122L MATI IN GOSPODINJA št.is
Otroci - blagoslov družine.
»Današje gospodarske razmre, slab za-i služek, revščina, borl>a za vsakdanji kruh, prav res ne dopuščajo tega družinskega I hiksusa (namreč otrok),« tako je govorila nedavno neka govornica na nekem ženskem shodu. — Govorile smo že o takih in podobnih trditvah; poglejmo pa' danes, če ni morebiti ta dozdevni »luksus« vendarle v kako korist in ne nekaj nepotrebnega, kar družina prav lahko pogreši.
Patrijarhu Jakobu se je narodilo že desetero sinov, toda nobeden izmed njih, nego šele enajsti, Jožef, je bil od Boga določen, da je postal rešitelj, celega Egipta, pa tudi svoje družine, svojega očeta in svojih bratov in njihovih družin.
Izak je imel že sedem sinov, pa nobeden od njih, ampak šele osmi, David, je bil od Boga odbran, da je postal slaven judovski kralj, Odrešenikov praded, po katerem je prišel blagoslov na ves svet.
Pa zakaj naj iščemo„ dokazov tako da-leč v davnini? Vsi'veliki možje, z malimi izjemami, državniki, pesniki, učenjaki vseh časov so bili sinovi številnih družin, to se pravi d-ružin z mnogimi otroki.
Tudi o mnogih svetnikih beremo, da so bili iz družin, ki so imele številne otroke. Spomnimo se na Makabejsko mater, sv. Felicito, sv. Simforozo, ki so imele po sedem sinov, a vse svetnike - mučenike; pomislimo na sv. Bernarda, sv. Bazilija, da sta izšla izmed mnogih bratov in sester; pa tudi novodobni svetniki, kakor sv. Mala Terezika je bila doma v hiši, kjer so bili številni otroci pravi blagoslov.
In iz našega čisto vsakdanjega življenja lahko povem, da poznam osebo, ki jo izmed dvanajsterih otrok enajsta. Zaradi dolgotrajne očetove bolezni in radi raznih drugih nezgod je ta številna in premožna družina obubožala, nekaj bratov in sester je v najboljših letih umrlo, drugi so se izselili, da je končno temu enajstemu otroku ostala skrb za očeta in mater. Če bi ne bilo tega, po današnjih pojmih nad-številnega otroka, bi bili starši svoja zadnja leta morali preživeti pri tujih ljudeh. Koliko staršem bi se v poznejšem življenju lahko bolje godilo, če bi ne bili v prvih letih svojega zakona s svojim nedovoljenim ravnanjem posegli v roke božji Previdnosti, če ne bi bili ovirali božjih namenov, si samolastno predpisali število otrok in si tako sami onemogočili podpore za stara leta.
Tudi v današnjih dneh vidimo, opažamo, da ni baš malo število staršev, ki, bodisi iz lakomnosti, bodisi iz skoposti, bodisi iz ničemurnosti ali iz podobnih grešnih vzrokov, se dado zapeljati, da greše proti oni božji zapovedi, ki pravi: »Ne ubijaj!« In vendar bi v nasprotnem slučaju prišli do blagostanja, udobnosti, dobrega stališča, mnogega veselja, ki bi se stopnjevalo tolikokrat, kolikokrat bi »e
oče in mati v ljubezni sklanjala nad zibelko novega družinskega člana.
Kakor vsak greh zoper naravo že narava sama kaznuje, tako tudi tega in baš s tistimi kaznimi, katerih sta se zakonca hotela izogniti s tem, da sta ravnala proti naravi. O tem bi vedeli marsikaj povedati prizadeti starši sami, pa tudi zdravniki in bolnišnice, kjer naj bi umetna zdravila popravila to, kar se je grešilo proti naravi.
Smelo trdimo, da je ta moderni po* kret v družinah vzrok tako številnih ne. srečnih, razdrapanih zakonov, zakonov brez sreče, brez miru, zakonov brez pravega smisla.
Vidimo pa tudi, da je otrok blagoslov za družino, da se ta blagoslov množi z vsakim otrokom. Tudi za to našo trditev imamo zgledov prav med nami. In če se ta blagoslov včasih ne kaže kar vidno in očitno, gotovo pa je blagodejna ta zavest, da sta zakonca storila, kolikor se j a dalo, svojo dolžnost, ki sta jo prevzela, ko sta stopila v zakon in slej ali prej bo storil tudi Bog svojo dolžnost.
Gospodinskf tečaji.
Prijave za desettedenske kmetijsko-gospodinjske tečaje sprejema še do 15. avgusta Slovenska Orliška zveza, Ljubljana, Ljudski dom, kjer se dobe tudi vsa podrobnejša pojasnila. Jesenski tečaji se prično 1. oktobra in trajajo do božiča, zimski pa se prično 7. januarja in trajajo do 15. marca. Ona društva, ki so pisala po pojasnila, naj se čim prej odločijo, da ne bo prepozno in pošljejo prijavnico podpisano Orliški zvezi.
Kuhinja.
Vsukancc (močnik) za juho. Deni v skledo četrt litra moke in napravi v sredi jamico. V to jamico ubij eno jajce, ga dobro stepi in zmešaj z moko, najprej z vilicami in potem še z roko, nato pa testo med dlanmi dobro vsukaj. Zakuhaj ga v treh litrih goveje juhe, ki jo med vrenjem večkrat premešaj. (Kuhaj še 15 minut.)
Vsukanec (močnik) zabeljen. Napravi drobne svaljke iz enega jajca, ene jajčne lupine, vode in četrt litra moke in z vilicami prav dobro zmešaj; tri dele tega soka zakuhaj v slanem kropu; ko sok 10 minut vre, prideni še vsukanec, katerega pa prej zarumeni v 4 dkg (dve žlici) masti; pusti vse skupaj še pet minut počasi vreti in jed je gotova.
Obara (ajmoht). Deni v kozo eno žlico masti, zarumeni v njej malo žličico drobno zrezane čebule, stresi vanjo pol kilograma na kosce zrezanega telečjega mesa, n. pr. prsa, vrat ali pleče, pokrij in praži. Ko je meso nekoliko pprumenelo, ga potresi s pol žlice moke, nekoliko premešaj ter prilij pol litra juhe ali vode. Prideni košček korenja, vejico peteršilja, majarona, košček limonine lupine in nekoliko soli, Pusti vreti, dokler se meso ne
zmehča In prilij še kisa po okusu (še boljše je vino ali limonin sok). Zraven obare pa daj spečene krušne rezine ali Široka rezance.
Repni krompirjev pire. Olupi in na-krhljaj eno repo, jo deni v lonec in zali) z vročo vodo, pridaj ščep kumne in nekoliko soli. Ko je repa na pol kuhana, ji prideni dva olupljena in v kosce zrezana krompirja (vode naj bo toliko, da lahko vre). Ko je vse skuhano, odcedi vodo in krompir z repo vred dobro stlači. Razgrej v ponvi eno žlico masti, v razgreto vrzi košček čebule, in ko se zarumeni, prideni eno žlico krušnih drobtin. Ko se nekoliko zarumene, jih stresi h krompirju, prilij še nekoliko krompirjevke, katero si prej od-cedila ter pusti, da vse skupaj še enkrat revre. Jed postavi kot samostojno pri« uho na mizo.
Pražen riž. Razgrej v kozi eno žlico surovega mAsla ali masti in zarumeni v njem nekaj koscev čebule. Ko se čebula zarumeni, prideni četrt litra opranega riža; ko se riž nekoliko napne, prilij pol litra tople vode ali juhe, osoli in kuhaj četrt ure.
Naravni zrezek. Kos lepega telečjega mesa (20 dkg) od stegna potolči in posollj položi ga v razgreto mast, ki jo je za eno žlico, prideni košček čebule ter ga po obeh straneh rumenkasto zapeci. Ko se' zrezek zarumeni, mu prilij žlico kisle smetane, ki jo zmešaj z malo žličico moke in osminko litra (8—10 žlic) mrzle juhe. Ko zrezek v tej polivki prevre, ga položi s polivko vred na krožnik.
Flancati ali drobljencL Na deski zgneti mehko testo iz četrt kilograma (pol litra) moke, 4—5 žlic vina, dveh rumenjakov, dveh žlic kisle smetane, dveh žlic stolčenega sladkorja in velik ščep soli. To testo ugnetaj četrt ure, nakar ga pokrij 8 skledo za pol ure. Ko je pol ure počivalo, ga razvaljaj kolikor mogoče na tenko v, kopo. Iz te kope nareži s kolescem za dlan dolge in štiri prste široke kopice, ki jim zareži podolgoma po sredi tri zareze, toda ne do konca. Medtem razbeli v kozi za dva prsta visoko masti in pokladaj vanjo krpe ter kozo z eno roko stresaj, da cvrtje bolj naraste. Ko je rumeno na en{ strani, gA obrni še na drugo stran. Ocvrte poberi iz koze, potresi s sladkorjem in postavi gorke ali mrzle na mizo.
Vrt.
Begonija. Med iine, pri nas že precej udomačene cvetice lončnice spadajo be-gonije. Begonije so doma iz Vzhodne Indije. Od drugih cvetlic lončnic se razlikujejo po velikih, srčastih, nesorazmerno razvitih listih. Radi tega jim pravimo tudi krivolistnice.
Najlepša izmed njih je kraljevska be« gonija. Kraljevska begonija je solna cvetica, ki ne ljubi solnca, pač pa dovolj svetlobe in dovolj gorkote. Cenimo jo radi nralenih. različno se spreminjastih listih.
Stran 492.
»DOMOLJUB« 1927.
_£tey. 31.
Najbolj uspeva v lončeni kompostnici pomešani z vresnico, to je prstjo, na kateri raste vresje. Zamakati jo je treba obilno. Razmnožujejo se s potaknicami in z listjem. Z listjem se razmnožuje na sledeči način: Srednje star list odrežemo od cvetice, mu narežemo in ranimo debelejše žile. Tako navezan list položimo na namočen droben pesek in ga obložimo s kamenčki. Zato nam služi plitva, precej široka posoda, ali pa tudi večji podložek od cvetic lončnic. Pesek v posodi mora biti vedno vlažen in posoda mora biti na gorkem. Za nekaj časa spuste žile blizu zarez koreninice, koreninicam nasproti pa poženo stebelca. Na ta način dobimo od enega lista več mladih rastlin, ki jih odrežemo ln vzdignemo previdno od lista. Odrezane posadimo v lonce in si na ta način pripravimo novo zalogo zalih cvetlic.
Druga vrsta begonij so gomoljaste begonije, ki jih gojimo radi lepega listja in še lepšega cvetja. Begonije gomoljke gojimo v loncih, pa tudi na vrtni gredi. Cvetje begonij gomoljk je polnjeno in enostavno. Cveto sredi poletja, rjjih cvetje je prelepo in v različnih barvah, kakor: temnordeče, rdeče, rožnato, rumeno in čisto belo. Razmnožujejo se s semenom, potaknjenci in z razdeljevanjem gomoljev. Razmnoževanje s semenom je priporočljivo le tam, kjer je na razpolago cve-tličnjak (Glashaus). Seme se dobi pri večjih vrtnarjih. Nasejejo se januarja ali februarja prav blizu okna. Spomladi se pre-saae v gnejak. V juniju in juliju pa v lonce ali pa na vrtno gredo. Drugo leto imaš pa že gomolje, katere nasadiš v lonce začetkom aprila. A tudi brez cvetličnjaka je mogoče razmnoževanje s semenom. Seveda je treba večje pazljivosti in skrbnosti, da seme ozeleni in da se ozelenele cvetlice ne prehlade. V lonce se naseje pozimi seme. Lonci se postavijo na svitlo blizu okna. Dalje se ravna z njimi kakor z onimi, ki so posejani v zimnici.
Dalje se razmnožujejo tudi s potaknjenci in z razdeljevanjem gomoljev. S potaknjenci se razmnožujejo tako, da se od-režejo stranski izrastki, ki se vsade v lonce in se postavijo na toplo. To naj se zgodi v zgodnji spomladi. Razmnoževanje z razdelitvijo gomoljev bo pa bolje uspefo, če se počaka gorkega letnega časa.
Begonije so precej drage cvetice, če se kupijo pri vrtnarjih. A so vseeno priporočljive, ker nas razveseljujejo s svojim prelepim cvetjem in s krasnimi listi. Priporočljive so tudi zato, ker njih čebule in gomolje rabimo dolgo vrsto let. Begonijam gomoljkam odpade v jeseni listje. Gomolje pustimo v zemlji pri cveticah lončnicah. Zalivati ne smemo. Šele spomladi, ko požene iz gomolja, začnemo zalivati. Gomolje, ki smo imeli posajeno na vrtnt gredici, poberemo iz zemlje in posadimo v lonce. Te gomoljnice ljubijo dobro pognojeno zemljo. Enkrat na mesec jim zalivanje zelo dobro stori.
Delo na vrtu meseca avgusta. Avgust je čas endivije. Endivija se seje, presaja in prevezuje ali pokriva. Seje se zimska zelena, presaja se poletna rumena. Povezuje Pjk£iva se Prvi starejši in že razviti nasad. Presaja se tudi še koleraba. Čebula 8"
in češenj sta dozorela in se spravljata po-rezana na suhe prostore. Paradižniki zore. Pošupati jim je treba stranske izrastke in odstranjevati orumenele liste, pa tudi liste, ki zabranjujejo dohod solnca.
Nasejali bomo mačehe, potočnice, zvončnice, naprstnik in marjetice. Pletev gredic in potov je potrebna vedno, ko se zaraste plevel. Plevel raste nasejan in ne-negovan od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Napovejmo mu vojsko.
Domača lekarna.
Dišeča vrtnica ali gartroža ni samo veselje za oči in za vonj, temveč se uporablja tudi za zdravila, za lepotila in na našem jugu in pri Turkih in Perzih za slaščice, za jed dobrodošlico, ki jo ponudijo vsakemu obiskovalcu, kakor ponudimo pri nas kavo ali vino ali čaj. Opazek vrt-ničnih listkov žene rahlo na stran, je tudi dobra pomoč za pljučne bolezni. Voda, ki se žge iz rož, je dobra za oči in je primešana večini zdravil za oči. Pa tudi za lepšanje polti. Olje žgano iz rož je jako dragocena dišava, primešano je večini mazil in vodam za negovanje polti. Delajo tudi rožno pomado za usta.
Rožni kis je jako dober obkladek, če boli glava, za ured v pasu, za krvavenje iz nosa, za utiranje nog, za izpijanje ust ob zazobini ali skuli, za vnetje jezika in prisad v grlu.
Namoči pol kilograma rdečih in pol kilograma belih listkov v litru dobrega kisa iz belega vina. Ko je stalo devet dni na solncu, odcedi.
Rožni cvet je zdravilo za grlo in iz-pahke v ustih, hladi vročničnim vročino, 90 gramov rdečih rož opari z litrom kropa, ko je postalo dve uri, odcedi, iztisni in razpusti v odcedek toliko medu, da bo gosto.
Vodo za oči dobiš, če deneš svežih ali ob solncu spravljenih listkov v stekleni posodi na solnce. Voda, ki se nabere, je dobra za solzne in krmežljave oči.
Poprova meta je bila že starim Egipčanom znana zaradi svojega zdravilnega olja, ki ga ima v sebi 25%. Najboljša vrsta te mete zraste divja v Mihiganu v Ameriki, pri nas jo gojimo v vrtih. Meta ljubi prisojne kraje. Nabirati jo je treba, predno pride solnce nanjo. Metino olje odganja vetrove in krepi želodec. Metin cvet dobivajo iz enega dela metinega olja in devet delov alkohola. Menthol je metina kafra, to so kristali, ki se dobivajo kemičnim potom iz metinega olja. Ti kristali so tudi v palčicah zoper migreno. Iz men-thola narejajo tudi mentolinov prah za vhihavanje ob nahodu, Čaj in obkladki poprove mete ustavljajo grižo in bruhanja, preženejo napetost, pozdravijo jetrne bolezni. Zdravilne so tudi druge vrste mete, dasi nimajo take moči kakor poprova! Najslabša vrsta, konjska, ki raste po jarkih, je dobra za kopelj in obkladke. Metina kopelj poživi ves život.
Melisa je žlahtna zel, ki se prideluje pri nas na vrtovih; tudi malis je veC vrst, Malisin vonj spominja na limonin, tudi okus je rahlo kiselast. Melisa umiri in krepi srce, čisti sluz in ustavi kašelj. Na
srce in za naduho devaj obkladke sv * malise in pij čaj. Za zastrupljenje z anh^ pij čaj. Za slabe oči zmani meliso ]n d™' pred očmi. Za glavobol in nahod obklad' ke. V juhi in v štrukljih je melisa dobra začimba. Karmeiltarske kapljice so žrt-iz melise.	ne
Vigred.
S 7. številko smo ustavili »Vigred« vsem onim, ki za letošnje leto niso plačali prav nobene naročnine. V tiskarni je treba plačati račune sproti; zato nam ni mo." goče pošiljati »Vigredi« zastonj. Toliko v obvestilo vsem tistim, ki reklamirajo, da »Vigredi« niso prejeli. — Obenem sporočamo, da vzorčne priloge »Vigredi« letos izhajajo tudi čez poletje, ker jih nekatere naročnice tudi v počitnicah žele, Zadnje čase smo skušali zadovoljiti nekatere želje, ki so jih izrazile naročnice; upamo da smo s tem tudi drugim ustregli, ker prinašajo prav poletne priloge posebno lepe stvari. Prosimo še za nasvete! — Na vpra-šanja nekaterih društev, če se še dobi knjiga »Mati vzgojiteljica« in »Predavanja za dekliške sestanke«, sporočamo, da z obojim še lahko postrežemo. — Toliko v vednost vsem!	Uprava »Vigredi«.
Praktični migljali.
Kdor je bolan na revmatizmu, ta naj kolikor mogoče veliko zelene uživa. Kdor more, lahko surovo, drugi pa kuhano, posebno v juhi.
*
Pozlačene okvirje je težko oči, titi prahu. V toplo vodo deni nekoliko am ini-jaka ter z mehko krpo oribaj prašna mesta.
•
Ako prideneš masti, na kateri hočeš kako stvar cvreti, čajno žličko kisa, ono,
kar cvreš, ne bo popilo toliko masti. *
Kadar pereš kako oblačilo, rokavice ali kaj drugega iz gamzove kože, prideni vodi malo žlico olivnega olja. Usnje bo
tako mehkeje in ne bo razpokalo. *
Potica se ne bo ožgala na vrhu, ako jo pokriješ z papirjem, tako zvanim fett-papirjem. Vendar pa moraš papir pol ure
preje odstraniti, preden je potica pečena, •
Molji kaj radi zaidejo v preproge, kakršne imajo po nekaterih krajih pogrnjene po tleh. Pomoči metlo vsak teden enkrat v vročo vodo, v katero priliješ nekaj kapljic terpentina, Nato pa preprogo dobro pomedi.
Parafin je izborno sredstvo pri pranju zelo zamazanega blaga, posebno, ako je masten. Najprvo peri kot po navadi, potem pa kuhaj v vodi, v katero prideneš k milu tudi parafina, na pet litrov vode dve žlici.
*
Ako hočeš oprati masten ovratnik, svilene bluze ali kaj drugega, odrgni z mehko krpo, na katero potreseš suhe ma-gaezije.

Dva jubileja.
h strokovnega društva babic za Slovenijo nam poročajo o redkem jubileju babiškega poklica, ki ga slavita te (lni v krogu društva dve zaslužni babici. Članica, odbornica društva gospa Zotija Ru-par iz Rožne doline slavi svojo 851etnico in gospo Ivana Roje iz Zg. šiške svojo 251etnico neumornega dela tn pomoči trpečim ženam-materam.
Dne 16. t. m. sta bili jubilantki na izredni odborovi seji, ki se je vršila v gostilni Flegar, pozdravljen v imenu druživa od predsednice, kjer je govornica zlasti naglaSala njihovo požrtvovalno pomoč trpečim materam, ter se jim je obenem zahvalila za njihove zasluge za društvo, da so tako časino branile dobri glas slovenskih babic, ki so žirom držav« nameščene bodisi privatno ali kot uas'avljene v občinah, mestih ali sanatorijih.
Slavljenkama sta bili v znak zahvale in spoštovanja za njihovo dolgoletno vztrajno delo izročeni umetniško izdelani spominski diplomi (delo akademika g. Bogumila Hrovata) in gospa pred sodnica je v kratkem omenila najvažnejše o postanku, organizaciji ter nalogi društva, ki je postalo iz gole potrebe da se ščiti disciplina, varuje trudapolen in odgovoren babiški stan in kar je najvažnejše, da se skupno borijo piroti nezakonitemu mazaštvu in zlorabi poklica. Dalje je smoter društva gojiti prijateljske stanovske odnošaje med članicami
Zal ponekod še sedaj smatrajo poklic babice kot manjvreden. Babice ne uživajo onegu družabnega spoštovanja, kot ga ta stan zasluži. Največ je bila temu kriva dosedanja neorganiziranost ter ma-zaštvo od strani nepoklicanih in neodgovornih ba-bi«v ki jili n?pou«'-i-na i.ivnost zlasti na kmetih prevečkrat podpira in kliče k porodom, *ljub temu, da je v vsaki večji vasi že sprašana babica. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da so se že od nekdaj posvečale tem upoklicu večinoma od usode trpeče žene, največ vdove, ki pa so z marljivostjo in požrtvovalnostjo izvrševale svoj časten poklic in lajšale trpljenje ženam-materam.
Sedanja stanovska organizacija služi svojemu bistvenemu namenu, borbi proti zakotnim nepoklicnim ter tudi neodgovornim babicam, da tako pomaga zdravnikom zmanjšati med ljudstvom števil,, smrtnih slučaqjev, taka pri novorojenčkih, še bolj pa s čistim delom pri porodnicah. Nepoklicane babice nimajo potrebne izobrazbe, niti pojma o zdravniški čistoči tako zvani esepsi (zastrupljenje) in so tako premnogokrat krive smrti pri porodu. Zato ima drušlvo namen izposlovati si od mero-dajnih krogov pravico, da se osnuje gremij babic, kar bi dalo stanu zasluženo uvaževanje in omogočilo zabranitev mazaštva s strani nepoklicnih babic, čijih žrtev prevečkrat postane mati. Gotovo bo vsa javnost z zadovoljstvom sperjela pokret tega, lahko trdimo najstarejšega ter zasluženega stanu.
Zaslužnima jubilantkama pa kličemo še mnogo let srečnega življenja in prijetnega oddiha po vzornem delu.	Zena-mati.
Natečaj
za sprejem učenk v babiško šolo v Ljubljani.
V babiško šolo v Ljubljani se sprejme letos 80 učenk, in sicer 15 ob državnih in 15 ob svojih ali samoupravnih stroških.
šolski tečaj bo trajal 18 (osemnajst) mesecev.
Prijave naj se vlože pri upravi babiške šole v Ljubljani do dne 15. avusta 1927.
Prošnji mora priložiti vsaka kandidatinja krstni list, šolsko izpričevalo, da je dovršila najmanj štiri razrede osnovne šole, občinsko potrdilo o državljanstvu in vedenju, dovolilo svojega moža ali, če je ločena, dokaze, in zdravniško izpričevano, da
je telesno ln duševno zdrava. Prijavljena učenka ne sme biti mlajša od 21 in ne starejša od 95 let.
Vse učenke imajo stanovanje in hrano v šoli. Ob vstopu v šolo morajo položiti 2000 Din naenkrat ali pa v mesečnih odplačilih za nabavo babiške opreme in drugih stvari in knjig.
One učenke, ki se šolajo ob svojih alj samoupravnih stroških, plačujejo za intematske stroške (stanovanje, hrano i. dr.) mesečno po 500 Din.
Ob državnih stroških se šolajo samo one učenke, ki dokažejo z občinskim izpričevaloin, potrjenim po finančnem oblastvu, da so siromašne.
Uprava babiške šole v Ljubljani pokliče prijavljene kandidalinje, k; imajo pogoje za sprejem, na dan I. septembra 1927. v Ljubljano, da se po opravljenem sprejemnem izpitu in pregledu končno izberejo.
Iz pisarno ministrstva za narodne zdravje v Belgradu, dne 17. junija 1927.; Z. br. '>5.720.
Marijina smrt in njeno vnebovzetje.
(Legenda.)
Legenda pripoveduje, da je po Jezusovi smrti živela Marija pri sv, Janezu, Trinajst let sta živela skupaj kot mati in sin, kakor jima je naročil umirajoči Jezus na križu, — Ko so pa pretekla ta leta, je čul sv. Janez božji klic, naj gre oznanjat sv. vero še drugim narodom. Tako je Ma-
je povedala sv, Janezu, kakšno poročilo ji je poslal njen Sin. Ko se je še s sv. Janezom pogovarjala, so bili oblaki prinesli še ostale apostole, drugega za drugim k Mariji in vsi so poslušali, kaj se je zgodilo, Marija je bila presrečna, da pojde k svo-svojemu Sinu, a apostoli so bili silno žalostni.
Tretji dan je prišel še Jezus, ves bli-ščeč in svetal in vse nebeške trume so ga spremljale s prelepim petjem. Apostoli so pokleknili predenj in On jih je pozdravil: »Mir vam bodi!«
Potem se je obrnil k Mariji, rekoč: »Pridi zdaj, moja ljuba Mati, nebes in zemlje Kraljica, v večno veselje!«
Apostoli so videli, kako se je Marija zasvetila v nebeški svetosti in so videli, kako je njena duša zapustila telo in kako jo je Jezus sprejel v svoje roke, rekoč apostolom; »Vzemite telo moje ljube Matere in ga nosite v dolino Jozafat in počakajte tam do tretjega dne, ko zopet pridem!«
Apostoli so položili mrtvo Marijino telo na nosilnico in so jo odnesli, kakor je Jezus naročil. Sv. Janez je nosil spredaj palmovo vejo, drugi apostoli so pa spremljali Marijo z gorečimi svečami. In
rija živela nekaj let še sama. Toda hrepenenje po Bogu je bilo vedno silnejše. Nekega dne je prišel k nji zopet nadangel Gabrijel. V roki je nosil palmovo vejo, ki se je svetila kakor zvezda danica,
»Gospa in Kraljica,« jo je nagovoril, »tvoj božji Sin je videl tvoje hrepenenje in te bo vzel v nebeško veselje. Pričakuje te že z vsemi nebeškimi trumami. To palmovo vejo naj nesejo pri tvojem pogrebu!«
Marija je odgovorila angelu; »O, kako sem vesela tvojega sporočila! Tri reči pa si želim ob svoji smrti: da bi bil moj Sin pri meni, da bi prišli tudi apostoli in da bi ne videla hudobca.« Angel ji je vse troje obljubil v Jezusovem imenu,
Tisti čas je pridogoval sv, Janez v. daljnem kraju. Nastal pa je vihar, mal, bel oblaček se je spustil tik sv, Janeza na tla, dvignil apostola ter odplaval z njim naravnost k Mariji, Razveselila se je in
so položili Marijo v grob, jo obsuli s cvetjem in tam čakali tretjega dne.
Tretji dan je prišel Jezus zopet in je prinesel v rokah Marijino dušo in je rekel; »Vstani, moja Mati in pojdi z menoj v večno veselje!« In Marijina duša se je združila z njenim telesom, Marija je vstaja iz groba vsa lepa in poveličana. Jezus jo, je vzel s seboj, da jo je sv. Trojica kronala z nebeško krono.	__
Matere in dekleta! Uprava nam je sporočila, da je mnogo naročnikov zaostalo z naročnino ža tekoče četrtletje. Vemo, da se sedaj v hudem poletnem delu kaj rado pozabi na vse drugo, kar ni nujno zvezano s kmetskim delom, vendar Vas prosimo, da Ve skrbite, da se zaostala naročnina čimpreje poravna. Domoljub mora svoje stroške v tiskarni sproti plačevati, tega pa ne more, če naročniki ne store svoje dolžnosti.
Stran 494.
»DOMOLJUB« 1927.
Kraljičina Dobrovoljka in kraljica Žalost
Sredi velikega gozda je stal lep grad. Čisto samote i je bil ta kraj. Smreke in jelke so se ogledovale v oknih, jeleni in srne so prihajali prav do praga. Divje ptioe so prav v bližini delale gnezda in lepe cvetlice so rastle okoli in okoli. Zlati solnčni žarki so polegali po zelenih preprogah mahu. Ponoči pa, ko se je polna luna sprehajala po nebu, je blestel gozd in grad kakor v srebru.
V tem gradu je prebival samoten kralj s hčerko edinko, ki se je zelo rada smejala. Kakor srebrni zvončki se je razlegal njen zvonek smeh po prostornih dvoranah. Tako ljubko in prisrčno se je znala smejati, da so jo oče in vsi, ki so jo poznali, imenovali Dobrovoljka.
Ni je bilo kočice daleč na okoli, da tri je Dobrovoljka ne poznala, ker je bila dobra in ljubezniva in je vsakega rada obiskala.
Siromakom je bila kakor solnčni žarek in samotnemu očetu-kralju edina tolažba. Kjer se je Dobrovoljka prikazala, ie odmevalo od njenega prisrčnega smeha in povsod je izginila žalost; zato so stanovali daleč na okoli le veseli in zadovoljni ljudje.
Nekega dne je stekla Dobrovoljka daleč v gozd. Trgala je rože in rožice in katere še niso bile razcvetele, so pri zvon-kem smehu naše Dobrovoljke odprle svoje glavice in se nasmejale zlatemu solncu.
Pojoč je skakljala vedno dalje in dalje. Solnce se je veselilo vesele Dobrovoljke in jo Je večkrat pobožalo z zlatimi prsti. Dobrovoljka se je smejala vsem: drobnim mravljincem, ld 60 pridno kora-cali okoli svojega doma, počasnim in lenim polžem, ki so se opravljali na pot okoli sveta, drobnim ptičkom in dolgouhim zajčkom. In vsa ta procesija je spremljala Dobrovoljko po gozdu in smeha in dobrodušnega čebljanja ni hotelo biti ne konca, ne kraja. Vsi so si radi pustili božati in če je kdo omagal, ga je poslala nazaj domov, da se odpočije.
Tako je šla Dobrovoljka vedno dalje in dalje, pa je pokimala tja in se posme-jala sem in ves gozd je bil vesel njenega prihoda.
Naenkrat je osupla obstala; od strahu ji je skoro padel iz rok velik šop rož, ki si ga je nabrala med potjo. Kaj pa je bilo? Žalosten in otožen glas je odjeknil po gozdu, nikoli ga še ni slišala Dobrovoljka. Radovedno je gledala med drevje in grmovje, a ni ničesar opazila.
Pogumno je šla dalje in glej, tam na korenini starega hrasta sedi žena in joka, bridko joka. Dobrovoljki so se razširile oči same radovednosti in še vedno so bile njena usta pripravljene na dobrodušen smeh. Ko pa jo je žalostna žena pogledala, 7«
se je vsa stresla in jo je vprašala: »Kdo pa ste, žena? In kaj je to, da iz vaših oči padajo kapljice, ki se svetijo kakor rosa? Odkod ste? Še nikoli vas nisem videla. , Gotovo ste od daleč, ker tukaj okoli stanujejo samo veseli in srečni ljudje.«
Dobrovoljka še v svojem življenju ni videla solz... Obstala je pred tujko in jo je začudeno gledala. Ta pa je vstala, prijela Dobrovoljko za roko in ji je rekla: »Pojdi z menoj! Kjer jaz stanujem, tam ni veselja, ne smeha, ne petja. Tudi ti, ki se vedno smeješ, se boš naučila jokati!«
Odšli šta daleč, daleč. Trdo je držala žena Dobrovoljko za roko. Skozi tuje vasi sta hodili, preko tujih travnikov in gozdov. Tako čudno in neznano se je zdelo Dobrovoljki: vse tiho, nikjer smeha in veselja. Solnčno kraljičino Dobrovoljko je kar zeblo in vprašujoče je gledala svojo resno spremljevalko. Ta ji je velela: »Kmalu sva na cilju. Odpri oči in poglej okrog sebe! Veliko novega boš videla!« Dobrovoljka je pogledala okrog sebe in je videla žalostne žene, jokajoče otroke, resne može. Vsepovsod sama žalost in jok. Dobrovoljka se je vsa tresla in Žalost jo je opirala, da se ni zgrudila. »Še malo vzdrži, takoj sva na cilju!« ji je rekla. In res: sta že tu.
Pred njima je stal star, temen grad, z veliko, železno grajo. Nobenega cvetja, nobenega ptičjega petja. Spremljevalka reče Dobrovoljki: »V tem gradu stanuje moja mati, kraljica Žalost. Ne boj se je! Rada bi te poznala.«
Kakor bi kdo z ledenimi rokami stisnil Dobrovoljki srce ...
Šli sta po trdih, golih stopnicah. Tiho, kakor v grobu je bilo povsod. Odprla so se velika vrata v temno sobo, kjer je sedela kraljica Žalost.
Dobrovoljki so se širile oči, ko je zagledala žalostno kraljico. Iz njenih oči je govorila žalost in beda celega sveta.
Dobrovoljka si je zastrla oči, ni mogla gledati kraljice Žalosti. A že ji je omahnila roka in vsa bleda in tresoča se je vstavila pred njo.
V	očeh pa ji je zablestela solza, prva solza njenega življenja ...
Kraljica Žalost je razprostrla roke in se je nasmehnila neizrečeno milo in dobrotno, kraljičina Dobrovoljka se je ihte vrgla v njeno naročje...
Od tedaj pa hodita veselje in žalost kakor dve sestri, roko v roki skozi življenje.
Leska.
v
V	nekaterih krajih je navada, da ob času nevihte zatikajo leskove palice, blagoslovljene na cvetno nedeljo nad vežna vrata, da potem v hišo ne trešči. Legenda pripovedu je, da je leščevje prav od Matere božje dobito to čudovito moč.
Mati Marija je šla čez hribe obiskat svojo sorodnico in prijateljico Elizabeto. Žene, ifetudi so svete, imajo si vedno kaj
_____Stev^^
povedati. In prav ti dve sta zadnje časa doživeli toliko čudovitega, posebno pa 0ne. melost Elizabetinega moža, katero sirota ni znala tolmačiti.
Vroč poletni dan je bil in vsa narava je pričakovala nevihte. In res: Devica Marija še ni prišla do vrha gričevja, čez katero je morala iti, ko se je začelo bliskati in grmeti in že so padale prve kaplje. Marija se je ozirala, kam bi stopila pod streho; nekaj topol in hrastov je stalo v bližini, a topol je premalo košata, da bi j0 varovala dežja, pod hrast pa se ob nevihti ne sme stopati.
Vedno gostejše kaplje so se usipale, Kar zagleda Marija malo srnico, ki je y velikih skokih hitela proti leskovemu grmu in se je pod njim skrila. To je Marija spoznala za božji migljaj, naj se tudi ona skrije pred dežjem pod tistim grmom. Rej jo hitela proti grmu in je videla, kako srnica leži pod njegovdm vejevjem, kakor pod streho. Saj veste, kako velike in široke liste ima leska! Marija se je vsedla poleg srnice, ki se je ni prav nič bala. Komaj pa se je vsedla, že je strela razklala visok in košat hrast, pod katerega se je mislila skriti. Mirno sta čakali pod grmom, da je nevihta prenehala in Marija je venomer hvalila Boga za njegovo dobroto.
Ko so se temni oblaki pretegnili in je dež ponehal,- sta obe prilezli iz svojega skrivališča. Srnica je nadaljevala pot k svoji mamici, ki je gotovo skrbela, kje je mod tako hudo nevihto, Marija pa je sklenila roke in je prosila Boga, naj za vse čase prizapese leski s slrelo, da bodo imeli ubogi ljudje, ki delajo na polju, vendar kje zavetje pred nevihto. Bog jo je uslišal in nikoli se še ni slišalo, da bi strela udarila v leskov grm. Zato pa ljudje leskove šibe porabljajo za butare (bogance) za cvetno nedeljo, jih zatikajo nad hišne duri, delajo iz njih križce, ki jih vtikajo prošnji teden na njive in jih ob hudi uri tudi devljejo na ogenj.
Kaj naj se isramo.
Telefon.
Igralci sede v krogu v travi. Voditelj igre zašepeče svojemu desnemu sosedu na uko kakršnokoli vprašanje, ki ga ta, kakor ga je pač razumel, pošepeta zopet desnemu sosedu, ta zopet nadaljuje itd., da pride do voditeljevega levega igralca. — Istočasno pa gre po levi poti od voditelja (levi sosed) neki odgovor, ki pa nima z vprašanjem nobene zveze, od soseda do soseda, da pride do desnega igralca poleg voditelja. — Ko začetna in končna postaja povesta vprašanje in odgovor, se navadno vse zvija od smeha; taka neumnost je nastala spotoma. — Prvo telefoniranje je s tem končano. — Za začetno in končno postajo se zbereta druga dva, voditelj se vsede med njiju in si izmisli novo vprašanje za desno pot in nov odgovor za levo pot. To se zgodi tolikokrat, da pridejo vsi udeleženci na vrsto. (Voditelj igre naj to navodilo dobro prečita, da sam igro dobro razume. Potem pove igralcem, kolikor je le najnujnejše potrebno za potek te1"?'.,® ja ne preveč, ker bi potem Igra izgubila na smešnosti.)