbeti za varčevanje ter se boriti proti vsakršnemu birokratizmu. O nalogah, ki si jih je postavila nova vlada za svoje zunanje-politično delo, srno pisali v prejšnji številki. Leta 1945 je bilo ustanovljenih 31 kmečkih delovnih zadrug. Naslednje leto se je njih število dvignilo na 454, leta 1947 na 779, 1948 na 1318. V letu 1949 pa je njih število naraslo na G603 zadruge, ki imajo 340.739 gospodarstev in 1,855.257 ha zemlje. •»&* Leta 1945 je dala Jugoslavija za svoje tri akademije znanosti 292.730 din, naslednje leto 1 milijon 121.000 tisoč din, leta 1947 10,611.580 din. 1948 letp 97 milijonov 951.063 din, 1949 pa 217,464.840 din. Za leto 1950 je predvidenih 263,291.000 dinarjev. Iz govora maršala Tita na Ljudski skupščini FLRJ «. ivioi ki'T EDNIJK 7 JOSIPINA ŽERJAL NAM PRIPOVEDUJE: I. MAJ SMO PRAZNOVALE « socialistični Jugoslaviji V zgodnjih jutranjih urah smo se v n&deljo pripeljale v Ljubljano. 10 tovarišic nas je bilo iz Trsta, 10 iz Gorice in Slovenske Benečije. V Ljubljani so nos na kolodvoru že čakale tovarišice iz Slovenije, nas prisrčno pozdravile in nam poklonile šop rož. Z avtobusom so nas nato odpeljale po lepi Uorenjski. (JOiudo- vale smo v prvo zelenje odete obširne gozdove, ki si jih mi Primorci, navajeni goličav, kar ne moremo nagledali. Vso pot do Bleda smo sc od prve do zadnje zanimale za vse kraje, skozi katere smo se vozite, vse gore, ki smo jih gledale v daljavi in lei so prihajale vse bliže, za reke, ob katerih je tekla naša pot. Tudi pesem ni manjkala, vesela, kakor je bilo veselo vse okrog nas: sonce, kraji v bujni rasti, ljudje v irripravah za veliki praznik Prvi maj. Bled nas je navdušil. Mnogo sem slišala pripovedovati o tem kraju z jezerom in otokom sredi jezera, z vencem planin, ki ga obdaja. Da fe pa talco lep, sl nisem mogla predstavljati. Z avtobusom smo se peljale okrog jezera in nato skozi Vrbo, kjer smo obiskale. Prešernovo rojstno hišo proti Dragi, kjer smo položile cvetje na grob padlih v narodnoosvobodilni vojni. Pot nas je peljala dalje v Begunje. Tovarišica, ki nas je spremljala, nam je pripovedovala, koliko naših ljudi je trpelo v tej kaznilnici med vojno, kako strašno so jih nacisti mučili in koliko jih je darovalo življenje. Na pokopališču se je ob našem prihodu zbralo precej vaščanov. Z dveminutnim molkom smo počastile spomin padlih, položile cvetje na grobove tistih junakov, ki so dali življenje tudi zato, povorki. Me demokratične žene iz Trsta In Italije smo z navdušenjem spremljene dolg? vrste delovnih ljudi. Vzklikale smo in jih neutrud- -, vilami, grabljami, imeli tudi južino v BEOGRAD Na dan 1. maja je ob 8 uri ob strešjanju topov ki igranju orkestrov začela prvomajska parada. Na slavnostni tribuni so bili maršal Tito s člani vlade in člani Prezidija ljudske skupščine, predstavniki množičnih organizacij, v diplomatski loži so bili diplomatski predstavniki tujih držav v FLRJ, kot gostje so prisostvovali tudi funkcionarji sindikatov »z An- je gllje, zastopniki partizanov iz Italije ter izseljenci Ut Franclje, Belgije m Holandske. Nad 150.000 ljudi se jc udeležilo povorke. Prvi so jahali člani ^ štaba, za njimi pa so zastavonoše nosili vojne zastave s Kozare, Sutjeske, Bilogore Ln drugih bojišč ljudske revolucije. Množice so navdušeno pozdravljale svojo Armado, posebno pa še nove težke tanke, na katerih so bile parole: «Naša Industrija naši vojski», «S svojimi silami oborožujemo našo vojsko». Za enotami jugoslovanske armade so korakale množice delovnega ljudstva. Mnoge izmed njih so krasila odlikovanja. Kolektivi Iz tovarn so ponosno hodili ob svojih proizvodih, nosili so grafikone, na katerih so bile označene njihove velike zmage v borbi za socializem. V povorki so bili železničarji, tramvajski uslužbenci’, zadrugarjl ln delavci z državnih posestev. V pisanih oblekah in z zastavami vseh barv so defilirali mimo tribune fizkultur-niki, ki so med mimohodom izvajali proste vaje. Njim so sledili piomni, dalje prosvetni delavci, dijaki najrazličnejših šol, sindikalisti itd. Ljudje v povorki ln gledalci ob strani so ves čas navdušeno vzklikali maršalu Titu ln Partiji ter tako 3 celotno slovesnostjo dali mogočen odgovor vsem klevetnikom Tita, Partije !>n narodov Jugoslavije. Zagreb Tudi v Zagrebu je bil letošnji Prvi maj pregled velikih zmag, ki jih je delovno ljudstvo doseglo v graditvi domovine. Sprevod je trajal polne tri ure. Mimo tribune, na kateri so bili predstavniki republike Hrvatske z dr. Vladimirjem Bakaričem na čelu zastopniki množičnih organizacij korakale navdušeno pozdravljene enote JA, delovni kolektivi, predstavniki narodnih manjšin, kmetje \ krasnih narodnih nodali, f«kulturniki, člani ljudske tehnike, množičnih organizacij itd. Tudi zagrebška povorka je bila polna zastav, transparentov in grafikonov. Na več traktorjih so v povorki vozili traktoristi, ki delajo že za drugo petletko. Ljubljana Glavno mesto republike Slovenije prav tako na najslovesnejši način proslavilo Prvi maj. Vse delovno ljudstvo je sodelovalo v sprevodu. Miino glavne tribune so defilirali v lepili vrstah od Armade do najmlajših. Delovni kolektivi so v sprevodu prikazali svoje delo ln uspehe. Navdušeno pozdravljale množice udarnike in vse ostale graditelje socializma, ki se nikoli ne bodo ustavili na svoji zmagoviti poti. Sarajevo Na tisoče delovnih ljudi je v glavnem mestu Bosne tn Hercegovine ko- rakalo v prvomajskem sprevodu. Za pripadniki JA so korakali delavci, med njimi slavni rudar in sedanji ljudski poslanec. Alija Sirotanovič. Titograd V prestolnici LR Črne gore so st množice ljudstva razvrstile v povorko. Ljudje so posebno navdušeno pozdravljali enote Armade, udarnike tn odlikovane frontovce. Nad vso povorko so plapolale številne državne nacionalne in partijske zastave. Skoplje Prvomajskega sprevoda pred častno tribuno na trgu maršala Tita sc je udeležilo okrog 50.000 delavcev, zadružnikov, frontovcev, mladincev, pionirjev in fizkulturnikov. V sprevodu so korakali tudi šiptarski in turški delavci, ki so nosili veliko parolo «Naprej k zmagi socializma, naprej k srečnejši bodočnosti makedonskega ljudstva v socialistični Jugo-! slaviji». Ali sle že narečen! na liudsm TEDNIK mariborskem otok» PRVOMAJSKI POZDRAV CK VKP(b) JUGOSLOVANSKIM NARODOM — PROTI JUGOSLOVANSKIM NARODOM Boljševiška partija je za letošnji prvi maj izdala gesla med katerimi se šesto glasi: «Pozdrav jugoslovanskim narodom, ki vodijo osvobodilno vojno proti fašističnemu režimu Titove klike, proti lakajem imperializma»! Delovno ljudstvo Jugoslavije, posebno pa še vsi (isti, ki so se aktivno borili v narodnoosvobodilni vojni za novo Jugoslavijo se dobro spominjajo, da niso isti voditelji Boljševiške partije v času vojne, ko so narod: Jugoslavije vodili nadčloveško borbo proti nemškim, italijanskim, madžarskim ln bolgarskim fašističnim okupatorjem ter njihovim domačim hlapcem in izdajalcem niti enkrat pozdravili s prvomajskimi ali novembrskimi gesli njihovo antifašistično borbo. Ruski voditelji so čakali, da postane Jugoslavija socialistična dežela, da jo vodi Komunistična partija, da postane delavski razred vladajoč razred, šqlt> po tem so poslali jugoslovanskim narodom licemerne pozdrave za izmišljeno «antifašistično» borbo proti njeni lastni vladi, ki jih vodi v izgradnji socializma, Leta 1948 ni bilo v parolah, ki jih je izdal CK VKR(b) za 7 november niti besedice o borbi jugoslovanskih narodov. Zaradi tega j« maršal Tito podal v Moskvo» brzojavko, v kateri pravi, da sc v geslih omenjajo zavezniki v Italiji, ki imajo proti sebi trikrat man; nemških divizij kot Jugoslavija. Maršal Tito prosi za pojasnilo, zakaj ne omenjajo borbo jugoslovanskih narodov, ker to nikakor ne bo koristilo sami borbi: Iz Moskv« je dobil nisršel Tito odgovor, da so bile v novembrskih gesliii vedno srnu: splošne parole za slovanske narode, a ne ko:v kretne za Jugoslavijo. Kakor vidimo, so bile v času vojne za njih dovoli «splošno parole za slovanske narode» in to tild: tedaj’, ko sc ni noben dingi slovanski narod, razen narodov Jugoslavije boril, še več. ko so nekateri bil; celo na strani :;let _ končati, dovršiti; 1,1 ‘J — poklic; porton — hišna ata; pr2un _ iPiinost, (lika; vrtavka; Prodajalna; ; krbun — blazina; klavni- B štraca - cunja^'10 betega -betegar -oglje, Premog. ^ karta — papir.’ ca; medežija -■a*'»viio. Avstrijci in Francozi ob Glinščici Odkritje novih dežel, posebno Amerike in pa številni izumi, kot smodnik, tisk in papir, so spremenili tok življenja — nastal je novi vek. Pod učinkom smodnika so se gradovi rušili v kupe kamenja, mestna obzidja pa so postala kaj malo resna ovira vojskam. Mesta so s« vidno večala, kajti trgovina in zlasti obrt sta se znatno razvijali. Plemstvo je imelo še vedno vodilno besedo in se je spretno udejstvovalo pri kopičenju kapitala in imet. ja. Kapitalizmu nasproti so stali že sloji delovnega ljudstva, meščanstvu pa proletariat. V Evropi so se pojavila razna gibanja in razne vf1'e. ki so pronicala tudi med slovensko ljudstvo. Avstrijci, ki so imeli osvajalske namene, včasih pa tudi za-radi zaščite lastnih interesov, so se zapletli v nove vojne. Spodnji tok Glinščice je bil spet pozorišče bojev, ko so hoteli Benečani iz konkurenčnih ozirov uničiti tržaške soline, pa so jih poražili slovanski vojaki, ki so se borili v avstrijski vojski. Vseh vojn, ki so vihrale preko severnega italijanskega ozemlja in po Dolomitih, so se udeleževali tudi slovenski fantu je, fantje s Tržaškega Krasa iA Brega, Mesto Trst je vedno bolj rastlo zaradi velikega gospo- Ì\i'iodtr lit Zli fillobi NEKA/ ZANIMIVOSTI o flATJ KITOV ZnapP/'da mladi kiti i^ h.^'0 rastej°. V d°b se mladi daljš" jttu do Ig m. v drug6”1.» J,tarosft zna-Z nie*' v01z na že 23 metr°mP dora« temu DredV^ttrin„dna bran*l" nost d15»mu ga «deka. MU*0 5e )Ujee blavega ki13, » ‘ očim , ° °dst. mašt^jr mnj6 vsebu-10 f lM ?, redko- kdal * f Rasti pa ne pospešuje samo hranilna vrednost, temveč tudi precejšnja količina mleka, ki jo mlad kit použije. Ko se kiti nim mleèom, se selijo v nehajo hraniti z materi-druga morja. NEKDANJE MESTO SO ODKRILI V PUŠČAVI V nekem puščavskem in skoraj nepoznanem predelu Afganistana so odkrili ruševine mesta, za katero dosedaj niso vedeli. Preostala so zidovja velikih palač. Iz preostankov sklepajo, da je bilo v tem zapuščenem predelu Afganistana približno v 12 stoletju izredno cvetoče mesto. darskega razmaha v Evropi in v svetu, zlasti pa zaradi privilegiranega položaja pod Avstrijci. Okoliškim kmetcm, katerih je bilo tudi vedno več, in ki so bili sami Slovenci, je mesto nudilo vedno več zaposlitve. Slovenski delavci in kmetje so bili zaradi marljivosti, bistroumnosti in -poštenja bolj cenjeni kot kateri koli drugi delavci. Ko so že enkrat dobili delo in zaslužek v mestu, so se v njem naselili, sčasoma so se prilagodili meščanskemu življenju, navzeli so se meščanske miselnosti in Se končno popolnoma pomeščani-li. Gotovo so iz teh časov in iz sledeče Napoleonove dobe, ko je pripadal Trst francoskemu cesarstvu, ohranjeni še mrogi drugi spomeniki v tržaški okolici in ob Glinščici. Nekatera rodbinska imena v Ricmanjih in drugih vaseh kažejo, da so tudi Francozi spreminjali naša rodbinska imena in jih prilagajali svojemu jeziku in svojemu pravopisu. Omenjam še dobro ohranjeni mejnik pri Mačkovi jah na vrhu Dolge Krone, ki nosi slovenske krajevne napise in letnico 1819. V tem spisu ne bomo podrobno razmotrivali in raziskavah spomenikov, temveč bomo pokazali le neka-j sledov, ki spremljajo človeški rod j11 slovensko ljudstvo od davnin dob. Slovenski zgodovinar naj se poglablja v zgodovino Tržaškega Krasa in Brega, ki hrani prav gotovo mnogo gra. diva q davnem obstoju slovenskega ljudstva in o njegovi kulturi na tej zemlji okrog Trsta. To je naloga tudi mladega intelektualca, ki je sin te zemlje in slovenskih staršev. Zavedno, napredno in razumno mladino -je treba pripraviti do tega, da začne Poučevati lastno zemljo in lasten narod. Ti članki pod naslovom «Zgodovina ob Glinščici» naj bodo le migljaj, ie pobuda za nadaljnje znanstveno delo in pa morda skromen prispevek gradiva za zgodovinp tržaških Slovencev. Glinščico ob dveh svetovnih vojnah Val revolucionarnega gibanja v Evropi v XIX stoletju je ugodno vplival tudi na slovensko ljudstvo v Irstu in oko-lici. Slovenci so se vedno bolj združevali; ustanavljali so kul. turna in prosvetna društva, pevske zbore, ki so dvigali narodno zavest in dajali s pesmi- « jo domorodnim srcem moči, da so neupogljivo vztrajala v odporu proti kulturnemu in gospodarskemu zatiranju politično itak nesvobodnega ljudstva pod avstrijskim škornjem. Narodna zavest je bila že silna in želja po lastni neodvisni domovini, po. zedinjenju vseh, Slovencev z Južnimi Slovani in Slovani sploh je plamtela v srcih vsega naprednega ljudstva. Prva svetovna vojna je le delno uresničila ta stremljenja, kajti prav primorsko ljudstvo, ki si je tako vroče želelo osvobojenja, je bilo po tej vojni pahnjeno v fašistično sužnost, v odvisnost tuje države, ki si je prizadevala izbrisati Slovensko ime in slovensko besedo ter slovenski značaj ob Glinščici, in ki je skušala odgnati slovenskega človeka z njegove rodne grude. Po drugi svetovni vojni je slovanska zgradba bila videti trdna, a upanje, da bo pereče vprašanje priključitve vsega slovenskega ozemlja k matični zemlji ugodno rešeno, se je spremenilo v grenko razočaranje. V obeh velikih vojnah, ki ata zajeli evropska tla in ki sta prinesti strah in moritve, je bila Glinščica spet zatočišče ljudstva, ki je v njenih votlinah jn pod obokanimi pečmi našlo varno zavetje Pred sovražnimi izstrelki. V osvobodilni borbi je bila Glinščica važen člen pri obveščevalnih in operativnih nalogah narodno osvobodilne vojske; kljub močnim stražam in Albin je nestrpno mislil na domače kraje, na tesno mamčino hišo, na vrt, na živali, na vas, na ljudi... In mislil je na mamco. Tako čudna je bila njena smrt, in tako mučna, brezdanja praznina je nastala po njej. Da ni bilo tako čudovito jutro, bj bilo Albinu hudo mučno. Zakaj dedek ob njem je molčal tako vneto, da ga je nazadnje že vznemirjalo. Sedel je ded sključen v dve gube na kozlu, vsako toliko časa basal pipo, kadil, poganjal iz dolgočasja kobilo s svojim «naaa». Ee kadar sta se peljala skozi kako vas, je povedal ime vasi. Čez čas je skopo dodal: «Tu poznam nekega Petka». In spet čez čas; «Pred desetimi leti sva se zadnjič srečala na sejmu v Ljutomeru... bog ve, če še živi...» In spet je obmolknil. Po petih urah vožnje sta nazadnje prilla v Zleboyce. «Flegari-čevih nisem poznal», je dejal ded. Da, saj so bili revni ljudje! Pač Pa je poznal dva kmeta- — Albina je stisnilo za srce, ko je zagledal domači krov. Oči so se mu ovlažile. Zakaj istočasno se mu je obudila podoba mamce z njeno počasno, bolno hojo po dvorišču, kako za njo gredo njene kokoši, race, mačka, pes. Pritekel je pes in - začel divje lajati od radosti, ko je zagledal Albina. Prišle so kokoši, prišla je mačka, kar vse je bho te dni-prepuščeno skrbi sosedovih. Medtem ko je dedek privezal kobilo za a slivo, jo pokril, ker se je v klanec bila spotila, in ji vrgel jesti, je Albin odklenil hišo. Dedek je staj sredi vrta, od koder si je ogledal hišo. vrt sam, okolico, vas, njive, dolino spodaj, dokler ni sedel na vežni prag, kamor se je upiralo kar vroče sonce. A tu je zdaj gledal, kako fant naprej poskrbi za živali: ni si mogel kaj, da bi ne vrgel psu skorje iz žepa, da ne bi dal nekaj mački,, da ne bi šel in prinesel s podstrešja koruze, je vrgel kokošim in racam. Ta ljubezen do živali ga je ganila. Vendar je ostal negiben, tudi njegov obraz se ni spremenil. Samo njegove oči so nenehno visele na fantu. Nato se je Albin odpravil po vrtu, spremljal ga je pes. Nehote se jč ded Slavic dvignil in odšel za vnukojn, ves čas dva koraka za njim. In medtem ko je fant gledal že odcvetajoče jablane, že odcvetele hruške in slive ter češnje, je on opazoval fanta. Ko se je Albin ustavil prj neki mladi jablani, je šele zdaj prvič naravnost sprego-goril, čeprav ni pogledal deda: «Ta jablana tako lepo cvete vsako leto, a še ne vem, kakšne rodi. Zavržp se in odpade. Treba jo bo posekati, ker zakaj naj bi samo cvetela? Ali pq bi še počakal dve tri leta? Da. in dobro jo bom pognojil!» Potem je pokazal na tri druge jablane, še mlade: «Te je moj oče zasadil. Kosmači, dobra jabolka». Se] je dalje, do njive, ki je bila do pol zasejana z ržjo in pšenico, do po] zasajena s krompirjem, z nekaj vrstami koruze, a ostalo sò bile grede s solato in drugimi stvarmi. «Krompir in koruzo bom moral okopati», je dejal in si kimal. «Tam na ravnimi», je dejal dedku, ne da bi ga pogledal, «imate boljšo zemljo. Tu je sama ilovica. — No, vseeno, tudi tu je. lepo». Nato ga je zaneslo k živi meji, razgrnil je listje z dvema prstoma in samo pokukal v grm. «Sedi», je dejal in Slavic je videl, kako se je zdaj prvič toplo nasmehnil. Pokimal je dedu, naj tudi on pogleda. Stari Slavic se je res nagnil h grmu in zagledal v gnezdu sedečega slavca. «Sedi», je pokimal ded. «V onem. obrezanem brestu gnezdi kos», je rekel Albin, «v tena bezgovem grmu pa ima vsako leto grlica mlade». Njeno gnezdo mu je »d daleč pokazal, rekoč: «Grlice so plašne. Takoj zbegnejo. če jim pogledaš v gnezdo. — Tako lepo pojejo vse te ptice vsako pomlad!» Zdaj se je zagledal y dolino in na hribe onstran doline. «Lepo se vidi, ne?» je rekel zadovoljen. Slavic je samo kimal, ko je gledal res lepo dolino in modrikaste hribe onstran. «Samo ta vrt in ta njiva sta naša. Malo imamo, ne?» je dejal s smehljajem. Nato so se mu oči nenadoma ovlažile. «Mamcp ne bo več. Vedela je. ko sva odhajala... tako si je vse. ogledala, in ko sva že šla, je dejala vsemu; Zbogom, nato pa si brisala oči». Utihnil je in se napotil proti hiši. Ded mu je sledil za dva koraka. Sel je za njim v sobo, a tam sedel za mizo. Tedaj je dejal Slavic: «Pojdi in prinesi torbo ter vino. Cas bo, da jeva. Kobili še malo vrzi». ( Cez čas se je Albin vrnil s torbo in steklenico in položil vse na na mizo., «Krožnik vam prinesem», je dejal in ga ' res prinesel iz kuhinje. Slavic je vzel iz torbe meso in kruh, razrezal meso na krožniku, narezal kruh na kose pa dejal; «Sedi in jej». Fant je posegel po mesu in kruhu, Slavic pa ni odmaknil pogleda od njega. — Po kosilu je Albin odšel v vas, k prijateljem. Ko se je za dobro uro vrnil, je ded še vedno sedel za mizo. Ta mu je preprosto in naravnost dejal: «Kaj zdaj nameravaš?» A preden je Albin mogel odgovoriti kaj določnega na to vprašanje, je Slavic nadaljeval: «Z mano pojdeš!» Albin je samo bolj široko odprl oči, a se mu je odločitev zdela nepreklicna. In ded je res ponovil odločno: «Z mano pojdeš» In zdaj se je nenadoma na široko razgovoril, pri čemer pa ni gledal fanta, temveč skozi okno»; «Nimam nikogar, saj ai videi?! Sama sva Z ženo, a bi bilo bolje, da je ni», je rekel tiho. «Pet otrok sva rodila, lepo sem jih vzgajal, a oni — ne vem, po kom so se vrgli. Dva sta se zgubila v svet, ie videl ju nisem od takrat, niti pisala nista. Trije so ostali doma, v Hrastju; ker z mano nobeden ni hotel živeti. Ženil sem jih po vrsti domov, a so mi, prekleti, pred očmi hoteli vsak vse odnesti. In zemljo zemljo naj jim predam, grunt. Vsak je hotel vse in bi ubil brata za grunt Prepirali, kleli smo se, pretepali... ne bi ti rad pripovedoval o teh gnusnih stvareh... lastni sin me je vrgel čez Prag», je dejal nacifašističnim mitraljezom v o ten gnuauui »tvaucn... lao-wu o*** jC ve« *—»> j- —-— strelskih gnezdih nad Glinšči- tiho, hči mi je pljunila v obraz, druga me je suvala. Z bati smo se»t c„. k„»b »tei.® topovskih j. «»v»™,«'»™i^vt“™oaaie tru0.?».; rtfa odnesli Zemljo hočejo; da bi jim jo kar razdelil! Najprej so pretili potem so se me kar lotili Ne misli, da jim nisem nič «ali Več ko polovico sem jim bil razdelil. A oni hočejo vse! Vse! In vsakte-ri bi rad vse zase! Matj pa je z njim). Vedno kujejo neke zarote! Jaz pa se jim samo smejim! Figo dobite! Grizite se med seboj in grizite mene! Pomisli kaj sem si bil zadnjič izmislil in jim tudi rekel», in pri tem se je 'začel čudno hihitati, «kdor drugemu uho odgrizne, dobi cel oral in tisti, ki uho zgubi, dva orala! No, poskusite, sem vpil. — Pomisli,’takrat so se ustadili v prepiru, se gledali. Bogve če niso razmišljali, ali se splača ali ne. A nazadnje so začeli pljuvati p« meni, češ kako sem umazan!» In spet se je drobno, suho smejal. Nato se ip zagledal v Albina, se zresnil, celo nagubal čelo in dejal tiho; «Ti teea ne razumeš Ti ne veš, kaj je zemlja, ti ne veš, kakšni so kmetje, kadar °re za zemljo! Za zemljo so se ljudje pobijali, otroci so metali starš p čez prag, jih tudi ubijali. Strašne stvari so se vedno godile za- radi zemlje! Vem, mnogo zgodb poznam! Predaj zemljo otroku m mogel ziuuuu oupora m ga zaklenjeno bo vse pred teboj. In če boš bolan, ti ne bo dal niti zdra , ljudstva, nihče odvrniti ga od kaj šele da bi ti pripeljal zdravnika. Dà, poznam te s^vairi' v*đlsL^ pravca človečanskih stremljenj. pozabil bo, da si mu oče, da si mu mati. Stradal boš pri njem, str g n , Kleno ljudstvo ob Glinšči- tako sem ostai sam... sam; ker tudi žena je z njimi, še podpihuje 1 ci je živelo, živi in bo žfvelo. __________________________________ ________________ .(nadaljevanje sledi). granat, so junaški borci prodirali skozi Glinščico do svojih odredov in izvršili zaupane jim naloge. Obstreljeni zvonik bo-Ijunške cerkve, porušeni slovenski domovi kažejo na bes nacifašističnega okupatorja, ki je hotel naše ljudstvo ustrahovati in ga pokoriti, pot skozi Glinščico pa zapreti s topovskim ognjem. A zmagali smo — in še bomo zmagovali. Narod ob Glinščici se je boril, krvavel je za človečanske pravice — za svobodo, za mir, za enakopravnost, za. bratstvo in pravičnost. Nihče dioslej ni mogeil zlomiti odpora tega Nadaljevanje prihodnjič 10 Za gospodinjo in dom REVMATIZEM ozdravljiva bolezen? Na 7. mednarodnem kongresu za revmatične bolezni, ki je bil v New Yorku, je bilo govora o doslej neslu-temb uspehih pri zdravljenju revma-tizma s sintetičnim hormonom skorje nadobistne žleze. Poročali so o bolnikih, ki so bili zaradi težkega kroničnega sklepnega revmatizma priklenjeni dolga leta na posteljo, a so začeli zopet hoditi, da celo letati in plesati. Ko so na kongresu zbranim zdravnikom prikazovali film o zdravljenju revmatizma z novim sredstvom, so bili vsi mnenja, da gre pri tem za moderno čudo, ki predstavlja popoln preokret v zdravljenju revmatičnih bolezni. Temu hormonu, ki je bil do sedaj znan pod imenom «spojina E» tn ki je eden izmed sestavnih delov nadoblstnice, je dal jahemja takmadki L Poklekni in vzroči, dlani obrni naprej; 2. Sedi na desno nogo, skloni se kolikor mogoče globoko in zamahni z rokami nazaj; 3, S krepkim zamahom se odrini zopet v prvotno držo; 4, Sedi na levo stran, sc skloni, zopet zamahni z rokami nazaj in vajo vsaj lOkrat ponovil Ta vaja zelo koristi trebušnim mišicam in krepi obenem prsne milice. — njegov iznajditelj, američki učenjak Edward C. Kendall, ime korUson, Danes splošno mislijo, da bo igral kortison pri zdravljenju revmatičnih bolezni prav takšno vlogo, kot Jo ima na primer insulin pri sladkorni bolezni ali pa preparati iz jetrnih izvlečkov pri nekaterih oblikah malokrvnosti. Takšno zdravljenje bi bilo velikanskega socialnega pomena, saj so revmatična obolenja med najbolj razširjenimi. Kortison pa ne deluje samo na sklepni revmatizem, ampak je tudi izborno zdravilo za celo vrsto revmatizmu podobnih bolezni, predvsem za sponchlozo (bolezen, pri kateri postane hrbtenica popolnoma negibčna) In tako zvani akutni infekcijski revmatizem ali revmatično mrzlico. Akutni infekcijski revmatizem Je predvsem bolezen otrok in mladih ljudi. V teku bolezni sc prav rado vname srčno ostenje; posledica tega vnetja so dolgotrajne komplikacije, ki kvarno vplivajo na zdravje človeškega organizma- Statistike nam povedo, da ima tretjina vseh srčnih bolezni svoj izvor v akutnem infekcijskem revmatizmu. Bolniki, ki dobivajo kortison, postanejo zelo dobro razpoloženi, zato je upati, da bo uspešno pomagalo tudi pri zdravljenju nekaterih duševnih bolezni, zlasti melanholije in depresije. Poskusi na živalih so pokazali, da pospešuje kortison izmeno tvari in da krepi obrambno moč organizma. Med drugo svetovno vojno se je tudi šušljalo, da dobivajo letalci injekcije hormona nadobistne žleze in da jim te injekcije omogočajo, da lahko brez težav letajo v višini 12.000 metrov. | Na žalost pa ima zdravljenje s kortisonom zaenkrat le teoretičen značaj, kajti danes razpolagajo samo le z neznatnimi količinami tega zdravila, ki trenutno služi samo znanstvenim namenom. Kortison izdelujejo Iz govejega žolča in potrebujejo v ta namen ogromne količine. Da dobijo 2700 gramov kortisona, potrebujejo žolč od 200 tisoč goved! Izdelovalni stroški so tako visoki, da stane na primer 3-tedensk» kura, ki je potrebna Za ozdravljenje kroničnega revmatizma, 18 tisoč dolarjev... Znanstveniki si na vse načine prizadevajo, da bi izdelali kortison na čim cenejši In enostavnejši način, kajti šele takrat bi to zdravilo imelo praktičen pomen, če bi bilo dostopno najširšemu krogu bolnikov. Zadnje mesece so baje odkrili, da vsebuje sadež neke vrste divje trte, ki raste v Afriki, snov Istega učinka kot kortison. Ce je temu tako, potem ni daleč čas, ko bo vsakomur mogoče, da si bo zdravil revmatizem s kortiso-nom in ga bo za vselej ozdravil. Dr. S. B. NASVETI in odgovori ljudskega zdravnika C. H. IZ IRSTA; V vašem primeru je kapavica povzročila vnetje zadnjega dela sečne cevi in ečne žleze. To vnetje je postalo sedaj kronično in je zato teže ozdravljivo. Ni pa nobenega dvoma, da so yse vaše nadloge le posledica kapavice in nobene druge spolne bolezni. Spolno občevanje je v takih primerih škodljivo, prav tako tudi škodi, če bolnik kolesari, o-pravlja težka dela, pije alkoholne pijače in je močno začinjeno hrano, kot poper, papriko itd. Vit. p. H. da vedno občutek gorkote, ne more pa škoditi živcem. Zatecite se k dobremu specialistu, ker se lahko iz kroničnega vnetja sečne cevi izcimijo neozdravljive posledice. S. S KOLONKOVCA: Šume- nje v ušesih lahko povzročajo razne bolezni, kot so: ušesni katar, nenormalen krvni pritisk, živčne bolezni itd. Ce vam zdravnik za ušesne bolezni ne najde nič več ušesnega katarja, vam pa kljub temu v ušesih šumi, je to najbrž vzrok živčnega obolenja. Mislim pa da za vas niso prikladna pomirjevalna sredstva, ampak kaj takega, kar vas bo poživilo in vam zvišalo krvni pritisk. Ne jemli.te si teh nadlog preveč k srcu, ampak poizkusite polagati nanje čim manj važnosti in ne da bi se zavedli se b* dc. počasi porazgubile brez tol> Kih nepotrebnih zdravil. /g u k YA Za mamico svetlorjava obleka z beli m ovratnikom in rokavnlm zavihom, za siaka modre hlačke in bela bluza z našivki, za dveletno hčerkico pa bela organdi obleke a z vezenimi cvetlicami ZDRAVILNE RASTLINE ìi'ti'tiui mlečnih opij jemljemo, da nam pomirja bolečine. Ta sok miri, zmanjšuje bitje srca in niža krvni pritisk. Zato je priporočljiv za one, ki ima poapnele žile. Moramo pa biti s to rastlino previdni. Je grenkega in žgočega okusa. Zelišče, posebno pa korenika, ima mnogo ostrega, sprva sladkega, pozneje pa ostro grenkega rumenega mlečnika. Ce pride dosti tega mlečnika v želodec, povzroči omotico, drisko in črevesno vnetje, kateremu sledi čestokrat smrt.. Takemu bolniku izperejo želodec, ga dramijo z umetnim dihanjem ali pa mu dajejo injekcije kofeina ali kafre. Kot zdravilo pijejo čaj iz listov, pol žlice čaja dvakrat dnevno. Iz korenine delajo tinkturo in ekstrakt. Včasih so domnevali, da je v koreniki nadnaravna moč, ki so Jo iznašli alkimisti, da bi lahko delali Iz vsake stvari zlato. O njegovi zdravilni moči pa so bili tako uverjenl, da piše celo rimski pisatelj Plinij, da če mladim lastovicam Iztaknemo oči, dobe zopet vid, če jih zdravimo s krvavim kit dobro in okusno jed. Bukva, ki Jo dobimo na našem ribjem trgu, j« dolga okoli četrt metra. Nje telo J« skoraj valjasto, in prav malo stisnjeno ob straneh. Hrbet je modrikasto -siv. boki pa so srebrni in po njih se vlečejo tri do štiri podolžne proge. Trebuh je bel, ima lepo razvite vs* plavuti, posebno repna plavut je zelo izrazita, ker je zelo globoko izrezana. Tam, kjer je priraščena prsna pia. vut, je velik črn madež. Love jo z mrežami. Na našem ribjem trgu ji pravijo bobba, ki je v zvezi s starim grškim imenom boops, kar pomeni po naše volook, to je, da ima velike oči, In res so njene oči nekaj posebnega, so izredno velike, tako da je že v starih časih dobila bukva svoje ime zaradi svojih velikih oči. ki spominjajo na velike volovske oči. Stari pripovedujejo, da te bukve ne jedo samo trave, marveč tudi živalce, kar bo verjetno. Pravijo pa tudi. da bukve plavajo za sardelami in ko se reve ujamejo v mreže in silijo Iz njih, jim bukve izsesavajo oči. T. P. Povsod ga je dosti, na cestah, ob zidovih, ob mejah, kjer hočeš ga najdeš, v nižini in do 1600 metrov višine. Toda nikoli nc gre daleč od človeškega bivališča. Kjer najdeš krvavi mlečnik, veš, da so ljudje v bližini. Cveti so rumeni in jih je skupaj vsaj po štiri do osem. Iz tega cveta zraste majhen strokec. Sedaj je njegov največji čas cvetenja, bo pa cvetel še vse poletje. Iz ene korenike zraste več stebel, ki so kosmata; na njih sc vrste krpasti in razrezani listi. Dvomim, da bi po tem opisu spoznali krvavi mlečnik. Spoznali pa ga boste po rdečerjavem soku, ki priteče iz ranjenega stebla, lista, ali korenike. 2e od nekdaj so bili ljudje zaradi tega nanjo pozorni in so jo uporabljali kot zdravilo. V novejšem času je poizkušal Rus Demisenk zdraviti s tem rdeče-rja-vim sokom raka. Da bi raka ozdravil ni uspel, uspelo pa mu je s tem mlečnlkom olajšati b0'ečtne In za čas ustaviti potek In razvoj bolezni. Da si odpravimo s tem sokom kožne bradavice, je žc znano. Stebelce odlomimo In sl s sokom, ki sili na dan namažemo bradavice. Zaradi rumeno - rjavega soka so mlečnik včasih uporabljali za obolela jetra. Ljudem se je zdelo, da je njegova barva enaka barvi jeter in žolča. Menili so, da deluje dobro na podobno, in so zato krvavi mlečnik dajali bolnim na jetrih, žolču in na vseh prebavilih. Tudi proti zlatenici so ga uporabljali. Tudi danes uporabljajo to rastlino v podobne namene. Toda krvavi mlečnik ne zdravi, marveč blaži bolečine. Sok krvavega mlečnika je čudovito sestavljen, česa vsega niso našli v njem kemiki. Trde, da je v tem soku mnogo snovi, ki so podobne soku maka, ki ima v sebi opij. Tudi Nasveti Rjaste žeblje namakaj nekaj ur v bencinu, nato pa jih zdrgni s krpo in drobnim peskom. * * « Vonj po ribah, čebuli, česnu itd. odstraniš z noža, ZDRAVILNA POMLADNA JUHA Sesekljaj mehke dele zelenih listov sladkega Janeža, pest peteršilja, mlado čebulico in 6 . 7 lističev sveže kadulje; nato vrzi sesekljano zelenjavo v 1 1/2 litra vode, dodaj 2 žlici olja, 5 dkg masla In osoli po okusu. Naj vre pol ure, potem pa vrzi z juho 30 dkg riža. Skuhano potresi s parmezanom in postrezi. za AD: i—r tržaško kuhinjo OMAKA ZA MAKARONCKE Sesekljaj 5 dkg mehkih rumenih okisanih paprik, dve dišeči sardeli In 50 dkg črnih oliv, katerim si odstranila koščice. Vrzi vse skupaj v lončeno posodo, v kateri si segrela 3 žlice olivnega olja, dobro pokrlj in kuhaj na nizkem ognju četrt ure. Medtem skuhaj v dobro osoljeni vodi 40 dkg makarončkov. Kuhane od-cetl in jih vrzi v pripravljeno oma- ko, premešaj In takoj ponudi. Parmezana ne potrebuješ. JAJČNA KREMA Dobro stepi 4 rumenjake s 4 žlicami sladkorja, dodaj nato 8 žlic mleka in nekaj kapljic ruma. Pokrij dno modla z raztopljenim in zarumenelim sladkorjem, vlij vanj kremo, potresi povrhu s kakaom in kuhaj na sopari do 20 minut. Postrezi mrzlo, • * • S šipe odpraviš madeže oljnatih barv s terpentinom, apnene madeže pa * kisom. • • • Ce boš od časa do časa namazal* usnjene podplate s toplim lanenimi oljem, bodo veliko boli trpežni. * * * Tudi lepotno masko si lahko pripraviš iz domačih sredstev. Žlico sveže smetane zmešaj s pol ns-menjaka in 2-3 kapljicami oljčnega olja. Obraz si očisti z alkoholom in natri kožo; namaži si tudi roke. Po eni uri odstrani kremo z mlačno ali pa tudi mrzlo vodo. * * * Bakrene predmete umivaj z vročo vodo in sodo; da se bodo svetili, jih zdrgni s starim časopisnim papirjem. Stran naših kmetovalcev l ni d skl TEDNIK 11 Kakšna letina se nam obeta letos Obilno deževje je dobro vplivalo na razvoj poljedelskih kultur. Jl'ratxi bujno rase in pričakovati fe dobre košnje. Kmetovalci se ooao oddahnili, kajti lani jih je precej vznemiril problem krme. S tem pa še daleč ni rešen problem prehrane goveje živine. Sejati bomo morali več detelje in lucerne ter koruze za zeleno krmo in travne mešanice. Pšenica je lepa, toda pregosto sejana. Kmetje zelo grešijo in to ne samo pri žitaricah, ker sejejo ali sadijo pregosto. Gosto vzrasle sadike se ne morejo pravilno ukoreniniti, stebla postanejo tenka in zaradi pomanjkanja svetlobe rahle narave ter tako podvržene vplivu vremenskih nezgod (pšenica rada podleže) in boleznim. Krompir je v obalnem pasu že skoro povsod v cvetju in razvija se dobro. Napreden kmetovalec mora že sedaj misliti, katerih grmičev gomolje bo vzel za seme. Vse lepe, zdrave in dobro razvite grmiče zaznamuje s količi ali na drug način in od teh obere gomolje ter jih spravi v poseben prostor. Na semenski krompir ne smemo misliti šele ob času sajenja pač pa te ko se rastline razvijajo, določimo grmičje, katerega gomolje bomo izbrali za seme. Na trgu je že od druge 'polovice aprila domači grah. Letošnja letina bo vsaj za 50 odst. prekosila lansko. Dobro so se obnesle vrste: sameriški čudež» in limali proven-sah. Tudi glede graha, je čas, da se naši kmetje spametujejo in si sami doma vzgojijo zadostno količino graha za seme. Prepričani pa smo, da bi lahko tudi izvažali se-tnenski grah. Zdaj je tudi čas za sajenje pa- radižnika, zgodnjega zelja, paprike, jajčevca (melancane) in drugih povrtnin. Zelo ugodno vreme za vzgojo povrtnin nas sili, da posadimo čim več zelenjave. V Istrskem okrožju zelo propagirajo sajenje paradižnika. V ta namen bodo delili nagrade (sladkor, milo in moko) vsem kmetovalcem, ki bodo posadili večje količine te povrtnine. Trta lepo poganja in čim sc ustali vreme, bo treba začeti škropiti in žveplati. Pri tem delajo kmetje večje napake. Uporabljajo preveč modre galice in žveplajo v času, ko sc še ni treba bati oidija (plesni). Vlažno in toplo vreme je vplivalo zelo povoljno na razvoj raznih škodljivcev in bolezni na povrtninah in na sadnemu drevju. Proti tem se je treba boriti. Ponekod izjeda bramor korenine sadikam. Uničujemo ga s strupeno ČITAJTE KMETOVALEC V MAJU mbo, Ri jo pripravimo z zmesjo koruznega zdroba in cinkovega fosfida (na 100 kg koruznega zdroba 3-4 kg cinkovega fosfida). Hruškina mešica (večje število črvičkov v plodu) je ponekod uničila ves sadni pridelek. Za sedaj nam ne preostaja drugo, kot da pridno obiramo vse okuženo sadje in ga uničujemo. Možno je, da bo paradižnik in krompir napadla peronospora. Proti tej bolezni se borimo tako, da posevke škropimo z raztopino modre galice in apna enako kot vinsko trto. mini mučim borbe proli grozdni plesni POLJEDELSTVO Zaradi neprestanega dežja v preteklem mesecu, nam je delo na polju precej zaostalo. Ko se bo zemlja osušila (kdor še ni posejal koruze in fižola, naj to stori takoj), ne pozabimo okopati žita. Cez kakih 14 dni bomo že lahko začeli prvič okopavati vse posevke. Okopavajmo in ko bo čas zato, tudi osipajmo le ob lepem vremenu, ako hočemo, da bomo dobro zrahljali zemljo in zatrli plevel. Ne bomo imeli nobenega dobička, če ne bomo opravljali tega dela dovolj pazljivo. Velika razlika je med njivo, ki je dobro okopana in med ono. ki jo samo malo postrgamo in popraskamo. Tudi je važno, da okopavamo o pravem času. Kako velika je razlika med pravočasnim in zakasnelim okopavanjem bo vedel najbolj tisti, ki je okopal polovico njive pred dežjem, pol po dežju. Kot noč in dan se razlikujeta obe polovici, posebno še, če je bil dež obilen. Pri okopavanju lahko gnojimo z nitratom, posebno one njive, ki imajo alabp, pusto zemljo in niso dovolj gnojene s hlevskim gnojem. TRAVNISTVO V tem mesecu začenjamo kositi in-1 čepov s cunjami; rabite rajši karnatko (rdečo), laško deteljo in i maske iz plutovine! lucerno. . . . SADJARSTVO Dober kmetovalec je svoje trav-1 . , . * . , , nike- že poravnal in pognojil; Kdor V sadovnjaku je najvažnejše delo pa tega že ni storil, naj vsaj na zatiranje škodljivcev. V tem me-travnikih, ki še niso dosti pognali, seču zatiramo majskega hrošča, go-popravi, kar je zamudil. Tu se I seme® cvetodera in listne uši. Kronam pokaže potreba po gnojnič-nih jamah. Kdor jo ima, ima tudi gnojnico! Na travnik z njo! Pomeša naj jo z vodo in jo razvozi po travniku zjutraj ob rosi ali zvečer. i ŽIVINOREJA Smo v dobi, fco prehajamo od su- Vinogradniski dobro vedo, da je grozdna plesen (oidij) za trtno ušjo in peronosporo najbolj nevarna bolezen vinske trte. Oidij je glivica, kii spada med plesni; te vrste glivic, ki jih je v prirodi zelo mnogo, rastejo samo na površju živih ali mrtvih organskih «novi. Tako raste tudi oidij na površju grozdnih listov in mladik vinske trte in ga zato lahko zbri-*emo s prstom. V tem se loči od peronospore, ki je ni mogoče zbrisati. Oidij se naseli na spodnji in Zgornji strani lista in se razlikuje od peronospore ludi po plesnivem zadahu in da napada trto ob suši, medtem ko je peronospora ob vlagi- Oidij napada pri nas trto prav zgodaj, zato moramo trte prej požveplati kakor poškropiti. Ze samo ime pove, da uporabljamo proti oidiju žveplo! Začinja leta pa ima in o v rabi proti grozdni plesni novo sredstvo, ki se imenuje «tiessi» in ki se je zelo dobro obnesel. Kaj je tiosol? Nič drugega kot žveplo, ki »e z vodo lahko moči In ga rabimo kot nadomestilo ali kot dopolnilo raznih sredstev. UPORABA TIOSOLeA Ako hočemo že iz vsega početka zatreti oidij, moramo škropiti o pravqm času (zadnje dni aprila -Prve dni maja), to je takrat, ko imajo poganjki ie malo listov. Ce škropljenjem odlašamo, nam grozdna plesen močno napade mlade poganjke, ki postanejo rahitični, kratki in drobni. Tako trto bomo težko rešili, tudi če jo še tako energično škropimo. Koder povzroča oidij bolj neznat^ no škodo, škropimo istočasno proti oidiju in peronospori; torej takrat, ko so poganjki dolgi 10 do 12 cm. V tem primeru dodamo bordoški brozgi 50 do 80 dkg tiosola na hi. Ker škropimo obenem tudi proti peronospori, prihranimo na času. Drugo škropljenje proti grozdni plesni izvršimo preden trta cvete, tretje ko cvete in potem 5e poslednje, ko je trta ie odcvela. Tiosol dodamo bordoški brozgi ali pa ga rabimo samega. Žveplo v prahu je predvsem koristno pri zadnjih dveh postopkih, posebno še, ko nima vinogradnik modeme škropilnice na močan pritisk, ki mu dopušča, da s tekočino bolj gotovo doseže notranjost grozda. TEHNIČNE IN EKONOMSKE KORISTI TIOSOL-A Cernu je tiosol bolj koristen od žvepla v prahu? 1. Se takoj razmoči v vodi ter se meša z drugimi podobnimi sredstvi; prihranimo na času in delu in proti raznim beleznim (z bor-doško brozgo proti oidiju ni stru peni rosi, s tiogammom proti grozdnemu molju, zavijaču itd.) 2. Ker je tiosol zelo droben prali, se dobro moči in lepi, zato ga dež dobro izpira, (žveplo izpere že prvi dež). 3. Škropimo lahko tudi ob vetru, tako da ga gre malo v izgubo. 4. Z 1 kg napravimo povprečno isto delo kot bi ga naredili s 6 do 8 kg, druge podobne snovi. 5. Rastlin ne opeče. Zaradi omenjenih lastnosti se tiosol vedno bolj uporablja. PRIPRAVA TIOSOL-A Med neprestanim jnešanjem stresamo tiosol piccasi v vodo, dokler se ne razmoči. Posode, v kateri pripravljamo škropilo, ne napolnimo do roba, ampak vsaj 30 cm pod' rob, ker se brozga med mešanjem peni. Tako rastlino lahko škropimo. vodo. Ce nimamo živega apna, kar bi bilo seveda najbolje, vzamemo približno 1 1/2 kg gašenega (če j« gosto malo manj, če je bolj redko, malo več), ga razredčimo z nekaj litri vode in precedimo skozi sito v posodo s 50 litri vode. Ko je vsa galica raztopljena, jo zlijemo med stalnim mešanjem v posodo z apnenim mlekom in ne obratno, apnenega mleka v raztopino modre galice. Pripravimo si toliko škropila, ko--ir ga lahko v enem dnevu porabimo. Posode, v katerih pripravljamo bordoško brozgo, morajo biti lesene ne pa železne. Ne bodimo površni, ne ko pripravljamo škropilo, ne ko škropimo! Ce so trte slabo raščene, pognoji jim s solitrom, tudi zavitkov trtjo-na ne pozabi pobirati. .KLETARSTVO V maju, in že preden vinska trta cveti, moramo vsekakor vino pretočiti tretjič. Pri pretakanju zadimimo sode z žveplom ali pa dodamo vinu 7 gr. kalijevega metabi-sulfita. Posodo, ki ostane prazna, dobro zažveplajmo, in sicer vsake tri tedne. Paziti moramo, da so sodi vedno polni. Ne ovijajte lesenih za- šče cvetodera in gosenice zatiramo otresanjem. V boju proti gosenicam nam dobro služijo posebne škarje na visokem drogu. S temi škarjami odrežemo vršičke z zapredki in ji sežgemo. Listne uši ki delajo veliko škode zlasti na breskvah, pokončujemo s tobačnim . izvlečkom, s trskami kvasije. Tihega k zelenemu krmljenju. Bodi- ogamma in dir. Mlado zelenja škro-mo previdni, posebno pri krmlje- pimo le zjutraj zarana ali proti nju mlade rdeče detelje, ki zelo j večeru. Precepljenemu drevju pri-rada povzroča nevamo napenja- j vežemo palice, da nam cepičev ne nje. Pazimo, da se mlad-a detelja ne j polomijo ptiči, ugreje in ne ovene. Mešajmo med njo suha krmila (seno, slamo). Zeleno krmo pokladamo lahko v primernih množinah vsem domačim živalim, le vprežne živine (konji, voli) nè krmimo z zelenimi krmili, temveč s suhimi. Preden gre živina na pašo, daj ji nekoliko suhe krme, a tudi pasi jo spočetka le po malo časa. Po paši ji tudi še pokladaj suho krmo. Meseca maja je skrajni čas, da pustimo cepiti vse prašiče proti rdečici. VRTNARSTVO Glavna opravila v tem mesecu so: zalivanje in «kropljenje, gnojenje z gnojnico, pletov in okopavanje. Beremo že spomladansko solato, radič in špinačo pa tudi grah, zgodnje zelje in redkvice so že zrele. Ako nismo zastavili fižolu ragla-ču kolov, proden smo sadili, mu jih moramo sedaj. Iz zimskih gredic presajamo na stalno mesto papriko, v kolikor tega nismo storili že aprila. Pregosto zelenjavo, posebno solato, repo, peso itd. je treba zredčiti. Za poletno rabo sejemo; kodrasto zelje, rožnato ali glavičasto zelje in rdeči radič. Proti koncu meseca sadimo cvetačo in ohrovt. Ko postane kaka leha prosta, jo posadimo lahko s fižolom, ki nam da stročje pozno poleti ali zgodaj jeseni. Kumare preščipnimo in jih obdajmo z vejevjem, prav tako tudi g rali. Paradižnikom deni količke, h katerim jih rahlo priveži z rafijo. Ce nimaš domačih gnojil, predvsem gnojnice za zalivanje zelenjave, si lahko pomaga« z umetnimi gnojili. Na vsakih 100 litrov vode deni 250 gramov superfosfata, 125 gr. kalijeve soli in 225 gr. solitra. CVETLIČARSTVO Na cvetličnih gredah so odcveli tulipani in hijacinte. Sredi maja nasadimo na te gredice ietmh cvetic. Iz toplih gred presajamo astre, cinije, nageljne itd. ter napravljamo podtabnjence krizantemam. Proti sredini maja sadimo dalije, ki so pričele kaliti. Tiste, ki še niso pričele kaliti, sadimo nekoliko prej. V maju sejemo ludi trajnice in dvoletne cvetlice. ČEBELARSTVO V tam mesecu čebele rojijo. Ce še niso, pripravi si za medišče m roje potrebno satovje, opremi okvirje z žico itd. Sedaj se rade naselijo v panjih, zlasti v zadnjem delu, mravlje, ki so prav nadležne. Da jih odpraviš, postavi v panju na mesto, kjer se mravlje zbirajo, v sladkorni ali medeni vodi namočeno gobo; ko bo na gobi dovolj mravelj, vrzi jo v 'Telo vodo. Ce prevažaš čebele na pašo, bodi previden. Za vožnjo si moraš pa-.je prav dobro pripraviti, da se ti iz njih fned potjo ne usuje roj čebel. Kako uničujemo bolezni in škodljivce na povrtninah Bolezni in razni škodljiv:! nam letno uničijo na vagone vrtnih pii-_ _ delkov. Skoda, ki jo povzroče na- «v. po-l Se TX5, če damo našim kmetovalcem nekaj VINOGRADNIŠTVO lovici tega meseca eno ped visoke poganjke. Tedaj je zadnji čas, da napenjalce pripognemo in povežemo, nakar moramo trte prvič popražiti z žveplom. Med žveplo lahko tudi pomešamo nekoliko prahu «Caffaro». Rabimo dobre priprave za žveplanje, ker na debelo potreseno žveplo kaj rado ožge poganjke. Novo sredstvo proti grozdni plesni je TIOSOL, s katerim mno- kratkih nasvetov, kako uničujemo najbolj znane in razširjene bolezni in škodljivce. Vsak kmet dobro pozna razne uši, ki napadajo posebno mlade poganjke ližola in ostale zelenjadi. Znano sredstvo za uničevanje tega mrčesa je tobačni prah ali tobačni izvleček. V posled- k 11. LgG: 18 V zaprti poziciji kot, je ta. bo konj več vreden kot lovec. 11. ._. Dd8: 16 12. Sel-d3 pie-ev Crni hoče odpreti I Unijo, kar se često pripeti r tem sistemu obrambe. 13. Sd3-c5l d8: c5 14. Ddl-d2 n-I5 15 Tal-dl, Ta8-a6 16. Sc3-b5! Da bi dosegel z d8-d0 prodor v središču, pusti beli svojega e pe- šca brez obrambe. Načrt Je popolnoma pravilen, kar bomo lahko hitro videli. 16. 15; c4? Pravilen odgovor bi bil 16. ... Tf8-d3. 17. d&-d6 c7: d6 MIHE M A I. E !» A, 'MARIJA PREGLJA . in MAKSIMA KAVČIČA (Nadaljevanje s 13. stremi) * v ga odkrivanja žal še neznanih krajinskih lepot Slovenije. Tudi na ostalih ljubljanskih motivih je slikarjevo znanje vsega upoštevanja vredno («Trnovski vrtovi»). Posebno presenečenje te razstave pa jc Pregljev odlično uspeli ciklus 25 ilustracij k Homerjevi «Ilijadi», ki je danes eno najpomembnejših del slovenskega ilustracij, skega področja obče. Risarsko in silikarsko tehnično kakor tudi umetniško pomeni to Pregljevo delo pravo mojstrovino, delo, ki se odlikuje po posebni izrazni kvaliteti, po duhovitosti izvedbe, po tenkočutnem vživetju v svet naše grške antike, ki nam j0 je umetnik pričaral v izredno sugestivnih podobah njene arhaičnosti in klasične vedrine. Iz Maribora sg je pridružil Ma-lešu in Preglju slovenjegoriški rojak Maksim Kavčič, ki je razstavil oljna dela, y seriji lavirano pe-rorisbo, akvarel, barvno risbo s čopičem in gvaš. Kavčič razstavlja tokrat večjo kolekcijo svojih del v Ljubljani in videti je, da se i po kvaliteti i po svojem slikarskem značaju dobro ujema s svojima tovarišema iz Ljubljane. Tudi tu je pred nami krajinar, ki po svoje zelo rahločutno doživlja n»š0 krajino, svoj zaželeni «sončni» štajerski del Slovenije, Maribor, Ptuj, Haloze. Eno njegovih zadnjih, v znamenju borbe za svetlobo značilnih del je poetična pastirska Idila oljne slike «Lendava» (1949), ki kaže še z drugimi vred svojevrstna stremljenja v oblikovanju «likarsko mehkobnih, nekoliko romantično zaljubljenih razpoloženj Vlsavie naše ljuibke, drobne, teene domačnosti, «Haloze», «Makole», «Jeremina», zlasti pa nežno dojemljiva «Čuvajnica ob progi». Svetlejša barvitost ozračja, ki vibrira na slikah «Ptuj» in «Brod na Muri», je posledica slikarjeve k aforistično impresionistične tehnike in izpričuje poleg vse bolj umirjenih motivov iz Prage («Kanal ob Vltavi», «Ob Vltavi», «Troja na Vltavi») umetnikove težnje po novi pienerr-sfcični zasnovi podobe. Kavčičev študij krajine, ki še ai dovolj jasen, je združen zaenkrat z očitnim poudarjanjem slikarsko tehničnega gradiva, ki ga prinaša v raznih variantah in v večjem ali manjšem sorazmerju z dejanskimi potret»!mi upodobitve. Vedno je biio treba osredotočiti silo slikarskega izraza na bistveno važnih točkah kompozicije m zato komponirati istočasno in enakomerno tako snovni su-jet v prostoru kakor tudi pripadajoči slikarsko barvni izraz podobe. Po tej poti je dosegel tudi Kavčič že intenzivnejšo koncentracijo barvnega učinka, sicer pa bo mogel v bodoče razširiti svojo motiviko tudi na figuralni del slikarstva, brez katerega bo težko najti izhod tako današnji trojici razstav-Ijalcey, kakor tudi ostalim umetnikom naše sodobne problematike. Kavčičeve subtilne, fragmentarno delujoče slikarske in risarske sposobnosti go lepo vidne tudi na njegovem ciklu laviranih ri*b iz Rima in zlasti v barvnih risbah s čopičem («Puatna šema»). Izrazitejše umetniške problematike in novih pobud v tej smeri razstava sicer ni pokazala, vendar bi mogle nuditi že znane in dokazane kvalitete naših razstav-Ijalcev še večje možnosti napredka Ln poglobitve v življenju našega sodobnega slikarstva. Prizor iz moštvene* a šahovskega turnirja 18. SbG: d6 Sedaj Bi na 18. IB. SdS-fGI 19. S(J6:-e4 20. Le2-£3 21. Dd2-e3 22. Tdl-d2 I,g8-h7 Tf8-d8 sledilo Lc8-f5 a5-a4 Ta6-b6 U5: e4 črni sl pokvari svoj lovski par, la bi obranil kmeta na cs. 23. LI3: e4 Tf8-<18 24. J.e Manna, sledil je napad na Dijaški dom in zdaj je bil zopet napad na Stadion 1. maja. Treba je absolutno poskrbeti, da ti napadi renehajo in da «e ogroženi objek-i primerno zastražijo. DRUGI; Iz podrejenega mesta: Nemogoče je izvesti zaželene ukrepe. V Trstu imamo samo devet tisoč policajev, hišnih vogalov v Trstu pa je nad trinajst tisoč. Dokler ne dosežemo števila vsaj trinajst tisoč policajev, n; mogoče misliti na druge manj važne stvari. Hišni vogali so prvi! Dokaz Res je, da sofijsko sodišče ni navedlo niti enega dokaza za sovražne načrte Jugoslavije proU Bolgariji, s katerim bi potrdilo svoje smešne | c btožbe, To pa zato, ker so obtožbe I same Uk< velikanske, da jim nit* niso potrebni dokazi. Dovolj je. če se spomnimo najočitnejšega: ne- davno so bolgarski obmejni organi (po poročilih iz Moskve) prijeli nekega človeka, ki je prišel iz Jugoslavije in je imel škatlico vžigalic jugoslovanskega porekla, kar je bilo razvidno z napisa na njej. Osumljenec je vžigalic^ skril — v hlačni žep, kar povsem potrjuje njegov namen, zažgati ysa bolgarska skladišča bencina in municije. (Iz Pavliha) IP E IFI Pepa moja draga! Letos, kakor vsa povojna leta, smo dostojno praznovati prvi maj. Čeprav ščenetd kominformovska kričijo, da le njim gre vsa pravic* do socialnih pridobitev. Kakšna v bistvu je remica sami so ugotovili na stadionu. Dolge vrste pionirjev, krepkih mladčcČ in mladink skupine čvrste so preplavile igrišče ter nairdušile gledalce. In, preljuba moja znanim, všlevši vse opazovalcei kj so škilili z Bošketa ■ teh zares ni bilo malo. Meni ni do pretiravanj, toda kar sedelo je in stalo, x . ‘ t •- 'V ; 1 vse je bilo ene, misli: tu so zbrane sile. zdrave vseh naprednih prebivalcev Trsta, ki jim je do sprave, do odkritih objasnitev med različnimi pogledi in do mirnega sožitja med obojimi sosedi. Toda. kakor vidiš, Pepo, nekaterim ni do sprave. To so lotici za dobički osovražene pojave razbijačev in hujslračev hlapcev umazanih denarjem ki razbijajo enotnost v prid rimljanskih gospodarjev. Saj Si sama poučena, kakšnih so se že lotili, vendar jim še ni uspelo, da bi naše razkropili. No, seveda, neuspehov nočejo priznati zlepa, pa čeprav še vsak paglaveč ve, da kominforma šepa. Toda, Pepa naj zaključim, ker tremano nimam časa: kruh bi morala zamesit pa še nisem vzela kvasa.