Intervju: Ivo Kuljaj, Peter Geršič Mikroskop: Peter Cimermančič Diagnoza: Razsulo Potlač: Selitev sedeža nadškofije iz Novega mesta na Ti Novo mesto, 12. april 2008, številka 8, letnik 11, cena 2,50 EUR KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26 8000 NOVO MESTO Poštnina plačana pri Pošti 8101 Novo mesto SAMOSTOJNE IN VRSTNE HIŠE I STANOVANJA STAND0M NEPREMIČNINE Dolenjska A/ajtroLjŠe. izbita! Informacije in p STANDOM NE posredništvo in storitve d.o.o. Novi trg 11, 8000 Novo mesto >oslovne prostore v pritličju Novega trga! (bivša Loterija Slovenije) jte si celotno ponudbo nepremičnin na naši spletni strani! Telefon: 07 33 80 455 Fax: 07 33 80 456 GSM: 051 360 006, 051 616 416, 051 627 550 E-pošta: standom.neprem@siol.net Splet: www.standom-nepremicnine.si eVo/enci ^ www.radiokrka.com IS) o K Hffo Tiskarna Vesel, d.o.o. Novo mesto Sentjernejska cesta 15 8000 Novo mesto Tel.: 07 3 373 394 • Fax: 07 3 373 393 E-mail: tiskarna.vesel@siol.net www.tiskarna-vesel.si ™C3 UTTH fPTVIV^TfTTTTl C32GE03 ' III < zSflr' - — /II mn ROLETARSTVO www.medle.si *ROLETE * ŽALUZIJE *KOMARNIKI ^SCREENI*ROLOJI*TENDE *ELEKTROPOGONI * PVC OKNA IN VRATA Roletarstvo Medle d.o.o. Podbevškova ulica 31, 8000 Novo mesto, • tel.: 00386 7 3 930 930 • fax: 00386 7 3 930 947 • e-mail: atmosferacaffe atmosfera caffe, ulica slavka guma 7, novo mesto UVODNIK .. --'1 J K Evijfc f vir Ms /_VIV!L 1 park regionalni mesečnik številka 8, letnik 11,12. april 2008 ISSN 1408-7189 odgovorni urednik: Uroš Lubej kreativni urednik: Damir Skenderovič uredništvo: Marijan Dovič, Nejc Gazvoda, Sandra Hrovat, Iztok Kovačič, Tomaž Levičar, Gregor Macedoni, Aleksej Metelko, Borut Peterlin, Boštjan Pucelj, Maja Regina, Mitja Sadek, Gregor Sečen, Mitja Simič, Damijan Šinigoj, Jure Švent, JakaŠuln urednik rubrike Fotopub: Boštjan Pucelj naslovnica: Kreator® lektorica: Nina Štampohar oblikovanje: Sandra Hrovat, Studio Pašteta spletna stran: www.park-on.net urednik spletne strani: Damir Skenderovič gospodar spletne strani: Marko Dvornik Trženje: vodja trženja: Boštjan Volk 040 804 083 bostjan.volk@park-on.net Maja Regina 040 203 369 maja.regina@park-on.net CTP: Grafika Novo mesto d.o.o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1100 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni Kontakti: Park Glavni trg 6 8000 Novo mesto tel: 07 393 08 12/mHel: 031 626 326 e-mail: park@park-on.net IZ VSEBINE: Vse županove obljube str. 11 Intervju: Ivo Kuljaj str. 15 Po sledeh radodarne ocenjevalne komisije Entente Florale 2007: Brežine Krke si ne zaslužijo nagrade str. 18 Črna packa: Skini v mestu str. 21 Intervju: Peter Geršič str. 23 Potlač: Afera Novi trg 6: Kapitelj preseljen na Trško goro str. 40 Naročila, distribucija: 07 393 08 12 park@park-on.net PARK© fOB OBČINSKEM PRAZNIKU "1 (želim županu vse najboljše! ) J IH u.t Mr.K SPREHODI SE. Vprašanje dolenjskega poslanca Uroš Lubej Bližajo se državnozborske volitve. Stranke evidentirajo kandidate oziroma so te postopke že zaključile. Odločitev o tem, kateri ljudje bodo na listah kandidatov, bodo sprejete na strankarskih centralah v Ljubljani. Načeloma velja, da so poslanke in poslanci zastopniki vseh državljanov, toda v resnici je tako, da niti malo ni vseeno, v katerem volilnem okraju so bili izvoljeni. Tako kot obstajajo županski lobiji, obstajajo tudi okrajni lobiji, ki poskrbijo, da se projekti tistih območij, v katerih so izvoljeni poslanci kandidirali, obravnavajo prednostno. Volilni sistem je pri nas izjemno zapleten. Volivke in volivci na to, kdo bo izvoljen, nimajo nikakršnega neposrednega vpliva. Gre za to, da je Slovenija razdeljena na osem volilnih enot. Iz vsake volilne enote je izvoljenih 11 poslank oz. poslancev. To omogoča, da je v širšem smislu zagotovljena enakomerna regionalna zastopanost. Toda znotraj volilnih enot lahko prihaja do zelo različne okrajne porazdeljenosti poslancev. Volilne enote so namreč razdeljene še na volilne okraje, vendar nobeno pravilo ne določa, koliko poslancev mora biti izvoljenih iz posameznega okraja, ampak se imena poslancev določijo na drugačen način. Izračuna se odstotek, ki ga posamezna stranka dobi v vsaki volilni enoti, to pa postane osnova za določitev števila poslanskih sedežev, ki pripadejo posamezni stranki. Pri določitvi, kdo bo šel v državni zbor, pa se primerja odstotke, ki jih je posamezna stranka prejela v posameznih volilnih okrajih, in prednost dobijo tisti kandidati, ki v svojem volilnem okraju dobijo višji odstotek glasov kot kandidat iste stranke v drugem volilnem okraju. Tako se lahko zgodi, da iz določenih območij prihaja bistveno več kandidatov kot iz drugih. In če se to pojavlja iz mandata v mandat, potem se lahko državljanke in državljani določenih območij resno vprašajo, ali je volilni sistem za njih enako dober kot za tiste iz drugih območij. Novo mesto (oziroma kar ožja Dolenjska z občinami Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk) s tem sistemom v resnici ni imelo prave sreče. Na zadnjih volitvah sta obe največji stranki v šesti volilni enoti dobile po tri poslance. Toda vsi trije poslanci SDS so na podlagi našega sistema izvoljeni v Posavju, vsi trije poslanci LDS pa v Zasavju. (Podobno pa je bilo tudi na volitvah pred osmimi in dvanajstimi leti.) Zasavski lobi je torej v državnem zboru močan, še močnejši pa je posavski. Navsezadnje je bolj ali manj srečno naključje vendarle poskrbelo, da je v parlament prišel kandidat, ki so ga kandidirali v drugem novomeškem volilnem okraju (obsega zunajmestni prostor novomeške občine in preostali del ožje Dolenjske). Brežiški kandidat SDS Andrej Vizjak je namreč postal minister za gospodarstvo, tako da je moral zaradi nezdružljivosti funkcij odstopiti mesto četrtouvrščenemu Ivanu Grillu. Toda to je bilo le naključje. Dva poskusa sta bila, ki sta neuspešno skušala spremeniti do naše regije očitno krivični volilni zakon. Prvi je propadel v državnem zboru. Predlog vlade je bil, da se ukine volilne okraje in uvede absolutni preferenčni glas, s čimer bi se zelo povečal vpliv ljudi ne le na strankarsko barvitost državnega zbora, ampak tudi na to, kdo bo tam notri sedel. Če kdaj, potem se je tedaj zbrala nenačelna koalicija okrajnih lobijev, ki so seveda zainteresirani, da se ne spreminja volilni sistem, ki jim zagotavlja, da bodo pri oblasti ostali še naprej. Drugi poskus je sprožilo Društvo Novo mesto, po tem ko je padel zgoraj omenjeni vladni predlog. Sprožili so pobudo za presojo ustavnosti volilnega zakona, češ da prihaja do kršenja enakosti volilne pravice. Ustavno sodišče je to pobudo zavrnilo, tako da je vse ostalo po starem. Ožja Dolenjska pa je najverjetneje spet obsojena na to, da bo naslednji mandat preživela z enim ali celo nobenim svojim poslancem. Začaran krog? Naročnina s« plači* za obdobje od naročila do konca tekočega letnika Ijut* 2008) Prekinitev naročila |e možna s pisnim preklicem m sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobia (1. lufcj 2008) Naročniki imajo 10% popust, študentje m dijaki 20% Naročnina za 11*» znaša 35 EUR, z letalsko dostavo 40 EUR NADLISTEK Damir Skenderovič, foto Boštjan Pucelj 60ŠT/AM KCHtČHiK Janeza Pezlja za župana ; Janeza Pezlja za župana *>>.-* Janeza Pezlja 'N'~ ^a župana Čas, ko se bližajo državnozborske volitve, nas sili v razmislek. V analizo političnega prostora, v katerem živimo. In ker je ponavadi političnih analiz na ravni države več kot dovolj, je morda prav, da si pogledamo stanje v lokalnem prostoru, natančneje v novomeški občini. To se namreč zdi katastrofalno. Kot sem o tem že pisal na Parkovi spletni strani, se je v mandatu župana Alojza Muhiča izkazalo, da so lokalna politična društva in zveze močno razočarali. Vključno z večino svojih izvoljenih svetnikov in predstavnikov v različnih organih. Njihovo popoldansko politično vrtičkanje in udejstvovanje se je pokazalo kot močno nezadostno, podrejeno parcialnemu interesu posameznika ali društva, nestrokovno in premalo angažirano, vse seveda na račun neposredne škode za novomeško občino. Vendar pa to dejstvo ne skrbi najbolj. Tisto, kar bi nas res moralo skrbeti, je odnos slovenskih strank do volivcev v Novem mestu. Konec koncev še vedno govorimo o regijskem središču, če tudi nas druge občine prehitevajo po levi in desni, vključno z nam bližnjo, Šentjernejem. Govorimo o regijskem volilnem bazenu. Govorimo o Novem mestu kot slovenskem gospodarskem gonilu, tako v smislu velikega, srednjega in malega podjetništva. Vendar pa slovenske stranke obravnavajo Novo mesto kot nekaj samo po sebi umevnega. Kot prostor, kjer se glasovi volivcev dobivajo sami od sebe, po neki čudni inerciji in ključu. Seveda v zadnjem času obstajajo tudi izjeme. Toda na splošno je stanje slabo, da ne rečem neatraktivno in, kar je še huje, neperspektivno. Recimo, ste se kdaj vprašali, kaj za vraga v Novem mestu počnejo SD, SLS, DeSUS, NSi, SNS in kronično razpadajoča se LDS. Kateri ljudje jih vodijo, kaj počnejo ti ljudje v okviru svoje stranke in v dobro mesta, kaj počnejo ti ljudje v mestnem svetu in drugih občinskih funkcijah, kdo so, kje so, zakaj so, sploh so? Ve kdo? Kdor koli? Vodenje občine je politična zadeva. Občina pa je sistem, ki se ga vodi od zgoraj navzdol. To vodenje se prenaša in ima lahko pozitiven ali negativen vpliv na vse sisteme in podsisteme v občini. Tudi na gospodarstvo. Če pridejo na vrh nekompetentni, nestrokovni in nesposobni ljudje, potem se sistem zruši sam vase. Prej ali slej, toda zagotovo. V podjetništvu velja, da je stagnacija že resignacija. Koliko let že naša občina stagnira? Koliko let ne lovi koraka s časom, v katerem živimo? In koliko let in škode bo še potrebno, da se bo to spremenilo? Kot pravijo stari, čas je zlato. Danes toliko bolj. Zato bi morale parlamentarne stranke prekleto paziti, katere ljudi nastavijo za vodstvene kadre tudi na lokalni ravni. Toda ne. Večini strank je pomembno, da so aktivne pred volitvami, lokalnim, parlamentarnimi, predsedniškimi, vseeno. Da se šopirijo, obljubljajo nemogoče, trošijo bajne vsote za kampanje, da igra muzika, da nas prepričujejo, da so najboljši, najbolj sposobni in najlepši. Da pametujejo, kaj vse je treba postoriti, seveda v naslednjem mandatu, ko bodo izvoljeni. Pišejo desetkilogramske programe, ki jih ni sposoben izpeljati nihče. Marsikdo bo rekel, tako pač je, gre za šov, igro, bistven ritual demokracije, ki ga sprejemamo vsi. To je res. Vendarle pa imamo kot gledalci pravico, da slabo igro, igralce in režiserje, po potrebi cel ansambel, izvižgamo ali še bolje, da ignoriramo šov, ki je namenjen samemu sebi in zgolj zavajanju potencialnih volivcev, in to prav v imenu demokracije. In volimo na podlagi rezultatov, na podlagi minulega dela, ki nam daje zaupanje za vnaprej, približno po istem principu, kot del- ničarji vlagajo svoj kapital. In ravno to bi se moralo zgoditi, ko bodo sedaj v predvolilnem času začele po mestu strašiti strankarske elitne delegacije. Ignoranca je temeljni del demokracije, danes celo bolj temeljni od tako imenovane in tolikokrat zlorabljene floskule o svobodi govora. Kot je nekdo že rekel, demokracija ne omogoča samo, da lahko nekdo govori, kar hoče, pač pa tudi, da tisti, ki posluša, ne mora in noče slišati vsega. Toda brez skrbi. Tudi v Sloveniji obstajajo stranke, ki so to dojele in ki so začele vlagati in investirati tudi v novomeški politični prostor. In ti dve stranki, ki jih zgoraj nisem omenil, bosta v nadaljevanju krojili ne samo novomeški pač tudi slovenski politični prostor. In to že ali tudi po teh parlamentarnih volitvah. Kateri ljudje jih vodijo, kaj počnejo ti ljudje v okviru svoje stranke in v dobro mesta, kaj počnejo ti ljudje v mestnem svetu in drugih občinskih funkcijah, kdo so, kje so, zakaj so, sploh so? Duh je voljan, a meso je slabo HOMOSAPIENS Nad letošnje olimpijske igre v Pekingu se zgrinjajo črni oblaki. Začelo se je s slabim zrakom v mestu, nadaljuje se s slabim ozračjem v državi. Maratonec Gebreselassie je že odpovedal nastop na nevarno onesnaženih igrah. Načrtno kršenje človekovih in narodnih pravic v Tibetu grozi, da se bo prvovrstno športno tekmovanje izrodilo v prvovrstno politično nategovanje. Idilo starogške Olimpije, kjer po tradiciji zanetijo olimpijski ogenj, je nedavno tega skazil protestnik z zastavo, na kateri so bile namesto olimpijskih in štiri leta kasneje v Los Angelesu, ko so igre medsebojno bojkotirale najprej države zahodnega in nato še vzhodnega bloka. Olimpijske igre so bile zaradi svoje medijske moči torej vedno pripraven teren za izražanje političnih stališč. Zato še toliko laže razumemo Tibetance, da so izkoristili trenutek, ko so oči svetovne javnosti uprte v njihovo deželo. Takšne manifestacije so nekaj povsem običajnega. In kakor nas uči zgodovina, tudi morebitni bojkot posameznih držav na prihodnost olimpijskih iger ne bo imel večjega vpliva. Olimpijski duh v resnici ni nikoli (za)živel ne v antiki ne na začetku in ne na koncu modernih olimpijskih iger. A prav je, da obstaja kot ideal, v katerega zremo. krogov upodobljene olimpijske verige. Napovedane so številne podobne akcije. Francoski predsednik glasno razmišlja, da bi se izognil slavnostnemu odprtju iger. A problemi Kitajske se žal ne končajo doma. Preveč očitna in vsekakor skrajno nemoralna podpora sudanskemu režimu, ki izvaja genocid v Darfurju, je oprla oči tudi umetniškemu svetovalcu za igre Stevenu Spielbergu. Stevena na igre ne bo. V nekaterih drugih državah se šušlja kar o nekakšnem množičnem bojkotu. Ali so torej olimpijske igre ogrožene? Že bežen pogled na zgodovino modernih olimpijskih iger nas vsaj malce potolaži in spomni, da povsem idealno ni bilo nikoli. Olimpijski ideali so bili načeti že leta 1936, ko je nacistična Nemčija grobo izkoristila igre za propagiranje rasističnega režima. Se bolj so trpeli leta 1972 v Munchnu, ko so palestinski teroristi ubili 11 izraelskih športnikov. V nič kaj olimpijskem duhu niso potekale niti igre v Moskvi leta 1980 Olimpijsko gibanje je doslej preživelo še hujše udarce. Torej, če igre niso ogrožene, ali je morda ogrožen vsaj olimpijski duh? Mnogi menijo, daje duh sedanjih olimpijskih iger povsem klonil, in se veliko raje ozirajo v preteklost, na začetek modernih olimpijskih iger ali celo v staro Grčijo. Pravijo, da so v tistih časih olimpijski ideali zares živeli, da je bilo takrat sodelovanje pred zmago, da je bil fair play pred zaslužki, da je bila poštenost pred podkupovanjem. V tisti zlati dobi naj ne bi bilo niti komercializacije niti vpletanja politike. Kako se žal motijo ti, ki idealizirajo preteklost! Spomnimo se le, da je oče modernih olimpijskih iger Pierre de Coubertine leta 1896 obudil olimpijsko idejo predvsem iz enega zelo pragmatičnega razloga - da bi po ponižujočem vojaškem porazu Francozov proti Nemcem pri Sedanu izboljšal telesno pripravljenost in dvignil moralo francoske mladeži. Starogrški olimpijski ideal pa stoji še na bolj trhlih tleh. Večinoma se misli, da so starogrški atleti za svoje zmage dobivali samo simbolne nagrade, recimo kakšno ukrivljeno oljčno ali palmovo vejico. Prva zmota. Domače polis so zmagovalce zasule s kupom denarja, jim ponujale javne funkcije in do smrti zastonjsko hrano, ja, postavljale so jim celo spomenike. Poleg tega se večinoma misli, da so bili vsi atleti amaterji. Druga zmota. Grške polis so rade kupovale dobre atlete, ki so kot današnji profesionalci dobili denar samo za to, da so se pojavili na igrah. Večinoma nam je ostalo še, da se politika ni vtikala v igre. Tretja zmota. Na vsakih igrah so se tako kot danes z veseljem razkazovali in delali samopromocijo številni politiki. Nekateri so bili tako pogumni, da so se vpletli celo v boje. Med njimi je bil tudi cesar Neron, ki si je močno želel postati zmagovalec na tekmi s konjskimi vpregami. Toda ojoj! Sredi tekme obilni nerodnež večkrat zdrkne z voza in kljub pobiranju in nalaganju na voz ga pomočniki nikakor ne morejo spraviti do cilja. A mastna podkupnina naredi svoje, zato postane nov olimpionik s prav nenavadno utemeljitvijo -gotovo bi zmagal, če bi le prišel do cilja! Olimpijske igre so stvarnost in so ideja. Zato lepo povzemajo vso slabost človeškega bitja - duh je voljan, a meso je slabo. Olimpijski duh, ki v resnici ni bili nikoli nič drugega kot mrtva črka na papirju, je samo okras okoli mastnih zaslužkov, nacionalističnih čustvenih izlivov, nezdrave tekmovalnosti in krepitve svetovnega političnega vpliva, okras okoli slabega mesa. Olimpijski duh v resnici ni nikoli (za)ži-vel ne v antiki ne na začetku in ne na koncu modernih olimpijskih iger. A prav je, da obstaja kot ideal, v katerega zremo in ga občudujemo, kot ideal, ki nas opozarja, koliko smo se od njega oddaljili. Idealizacija zlate preteklosti nas ne bo pripeljala daleč. Edino, kar bi nas danes resnično moralo skrbeti, je to, da ideal in stvarnost še nikoli v zgodovini nista bila toliko vsaksebi. DOLENJSKA sto besed na mesec Pripravili: Uroš Lubej, Damir Skenderovič, Maja Regina Dular postal predsednik LDS 6. marca 2008 se je končala osemmesečno obdobje konsolidacije stranke LDS v Novem mestu, ki se je začela z odstopom in izstopom prejšnjega predsednika Tomaža Levičarja. Zbor članstva je izvolil novo vodstvo in na čelo stranke postavil Borisa Dularja, občinskega svetnika, podžupana v času županovanja Antona Starca, sicer pa zaposlenega v novomeški Krki. V izvršni odbor stranke pa so izvolili Zdenka Piclja, Jožeta Kukca, Nevenko Kulovec, Mojco Novak, Slavka Mihaliča, Silvestra Vrhovnika in Janeza Pezlja. Sekretar stranke ostaja Slavko Gegič. Romi težko do kandidata Sredi marca je propadel prvi razpis nadomestnih volitev predstavnika romske skupnosti v novomeškem občinskem svetu, saj nihče ni vložil kandidature. Naknadne volitve so razpisane za 18. maj, zadnji rok za vlaganje kandidatur pa je 23. april. Zavod za turizem išče direktorja Upravni odbor Zavoda za turizem Novo mesto je 15. marca objavil razpis za direktorja tega zavoda. Prejeli so eno prijavo, ni pa še znano, kdo se je prijavil. Upravni odbor od kandidata pričakuje, da bo imel univerzitetno družboslovno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj na vodilnih mestih v turizmu in aktivno obvladovanje tujih jezikov. Mandat direktorja bo trajal pet let. Imenuje ga upravni odbor, pred tem pa mora pridobiti soglasje občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Nova direktorica KC JT bo najverjetneje V. Dular Kadrovska komisija občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je 25. marca 2008 soglasno sprejela predlog, naj občinski svet za novo direktorico Kulturnega centra Janeza Trdine imenuje Vesno Dular. V. Dular je člane komisije prepričala zaradi svoje vizije in programa dela, prav tako pa zaradi svojih vodstvenih izkušenj. Trenutno KC Janeza Trdine vodi v. d. direktorice Saša Šepec, ki je mesto prevzela po tem, ko je lani spomladi MO NM s prejšnjim direktorjem Janezom Pezljem sporazumno prekinila sodelovanje. Občinski svet bo o kandidaturi odločal na aprilski seji. Krka v prvem četrtletju povečala prodajo za 19 odstotkov 2. aprila se je nadzorni svet Krke, d. d., seznanil s poslovnimi rezultati v prvem četrtletju. Prodaja skupine Krke je bila v prvem četrtletju 2008 za 19 odstotkov večja glede na primerljivo lansko obdobje, prodaja družbe Krka pa za 15 odstotkov. Skupina Krka je prodala za 243,7 milijona EUR, družba Krka pa za 210,1 milijona EUR izdelkov in storitev. Športna dvorana Stopiče: Pogajanja z arhitekti se začenjajo Natečajna komisija za izbiro najprimernejše rešitve za telovadnico OŠ Stopiče se ni odločila za podelitev prve nagrade, saj nobena od rešitev ni v celoti ustrezna. Podelila je drugo in tretjo nagrado ter priznanje. Podžupan Mestne občine Novo mesto Rafko Križman, ki je bil tudi član natečajne komisije, je na predstavitvi projektov, ki je bila 7. aprila 2008, napovedal, da bi športna dvorana lahko bila v uporabi jeseni 2009. Z arhitekti - gre za biro Jereb-Budja iz Ljubljane - se bodo pogovarjali o popravkih njihove rešitve, o časovnih rokih in stroških projekta, če pa pogovori ne bodo uspešni, se bo MO NM pogovarjala tudi z ostalimi nagrajenci. Predsednica komisije Petra Ostanek je povedala, da gre za zahteven projekt. Kvadratura in volumen dvorane sta velika glede na okolje, v katerem se pojavlja. »Nismo hoteli, da Stopiče dobijo novo prostorsko dominanto.« Nagrajeni arhitekti so dejali, da je bila njihova glavna naloga v tem, da poiščejo rešitev, ki se bo tako oblikovno kot z uporabljenimi materiali čim bolj zlila z okoljem. R. Križman je pojasnil, da je stopiška šola edina v občini, ki nima svoje telovadnice, razlog za tako velik objekt - normativi za telovadnico osnovne šole so namreč okrog 800 m2, predvidena telovadnica pa ima okrog 2000 m2 - pa je v tem, da v novomeški občini primanjkuje prostora za športno vadbo. Težave ima predvsem rokometni klub, saj morajo starši voziti svoje otroke na vadbo v športne dvorane v sosednjih občine, v Ivančno Gorico in Šentjernej. Stroške projekta, ki sicer še niso znani, bo tako le delno krila država, nadstandardni del bo morala kriti občina. V Stopičah so nekateri tudi proti tako velikemu športnemu objektu, saj je 17 podpisnikov županu poslalo peticijo. Kandidat za predsednika Zares NM je Franci Beg Franci Beg iz Zavarovalnice Triglav, znan tudi po svojem udejstvovanju v Košarkarskem klubu Krka, je 9. aprila 2008 postal kandidat za predsednika občinskega odbora Zares Novo mesto. Člani se bodo o kandidatu odločili z glasovanjem po pošti. Situla - prvi mladinski hotel pri nas bo odprl vrata 25. aprila bo uradna otvoritev hostla Situla. “Z arhitekturnimi posegi nismo bistveno spreminjali zunanjosti obstoječega objekta, poudarili pa smo njegove značilne točke. Notranja oprema sledi rdeči niti in promovira halštatsko obdobje Novega mesta. Osrednja ikona - situla - bo tako kot simbol železne dobe ime in osrednji element trženja hostla," je o obnovi nekdanje Ribje povedal vodja projekta Boštjan Grobler,. Hostel Situla bo po njegovem mnenju zelo vplival na dogajanje v mestnem jedru, z opremo in vsebinami pa privabljal v Novo mesto popotnike iz celega sveta. Imel bo 80 ležišč, cyber cafe in restavracijski del, primeren pa bo tudi za nastanitev invalidov. Dogajanja na kratko >» 10. marca se je zaključil 14. Gregorjev sejem, na katerem se je predstavilo prek 200 proizvajalcev s področja kmetijske mehanizacije in vrtnarstva. »> Župan Muhič se je 12. marca srečal z županom Celja Bojanom Šrotom. »> 13. marca je potekala izredna seja občinskega sveta MO NM, na kateri so svetniki obravnavali projekt novomeške univerze ter zaplete v zvezi z Novim trgom 6. »> Zavarovalnica Tilia je 16. marca v Murski Soboti odprla svojo trinajsto poslovalnico v Sloveniji. »> 17. marca je Novo mesto obiskal minister za pravosodje Lovro Šturm. Odprl je nove prostore okrajnega sodišča, se srečal s škofom Glavanom, potem pa še s člani novomeške NSi. »> 20. marca je župan Muhič sprejel delegacijo iz Prijedora (BiH). »> 20. marca je bila v galeriji Krka otvoritev razstave 13. umetniške kolonije Slovenskega kulturnega centra Korotan z Dunaja. »> 21. marca je bila v Galeriji Simulaker odprta razstava Mrežne strukture III avtorja Mihe Štruklja. Razstava je na ogled do 14. aprila. »> Zaradi poškodbe glavnega igralca je bila prestavljena predstava Hamlet 60 minut, prva letošnja premiera APT v režiji Nane Milčinski, napovedana za 27. marec. Premiera je bila nato odigrana 10. aprila. »> 28. marca je v Fotogaleriji APT razstavo z naslovom Who is important? odprla Katja Sudec. »> Nagrajenci literarnega natečaja Pasti in prednosti večkulturnega okolja so postali srednješolci Urška Kobe, Katja Martinčič, Urša Kranjc in Lea Pilič. »> Novomeška plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek sta si s koreografijo 10 LET priplesala 2. nagrado žirije in kritikov na 22. mednarodnem tekmovanju plesnih koreografij v Hanovru, ki je potekalo od 22. do 23. marca. »> Zavod za turizem je za maskoto letošnjega Tedna cvička izbral polha, imenovana Cvičko in Še-Cvička, avtorjev Damjane in Sama Biharja. »> 3. aprila je v okviru projekta Gospodarsko središče JV Slovenije potekal sestanek članov projektne skupine in ožje delovne skupine. >» 5. aprila je društvo za razvijanje prostovoljnega dela pripravilo prireditev ob svetovnem dnevu Romov z naslovom Veselo dive (Veseli dan). »> 6. aprila je potekal 11. novomeški tek. Po podatkih organizatorja AK Portoval se ga je udeležilo 600 tekmovalcev. »> 7. aprila je župan sprejel delegacijo s poljskega Toruna in napovedal, da bosta mesti podpisali dogovor o partnerstvu. Ob občinskem prazniku pa je sprejel tudi delegacije iz pobratenega Langenhagna, slovaške Trnave in bosanskega Bihača. »> Letošnji zmagovalni cviček Cvičkarije je postal cviček Kerin. »> 7. aprila je v KC JT potekala slavnostna akademija ob občinskem prazniku, nastopil je 100-članski združeni pihalni orkester pobratenega Langenhagna in Novega mesta, na slovesnosti pa so podelili častne nazive in nagrade MO NM. »> Do 22. aprila bo v prostorih KC JT javno razgrnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto, katerega javna obravnava je sicer potekala 31. marca. OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT Župan vnovič preložil povrnitev certifikata kakovosti 24. oktobra 2008 je Mestna občina napovedala, da bo »v začetku leta 2008« prišlo do vnovične presoje razveljavljenega certifikata IS0-9001. To pa se ni zgodilo. Župan Alojz Muhič je sporočil, da bo do vnovične presoje o tem prišlo v drugi polovici letošnjega leta. »Mestna občina Novo mesto je skrbno preučila, zakaj je komisija za certificiranje sistemov vodenja pri Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje sprejela sklep o začasni razveljavitvi certifikata št. Q-419. Glavni razlog za začasno razveljavitev je bila ocena, da je bil certifikat v zadnjih treh letih bolj kot ne »sam sebi namen« in ni služil osnovnim vrednotam, ki jih certifikat ISO-9001 opredeljuje kot vrednote,« ocenjuje Alojz Muhič. »Ker smo ocenili, da je v začetku mandata treba urediti pomembnejše obveznosti, je predvideno, da bomo certifikat ISO-9001 dobili nazaj v drugi polovici leta 2008. Na odločitev je vplivala tudi reorganizacija občinske uprave, ki je usmerjena v racionalizacijo in večjo preglednost nad poslovnim sistemom v mestni občini, saj bodo nekateri procesi vodeni drugače. Mestna občina zagovarja trditev, da mora biti certifikat kakovosti ISO-9001 orodje za obvladovanje poslovnega sistema Mestne občine Novo mesto. Zgradili ga bomo »od spodaj navzgor«, da bo omogočal kakovostnejše izvajanje nalog za doseganje strateških načrtov in bo služil kot opora sistemu (ne kot birokratska ovira),« pravi župan Mestne občine Novo mesto. Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ) je mestni občini certifikat odvzel 10. maja lani, potem pa je občinska uprava že dvakrat napovedala rok za povrnitev certifikata. Zgodba za Jermana ali tipičen primer zgrešene urbanistične politike MO NM? 25. marca 2008 je bil pri županu Mestne občine Novo mesto sestanek nekaterih krajanov Rateža in Gumberka. Povod je bil predlog prostorske širitve dejavnosti podjetja Znass, ki se ukvarja z avtoprevozništvom. Proti tej širitvi se je opredelil del krajanov. Zgodva je dodatno zapletena, saj je predlog odloka tudi širitev ceste in ureditev nevarnega križišča pri gostilni Vovko. Krajani izražajo nasprotovanje morebitni širitvi »industrijske in transportne dejavnosti« zaradi dodatne prometne obremenjenosti, da se ne širi obstoječe ceste Ratež-Gumberk, da se išče nadomestno cesto, ki bi se izognila naseljem. V peticiji je še pet drugih zahtev; zapisano je tudi, da »krajani opažajo drastično povečanje transportnega prometa«, zaradi česar naj bi se poslabšala kakovost življenja v stanovanjski okolici, pojavljale naj bi se poškodbe na objektih, hrup, ogrožanje varnosti in tako naprej. Direktor podjetja Znass Zvone Nosan pravi, da ne razume povsem ogorčenja krajanov. »Želim si, da bi tisti, ki jih moje podjetje moti, prišli do mene. Prav gotovo bi lahko našli skupno rešitev. Bojim pa se, da so v ozadju drugi razlogi,« pravi in pojasnjuje, da njegovi tovornjaki sporne ceste ne obremenjujejo bistveno. »Povprečno se po tej cesti vozijo štirje moji tovornjaki na dan. V ponedeljek gredo na pot, ob petkih se vračajo. Veliko bolj od ceste Gumberk-Ratež je obremenjena cesta mimo gostilne Vovko, se pravi Novo mesto-Šentjernej.« Prav tako zavrača trditve o hrupu in onesnaženosti. »Moja vozila so ekološko na najvišji možni stopnji, hrup je minimalen, onesnaženje tudi.« Tudi on opozarja, da širitev ceste in ureditev križišča nista potrebni le zaradi njegovih kamionov, ampak predvsem zaradi izredno povečanega drugega prometa. »Gumberk je vas, obdana z gozdom, to je podeželsko naselje s kmetijami in stanovanjskimi hišami z dopustnimi dejavnostmi. Tu ni prostora in ne pogojev za gospodarske in/ali industrijske cone. Že nekaj let se sprašujemo, kdo je dovolil in na podlagi česa je dovolil in izdal dovoljenja, da se na relaciji Ratež-Gumberk razvija transportna dejavnost s trenutno približno 50 priklopniki različnih transportnih podjetij, največja med njimi je Zvone Nosan, s. p., oz. ZNASS, d. o. o., iz Rateža. Vsem je jasno, da za opravljanje tovrstne dejavnosti na našem območju ni pogojev, ne energetske, ne okoljske in predvsem ne prometne infrastrukture - lokalna cesta s priključkom na regionalno cesto na Ratežu je povsem neprimerna za vožnjo s težkimi tovornimi vozili,« pravi Mateja Kuzma Lipej, soseda podjetja Znass. »Po branju dopolnjena osnutka občinskega prostorskega načrta MO NM pa smo povsem zgroženi. V njem je zapisano, da je v vasi Gumberk na območju z namensko rabo IG (gospodarska cona) dovoljena ureditev parkirišč za tovornjake s servisom in spremljajočimi prostori. Iz zdajšnjih približno 5000 m2 (last Zvone Nosan) na eni strani ceste in približno 9000 m2 na drugi strani (last Slavko Matko) naj bi se zadeva razširila še na dodatnih približno 20 000 m2, in to na področju gozda, ki je trenutno last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in nekaj fizičnih oseb. V njem je tudi zapisano, da naj bi bila območja gozdov po osnutku občinskega prostorskega načrta MO NM namenjena gozdovom, njihovemu izkoriščanju in gospodarjenju z njimi. Dopustni objekti na območju gozdov so lahko objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi, objekti za vodnogospodarske ureditve, gradnja objektov za potrebe infrastrukture in objekti za rekreacijo na prostem. Sprašujemo, kako je mogoče, da na podlagi zgoraj opisanega načrtujejo še širitev industrijske in transportne dejavnosti v gozdne površine. Če pa je že potreben kakšen poseg v naše podeželje, naj bo to v smislu športno rekreacijskih površin; urejenih kolesarskih in sprehajalnih poti, jahalne poti, trim steze in druge rekreacijske poti, tudi skozi gozd povezane z gradom Otočec, golfom na Otočcu, Strugo in vasjo Ratež,« zaključuje Mateja Kuzma Lipej. Župan je poudaril, da bodo pripombe krajanov, tako omenjene kot tudi številne druge, obravnavane v skladu s predpisi. Na koncu pa bo o zadevi odločal občinski svet. Temeljno vprašanje pa je bolj za na smetišče novomeške urbanistične zgodovine: kdo in zakaj je dovolil, da se sredi gozdiča v Gumberku naseli parkirišče tovornjakov? Sage o Novem trgu 6 še ni konec? Društvo Novo mesto je na ministrstvu za okolje in prostor sprožilo zahtevo za presojo ustavnosti ureditvenega načrta za Novi trg 6. Medtem je sporna nepremičnina zamenjala lastnika. Direktor podjetja Betonal, ki je objekt pred kratkim kupil od podjetja Elektroservisi, je nakazal možnost, da bi gradili po »kompromisni različici«, se pravi šest nadstropij visoko, kar je dve nadstropij več kot sedaj in dve manj, kot je dovoljeno v spodbijanem odloku. Kako na to gledajo v Društvu Novo mesto? Predsednik Mitja Simič pravi: »Kompromisi, ki se kažejo kot odstopi od legalnosti in strokovnosti, so načeloma sporni. Društvo je ves čas “afere" sodelovalo z Društvom arhitektov kot združenjem strokovnjakov, ki je v zvezi z novo gradnjo že lani oktobra sprejelo stališče o najvišjih absolutnih višinskih kotah, ki jih prostor lahko prenese - to so: venec stavbe okoli 17 metrov od obstoječe kote tal in najvišja točka objekta do 20 metrov od obstoječe kote tal. Društvo Novo mesto podpira in zagovarja takšno jasno stališče^ ter zavrača mešetarjenje z nadstropji. Še vedno menimo, da je obstoječi ureditveni načrt sporen in da ga bo treba korigirati skladno s strokovnimi izhodišči in z načelom javnosti.« Na vprašanje, ali se je že srečal z investitorjem, je Simič pojasnil: »MO Novo mesto je 11. marca 2008 ob 14. uri v sejni dvorani Rotovža pripravila seznanitev strokovne in zainteresirane javnosti z nameni novega investitorja v zvezi z lokacijo Novi trg 6, na kateri so bili prisotni tudi člani Društva Novo mesto. Tam sta investitor in njegov projektant predstavila svoje poglede na možno gradnjo na tej lokaciji, kar je povsem legitimno in tudi dobrodošlo. Na tej predstavitvi pa se je med drugim jasno videlo, da tudi predstavljeni predlog s sedmimi etažami nad tlemi (P+6) presega teme kapiteljskega griča, za kar menimo, da ni sprejemljivo. Mimogrede -arhitekturna javnost v Ljubljani je sprejela stolpnici na mestu Kolizeja šele nedavno, ko so v načrtih znižali višino predlaganega objekta tako, da ta zdaj ne dosega temena grajskega hriba (kar je nekakšen prostorski ekvivalent kapiteljskemu hribu v Novem mestu). Po predstavitvi je stekel umirjen in, menim, konstruktiven dialog med predstavniki strokovne javnosti in investitorjem. Moti le, da začnejo predstavniki investitorja omenjati odškodninske tožbe, takoj ko se jim v pogovoru omeni, da bi objekt na tem mestu morda utegnil imeti manj kot 6 nadstropij. Simič je o očitkih na svoj račun, da so znane slike osemnadstropnega morebitnega objekta (objavljene tudi v Parku in drugih dolenjskih medijih) prispravljene nestrokovno, povedal: »Pri takšnih prikazih gre vedno za določeno stopnjo manipulacije, posebno če končna oblika prikazovanega objekta ni znana, ampak le njegove okvirne dimenzije. Temu se ne da izogniti, dokler niso popolnoma jasni vsi prostorski parametri objekta, ampak takrat bi lahko bilo že prepozno. Lahko je obsoditi, da je nekaj izdelano nestrokovno, ob tem pa ne ponuditi boljšega in strokovnejšega izdelka. Menim, da so bili prikazi dovolj korektni, da so širši javnosti dali neko predstavo o tem, kaj se utegne zgoditi, če se upošteva določila veljavnega prostorskega akta, ki je osnova za gradnjo na tem mestu. Osebno bi bil zelo vesel strokovnejših prikazov, ki bi prišli iz ustanov, ki bi morale skrbeti za seznanjenje javnosti v procesu urejanja prostora.« .park-on.net DOLENJSKA P.P. SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU P. p.1 Popravek članka Tabela meseca: 50 največjih dobaviteljev Mestne občine Novo mesto, avtor Uroš Lubej, Park, 7. marec 2008, str. 17 Višji svetovalec za promet in zveze na Mestni občini Novo mesto Jure Duh je opozoril, da sem bil v delu članka 50 največjih dobaviteljev Mestne občine Novo mesto nekorekten. V članku namreč navajam, da mestna občina dober milijon evrov namenja mestnemu potniškemu prometu, kar pa ne drži. 50 odstotkov tega denarja je namreč namenjenega prevozom šolskih otrok. »V zvezi z zapisom na spletnem mestu www.park-on.net vas opozarjamo na neresnično pisanje in zavajanje javnosti s podatkom, da sredstva v višini 1.016.581,82 EUR (podatek za leto 2007), kolikor je prejel četrti največji dobavitelj Mestne občine Novo mesto Veolia transport Koper, namenimo za mestni potniški promet. Obseg teh sredstev namreč zajema financiranje MPP v 50 % deležu, ostali del stroškov pa je namenjen financiranju šolskih prevozov, k čemur je lokalna skupnost zakonsko zavezana, in v minimalnem deležu (1,15 %) za izvajanje nekaterih vzdrževalnih del na glavni avtobusni postaji Novo mesto. Ocenjujemo, da bi bilo skladno z novinarsko etiko seznanjanja javnosti z resničnimi podatki primerno objaviti popravek članka,« opozarja Jure Duh. Uroš Lubej Revija Park p. p. 2 Fragmentacija dolenjske metropole (odgovor na pismo direktorja Dijaških domov Marjana Grahuta) Spoštovani g. Grahut, ocenjujem, da je bil moj uvodnik v zadnji številki Parka, ki mu očitate ne-vem-točno-kaj, povsem ustrezen. Čeprav bi, če bi vedel, da vas bo ta beseda prizadela, besedo »katastrofalno« res lahko zamenjal tudi s kako drugo. Prav tako mislim, da je bil članek Maje Regine na temo Dijaških domov povsem na mestu in mu z novinarskega vidika nimam kaj očitati. Novinarka je z vami govorila in vaša plat medalje je povsem dobro predstavljena. Izbor fotografij je iz vaših Dijaških domov, kajne? Po mojih informacijah tiste kopalnice, za katere vi pravite, do so v neštudentskem delu, uporabljajo tudi študentje. Tudi druge fotografije, ki smo jih imeli, niso bile nič kaj dosti drugačne, tako da se mi vaš ugovor ne zdi ravno na mestu. Mislim, da morajo vsi tisti, ki jim ni vseeno za to, v kakšnih razmerah živijo študentje, ki študirajo v Novem mestu, takšne objave - namesto da, kot ste se dobro izrazili - »jokcajo«, obrniti v svoj prid in pritisniti na tiste, ki so soodgovorni za stanje, kakor koli ga že imenujemo. Uroš Lubej Revija Park p. p. 3 Entente Florale: Tretji ali zadnji (odgovor na pismo Iva Kuljaja) Gospod Kuljaj, župana mestne občine Novo mesto sem na novinarski konferenci, na kateri ste projekt Entente Florale razglasili za uspeh, vprašal, ali je katero izmed mest, ki so kandidirali za nagrade, ki jih podeljuje komisija, ostalo brez nje. Župan je odvrnil, da so nekateri kandidati ostali brez nje. Žal se je kasneje izkazalo, da ni tako. Vsa poanta mojega članka je bila v tem, da sem se vprašal, ali je bronasta nagrada res uspeh ali ne, glede na to, da zgodovina Entente Florale skorajda ne pozna zavrnitve. Vloge novinarja ne vidim - tako kot vi - v tem, da piše apologijo nekemu županu, ampak v tem, da preverja, ali njegove besede držijo. Me pa veseli, da je novomeška javnost prek vašega pisma končno uspela zvedeti, zaradi katerega razloga smo se tega tekmovanja udeležili, za kaj je bilo treba porabiti dobrih 100 000 EUR in trošiti energijo občinske uprave in v čem je resnični uspeh tega projekta. To, da nas niso zabrisali ven, pravite. Ali so sploh koga kdaj zabrisali ven, se sprašujem? V letu 2007 prav gotovo ne. Verjetno pa se tudi vi malce sprenevedate. Mislil sem, da je bil eden od ciljev projekta, kot je bila osebno vaša in izrecna obljuba, da boste uspeli na primer urediti novomeška krožišča s pomočjo Krke in Revoza ter novomeških umetnikov. To je bila potegavščina naivne novinarske srenje z bolj kratkim spominom, kajne? Pravite, da je bil namen projekta v tem, da ljudem vcepimo drugačen odnos do bivalne kulture. Če mi je dovoljeno komentirati celoten projekt, pa bom dejal naslednje: od modrega vodstva mestne občine bi pričakovali, da si za cilj zada, da mesto najprej uredi (prepričan sem, da če bi občina začela dobesedno pometati pred svojim pragom, da bi temu kmalu sledili tudi občani), potem pa se - pa naj bo to po mandatu, dveh ali treh, ne pa po nekaj mesecih - prijavi na tako ali drugačno lepotno tekmovanje in tam žanje - skupaj z mestom - zaslužen in trajen uspeh, ki ga bomo tudi Parkovi novinarji pozdravili brez gnojnice. Uroš Lubej Revija Park ' SEMAFOR ■ IEEE! E mmm ■E&3I EiTiEl MEElI Vir: Statistični urad RS Predvolilne obljube (izbor) Vir oživitev vinske kleti v Grmskem gradu Vaš mesečnik, sep. 2006 ustanovitev pokrajine Dolenjska Vaš mesečnik, sep. 2006 odpiranje delovnih mest Vaš mesečnik, sep. 2006 ureditev fasad na Glavnem trgu Vaš mesečnik, sep. 2006 izgradnja pločnikov do pokopališča Srebrniče in postavitev avtobusne postaje Vaš mesečnik, sep. 2006 gradnja Šmihelske - Ljubenske ceste Vaš mesečnik, sep. 2006 vnovično odprtje restavracije Breg Vaš mesečnik, sep. 2006 obnova vseh vrtcev v naši občini Vaš mesečnik, nov. 2006 izgradnja pločnikov ob Belokranjski cesti skozi Gotno vas Vaš mesečnik, nov. 2006 združitev kulturnih ustanov v enoten zavod Vaš mesečnik, nov. 2006 večja finančna pomoč za ljubiteljsko kulturo Vaš mesečnik, nov. 2006 obnova komunalne infrastrukture v mestu Vaš mesečnik, nov. 2006 obnova Narodnega leta z javno-zasebnim partnerstvom Vaš mesečnik, nov. 2006 ureditev parkiranja in tržnice Vaš mesečnik, nov. 2006 namestitev ultra filtrirne naprave za vodovod www.volitve.park-on.net zamenjava azbestnih vodovodnih cevi www.volitve.park-on.net izgradnja vodohrama pri Mestnih njivah www.volitve.park-on.net uvajanje javno-zasebnih partnerstev v javne zavode in podjetja www.volitve.park-on.net izgradnja kolesarske steze od Šentjerneja do Dolenjskih Toplic www.volitve.park-on.net podpora nadaljnjim projektom e-uprave www.volitve.park-on.net izgradnja večnamenske športne dvorane v Novem mestu www.volitve.park-on.net Povolilni program 2006 - 2010 Leto napovedane uresničitve sprejem strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda 2007-2008 sprejem občinskega programa opremljanja zemljišč 2008 ustanovitev sklada kmetijskih zemljišč za učinkovitejšo gospodarjenje in urejanje zemljišč za 2007 gradnjo (alternativa: razširitev dejavnosti Stanovanjskega podjetja Zarja, d. d. in dokapitalizacija znižanje komunalnega prispevka zavezancem na račun pridobljenih nepovratnih sredstev 2010 in financiranja iz proračuna postopna ureditev univerzitetnega kampusa v Drgančevju 2010 izvajanje projekta znanstveno-tehnološkega parka 2010 rekonstrukcija centralne čistilne naprave Ni določen. nadaljevanje izgradnje kanalizacije v naseljih 2010 istočasna izgradnja obvoznic 2010 umestitev avtoceste 3. razvojne osi v prostor z možnostjo razvoja naselij v njej 2010 usposobitev letališča Prečna za poslovne in turistične lete manjših letal Ni določen. izvajanje mestnega potniškega prometa z možnostjo podaljšanja prog (na predlog KS) 2010 postopna obnova vseh vrtcev (vsaj enega letno) in povečanje vrtca Ostržek 2010 prenovi OŠ Center in Mali Slatnik 2010 izgradnja nadstandardne telovadnice OŠ Stopiče z vključitvijo zasebnega kapitala 2007 sofinanciranje izvajanje programov podjetništva v podeželju (LAS) 2010 ustanovitev zavoda za turizem 2007 kamp za avtodome in prikolice v bližini Krke in mesta (Portoval) 2008 nadaljevanje izgradnje športnih objektov v Portovalu (kegljišče, športna dvorana...) 2010 športna dvorana v Drgančevju 2010 sodelovanje pri zagotovitvi negovalne bolnišnice 2010 prenova objekta APT 2008 usposobitev poklicne gasilske enote za zaščito in reševanje 2010 zagotavljanje stanovanj za socialno ogrožene (prek javno-zasebnega partnerstva in 2010 predkupne pravice) zagotavljanje finančnih spodbud za povečane stroške investitorjev zaradi varovanja kulturne 2010 dediščine (sprejem pravilnika) določitev lokacij in sprejem občinskih lokacijskih načrtov, izdelava projektne dokumentacije 2010 za komunalno opremljanje zemljišč, pridobivanje nepovratnih sredstev iz ministrstev RS in EU skladov za izgradnjo komunalne infrastrukture, postopno opremljanje romskih naselij s komunalno infrastrukturo z lastno udeležbo Romov; zagotavljanje stanovanj v obstoječem stanovanjskem fondu družinam s stalnimi prihodki (zaposleni) in šoloobveznimi otroki zaposlovanje pri izgradnji komunalne infrastrukture v romskih naseljih, zaposlovanje pri 2010 javnih delih, pri koncesionarjih za vzdrževanje cest, javnih zelenic, sodelovanje pri delovanju romskega zaposlitvenega centra. vključitev Stanovanjskega podjetja Zarja v prenove objektov v mestnem jedru in v gradnjo 2010 stanovanj za mlade družine v mestnem jedru reorganizacija in zmanjšanje števila zaposlenih v občinski upravi 2007 zagotovitev pogojev za poslovanje občinske uprave: ureditev prostorov s prenovo objekta na 2008 Seidlovi 1 in na Rotovžu izobraževanje delavcev za učinkovito in ljudem prijazno upravo 2008 Politika je eno izmed tistih področij (tako kot na primer ljubezen ali umetnost), v katerem objektivnih kriterijev ni. Vselej smo že del te godlje, vselej smo že »notri«, vselej smo že zapeljani z našo lastno vpletenostjo in angažiranostjo. Ocenjevati delo politikov je zaradi tega izjemno težavno in neprijetno delo. Vsaka pohvala in vsaka graja je takoj deležna očitka, da je ocenjevalec pač politično pristranski, še več, vsakršno ocenjevanje se kot bumerang vrne ocenjevalcu, češ da je motiviran bodisi politično bodisi kapitalsko. Ena izmed poti ven je pot politične analize. Če pustimo ob strani, da so politiki že iznašli sredstvo, kako zrelativizirati politično analizo (čisto preprosto, besede damo v oklepaj, govori se o tako imenovani »politični analizi«, zraven pa se pomenljivo namuzne ali pa se v javni prostor izstreli politične analitike, ki v resnici so tako imenovani »politični analitiki«), gre resnična politična analiza lahko po več poteh. Najbolj preprosta pa je pot primerjave besed z besedami ali pa pot primerjave besed z dejanji. Kaj je politik govoril včeraj in kaj govori danes? Kaj je politik govoril včeraj in počne danes? Kaj politik govori danes in je počel včeraj? Druga pot je iskanje skritih pomenov: kaj je politik izrekel, ne da bi se zavedal, da je rekel. Za Novo mesto, kjer politiki niso tako zelo zreli, da bi jim uhajali skriti pomeni, je najbolj primerna prva pot. Zanima nas primerjava tistega, kar je nekdo rekel, da bo storil, s tistim, kar dejansko počne. In primerjava tistega, kar je rekel, da bo storil, s tistim, kar danes govori, da bo storil. V tokratni tabeli meseca pripravljamo zgolj teren za politično analizo take vrste. Tokrat smo zbrali predvolilne in tudi povolilne obljube župana Mestne občine Novo mesto Alojzija Muhiča. Prvi vir objavljene tabele so predvolilne napovedi župana v dveh medijih, ki sta te obljube na tak ali drugačen način zbirala. Septembra 2006, se pravi v času predvolilne kampanje, je Ivo Kuljaj, sedanji županov svetovalec, v Vašem mesečniku objavil intervju z Alojzijem Muhičem. V novembrski številki istega medija, se pravi pred drugim krogom županskih volitev, je Zveza za Dolenjsko objavila oglas, v katerem je naštetih nekaj predvolilnih obljub sedanjega župana. Na spletnih straneh revije Park volitve.park-on.net so bila objavljena predvolilna soočenja županskih kandidatov, ki so naš naslednji vir. Drugi vir pa predstavlja županov program dela 2006-2010, ki je bil - že po volitvah -objavljen na spletnih straneh MO NM (novomesto.si). Pri posameznih napovedih je tam naveden tudi rok za dokončanje posameznega projekta, ki ga tudi objavljamo. Čeprav je bilo treba narediti določen izbor, menimo, da je ta dovolj reprezentativna zbirka županovih obljub. V tabelo smo namreč uvrstili vse tisto, kar je bilo v naših virih povedano dovolj konkretno, da zadevo lahko štejemo za predvolilno obljubo. V kolikor pa boste naši bralci iz kakšnih drugih relevantnih virov poiskali še katere obljube, lahko našo zbirko še dopolnimo. Viri: Vaš mesečnik, Park, www.novomesto.si Uroš Lubej, foto Boštjan Pucel Luka Blažič o letošnji Cvičkariji Hja, pa je spet tu, Cvičkarija, oboževana in preklinjana, obiskana, povzidigovana, popljuvana in pobruhana. Gesla, kot je na primer Always Cviček ali pa Rada ga imam, so prišla v splošno rabo, nastali pa so prav v okviru »študentske« Cvičkarije. Od nekaj sto do 15 tisoč obiskovalcev, od zakotne študentske mezde do najbolj elitnih lokacij v štirih slovenskih mestih, od neke brizgalnice, ki je sploh niso šteli za vino, do priljubljenega lahkega rdečega vina -vse to je Cvičkarija. 22. aprila v Mariboru, 23. aprila v Ljubljani, 10. maja v Novem mestu in 20. maja v Izoli. Dovolj razlogov za nekaj zoprnih vprašanj predsedniku Društva novomeških študentov, ki organizira festival Cvičkarija. Zakaj DNŠ še kar naprej vztraja pri organizaciji Cvičkarije? Se vam ne bi zdelo bolj primerno organizirati zabave brez alkohola? Društvo novomeških študentov (DNŠ), glavni organizator Festivala Cvičkarija, deluje na področjih kulture, sociale, zdravstva, športa, informiranja, izobraževanja in turizma. Velika večina projektov ne vsebuje alkohola. Še več, v skladu s svojim poslanstvom DNŠ tedensko izvaja brezplačno posvetovalnico za mlade, ki jo vodita diplomirana psihologinja in sociologinja, smo aktivni partner Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanju odvisnosti, sodelujemo z Zavodom za zdravstveno varstvo Novo mesto, prek naših zavodov (Mladinskega kluba LokalPatriot in Založbe Goga) pa aktivno izvajamo programe Urada za mladino RS... No, če bi vendarle odgovorili na zastavljeno vprašanje... Festival Cvičkarija, čeprav mogoče ime prireditve govori drugače, je konceptualno veliko več kot alkoholna prireditev. Festival predstavlja ter promovira etnološke in enološke značilnosti Dolenjske in vino, cvi- ček je tako samo del predstavitvene zgodbe. Na tipsko urejenih stojnicah se predstavljajo rokodelci (samo tisti s potrdilom ministrstva za kulturo), aktivi kmečkih žena, društva ... in vinogradniki. Predstavitve pa spremljajo nastopi folklornih skupin, godb na pihala, mažoretk, cvičkovih princes, vinskih kralic, etnologov... Organizatorji Festivala Cvičkarija vino cviček spoštujemo in cenimo, predvsem pa čutimo odgovornost do naših obiskovalcev. Zato nam niti na misel ne pride, da bi vino cviček prodajali »po promocijski ceni« in po principu »samo da se pije«. Degustacija vin je plačljiva, cena se giblje nad ceno na trgu. Obiskovalcem nudimo izključno vina cviček, ki so prestala strog nadzor in ki dosegajo visoke strokovne standarde. Vzorčenje opravimo na terenu mi, vzorce pa degustirata dve neodvisni komisiji, ki jo sestavljajo strokovni degustatorji Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, kjer opravijo tudi analizo vzorcev, drugo pa člani organizacijskega odbora Festivala in amaterski degustatorji. Na Festivalu ne nudimo težkih alkoholičnih pijač, brezalkoholne pijače pa so strogo cenejše od vina cviček. Tako pri degustacijah kot pri točilnih pultih dosledno preverjamo starost gostov in nenazadnje prireditev zaključimo ob še spodobni uri. Koliko litrov vina se je popilo na lanskih Cvičkarijah? Treba je ločevati med iztočenim, prodanim in popitim cvičkom, ki se nudi na Festivalu Cvičkarija. Količina iztočenega vina je skupna količina izdanega cvička na degustacijo in prodanega cvička na točilnih pultih. Lani se je na vseh štirih prireditvah iztočilo 5800 litrov cvička ali manj kot 3 del na osebo. Čedalje več je govora o varnosti na javnih prireditvah, sploh na tistih, na katerih sta v igri glasba in alkohol. Kako boste poskrbeli zanjo? Varnost obiskovalcev tako DNŠ kot jaz osebno (materialno in kazensko odgovarjam za izvedbo vseh projektov DNS -pred nekaj dnevi je gospod zaradi malomarnega odnosa do vprašanja varnosti obiskovalcev dobil 5 let zapora!) jemljeva zelo resno. Že nekaj let skupaj sodelujemo s policijo, lokalno skupnostjo in varnostno službo pri pripravi načrta varovanja in ostalih ukrepov za varno izvedbo javne prireditve. Načrt, ki vsebuje predlog fizičnega varovanja, postavitev reševalne službe z zdravnikom, zaščitnih ograj, ukrepe za zmanjševanje steklovine in ostalih potencialno nevarnih predmetov na prizorišču, načrte varne postavitve začasnih objektov, varnega priklopa elektrike... nato potrdi še pristojna upravna enota. Nekateri menijo, da je glasbeni program letos najslabši od vseh dosedanjih. Zakaj ste se odločili na primer za skupino Kingston. Se vam zdi dovolj kakovostna? Delim mnenje tistih, ki pravijo, da je letošnji program eden boljših. Večerni, koncertni del gradimo na dveh znanih slovenskih glasbenih skupinah, ki se po nekaj letih premora več kot uspešno vračata na glasbeni parket. V Novo mesto bomo prvič na velik oder pripeljali Elvis Jackson, na vseh Cvičkarijah pa bodo odmore med glasbenimi skupinami zapolnili priznani slovenski klubski sukalci plošč. Prav tako zagovarjam mnenje, da če glasbenik igra nezahtevno glasbo, še ne pomeni, da ni odličen glasbenik. Pri skupini, za katero me sprašujete, gre ravno za to, da so odlični glasbeniki in da bodo vlogo sproščenosti, mladosti in zabave odigrali več kot odlično. Od 800 obiskovalcev izpred 14 let jih je bilo 2006 po vaših podatkih že kar dobrih 15 000. Čemu to pripisujete? V štirinajstih letih je iz prireditve, ki je potekala v menzi študentskega naselja, nastal edini študentski festival, ki združuje prireditve v štirih mestih. Zagotovo so k temu pripomogli dobra zgodba, pametna izbira zanesljivih partnerjev, finančna neodvisnost organizatorja in enkratna izvajalska ekipa. GOSPODARSKO SREDIŠČE JV SEOVEN1JE uo Direktorica Razvojnega centra Novo mesto, mag. Mojca Spec Potočar DOLENJSKA JE PO SVOJIH GOSPODARSKIH ZNAČILNOSTIH VSA) MALO DRUGAČNA OD DRUGIH SLOVENSKIH REGI). PREDVSEM ZAN)0 VEL)A, DA V ZADN)1H LETIH NI PREŽIVELA TAKO MOČNIH GOSPODARSKIH PRETRESOV, KOT SO )IH NEKATERE DRUGE REGI)E. NE GLEDE NATO, PA )E REGI)A POSTAVL)ENA PRED RAZVO)NO Dl LEMO, KI BO NA DOLGI ROK ZAGOTOVILA N)EN TRA)EN RAZVO). DA BI IZRABILA OBSTOJEČI POTENCIAL IN HKRATI ZAGOTOVILA RAZVO) DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI, KI BI LAHKO V PRIHODNJE PRERASLE V VEČJE GOSPODARSKE POGONE, JE REGIJA ŽE PRED LETI NAPOVEDALA RAZVOJ GOSPODARSKEGA SREDIŠČA JUGOV ZHODNE SLOVENIJE. Pripravljala strategije pravijo: »Storitve gospodarskega središča so zasnovane na jasnem poznavanju potreb gospodarstva v regiji in Sloveniji. Ker pa so analize stanja pokazale, da so potrebe po storitvah in površinah, ki se bodo zagotavljale v sklopu celovitega Gospodarskega središča, v regiji že večje od bodoče ponudbe, smo večino analiz izdelali samo na nivoju regije. Tako bodo v Gospodarskem središču )V Slovenije vzpostavljene izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, ki so povezane z nosilnimi dejavnostmi regije - kemijo, farmacijo, proizvodnjo avtomobilov ter kovinsko predelovalno dejavnostjo, ki skupaj zaposlujejo več kot 35 % vseh zaposlenih v regiji. V izvajanje javnih storitev izobraževanja se bodo podjetja vključila s svojimi izobraževalnimi potrebami, medtem ko bodo raziskave in razvoj novih produktov organizirane v znanstveno tehnološkem parku, kjer bo pobuda prihajala iz podjetij. Obe vsebini bosta močna podlaga za razvoj novih dejavnosti, novih podjetij in ne nazadnje novih produktov v tehnološkem parku in mrežnem inkubatorju, ki bosta zagotavljala pretežni del vsebin za podporo vodilnim dejavnostim regije, del vsebin pa perspektivnim dejavnostim, ter povečevala možnosti za razvojni preboj regije. Gospodarsko središče jugovzhodne Slovenije je torej zasnovano kot povezava med javnim in zasebnim ali podjetniškim okoljem. V tem okolju javne storitve zagotavljajo tiste vsebine, ki so pomembne za izobraževanje, povezovanje, podporo novim podjetjem, medtem ko se podjetja z javnimi vsebinami srečajo pri razvoju novih produktov, katerih gonilna sila mora biti gospodarstvo. Gospodarsko središče jugovzhodne Slovenije povezuje javne in gospodarske razvojne interese regije, kar je pomemben pogoj za realizacijo ciljev Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2023 in Regionalnega razvojnega programa jugovzhodne Slovenije 2007 -2013. Gospodarsko središče jugovzhodne Slovenije, katerega celotna vrednost po tekočih cenah znaša 88.659.823 EUR, je v fazi načrtovanja razdeljeno na podprojekte: znanstveno tehnološki park z mrežnim inkubatorjem, - razvoj novih visokošolskih programov in univerzitetni kampus ter - poslovna cona Novo mesto. Promocijsko besedilo je nastalo pri Novem mediju. Poslovna cona Novo mesto Poslovna cona Cikava bo po širitvi obsegala 106,7 ha površin in bo namenjena predvsem malim in srednje velikim gospodarskim družbam iz avtomobilske, farmacevtske in kovinske industrije. Celotno površino, ki se deli na dvajset karejev različne velikosti od 0,8 do 6,2 ha, je možno deliti tako na manjše parcele, kot tudi združevati v večje, glede na potrebe uporabnika. Storitve, kijih bo Poslovna cona Cikava namenjala svojim članom, obsegajo infrastrukturne storitve (električna energija, plinovod, vodovod, kanalizacija, optični kabel, telekomunikacijske storitve, storitev dostopa do svetovnega spleta, storitev skladiščenja podatkov in drugo), storitve upravljalca cone in dodatne storitve, ki jih bo omogočal inkubator. Znanstveno tehnološki park z mrežnim inkuba torjem Znanstveno - tehnološki park bo skupaj z regijskim inkubatorjem ponujal 4.935 m2 površin. Poleg tega bosta še dve enoti v Črnomlju in Metliki. V okviru Znanstveno - tehnološkega parka bodo lahko delovala že uveljavljena in tudi novonastala podjetja s področja avtomobilske, farmacevtske in kovinske dejavnosti, ki bodo v parku izvajale svoje raziskovalne in/ali razvojne programe, katerih cilj bo uvedba nove tehnologije ali plasiranje novega inovativnega izdelka na trgu. S svojim delovanjem se bodo vklopila v razvojno usmeritev Gospodarskega središča JV Slovenije ali dodajala pomembne nove znanstvene in/ali tehnološke vsebine. Razvoj novih visokošolskih programov in uni verzitetnega kampusa Da bi zagotovili izobraževalne potrebe gospodarstva, je potrebno rešiti prostorske in vsebinske problematike razvoja visokega šolstva v regiji. Tako je predvidena izgradnja objektov Univerzitetnega kampusa Novo mesto, ki bo zadovoljevala potrebe 2.000 študentov, 1.250 v kampusu in 750 izven njega. Od skupaj osmih programov se jih bo pet izvajalo v okviru kampusa, predvsem tistih, ki so usklajeni s potrebami avtomobilske, farmacevtske ter kovinske industrije, en program se bo izvajal polovično, medtem ko se bosta dva programa izvajala popolnoma ločeno od kampusa, in sicer na obstoječih lokacijah. Upravljanje stavb bo prepuščeno za to ustanovljenemu podjetju, ki bo Univerzitetni kampus zgradil, tržil in upravljal. Za povzetek dogajanj smo pred zaključkom redakcije zaprosili še mag. Mojco Spec Potočar, direktorico Razvojnega centra Novo mesto. Mojca Spec Potočar: »Glede na potek projekta od leta 2006 do sedaj in izdelavo študij izvedljivosti v letu 2007 za izgradnjo gospodarskega središče JV Sloveni- je smo ob oddaji le-leh na ministrstvo za gospodarstvo načrtovali izvedbo projekta, kot je zapisana v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023. Pričakovali smo, da bo odobren projekt kot celota, izvajal pa se bo po posameznih projektih v predvidenem časovnem zaporedju. Tudi interesi različnih resorjev, ki se vključujejo v izvajanje resolucijskih projektov, bi morali biti usklajeni v okviru operativne skupine za izvedbo projektov gospodarskih središč, ki jo je imenovala Vlada Republike Slovenije. To bi zagotovo olajšalo dogovarjanje in izvajanje projektov. Vendar smo se kot prvi srečali z nepričakovano delitvijo projektov v okviru gospodarskega središča na »gospodarske« projekte - širitev poslovno industrijske cone Cikava in regijski mrežni inkubator ter na projekte visokega šolstva in znanosti - izgradnja univerzitetnega kampusa in znanstveno-tehnološkega parka. Pri prvih (gospodarskih) se priprave na realizacijo odvijajo hitreje. Z ministrstvom za gospodarstvom smo blizu dogovora o načinu izvedbe. Pogoj za njuno nadaljevanje je pripravljena in sprejeta prostorska dokumentacija in evidentiran oz. izražen interes podjetja, podjetnika ali konzorcija. Država bo sodelovala pri sofinanciranju obeh projektov najverjetneje z nepovratnimi sredstvi, ki bodo dodeljeni investitorju v obliki državne pomoči. Za realizacijo je trenutno najdlje izvedba projekta enote regijskega mrežnega inkubatorja v Novem mestu. V Drgančevju potekajo priprave za izgradnjo študentskega doma z 200 študentskimi posteljami. Z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa se bodo v kratkem začeli pogovori za realizacijo drugih dveh osrednjih projektov gospodarskega središča JV Slovenije - izgradnje univerzitetnega kampusa in znanstveno-tehnološkega parka. Ta dva projekta predstavljata v največji meri razvojno infrastrukturo, ki naj bi se sofinancirala drugače kot gospodarski projekti. Za načrtovanje in izvedbo velikih regijskih projektov, ki imajo državno podporo, se je zdelo na začetku celotno programsko obdobje do leta 2013 predolgo. Čeprav naj bi se resolucijski projekti izvajali do leta 2023, pa razvojne usmeritve in prioritete v okviru operativnih programov, na osnovi katerih se bodo ti projekti financirali, še niso znane. V letu 2007, prvem letu tega programskega obdobja, smo utemeljili razvojne cilje regije, v letu 2008 bomo nadaljevali s pripravo dokumentov, pridobivanjem investitorjev ter s pridobivanjem soinvestitorjev za izgradnjo univerzitetnega kampusa in znanstveno-tehnološkega parka. Prve investicije v okviru gospodarskega središča JV Slovenije bi se lahko začele že konec tega leta oz. v letu 2009.« Prikaz povezanosti podprojektov Gospodarskega središča lugovzhodne Slovenije Avtomobilska industrija Poslovna cona Cikava Univerzitet ni kampus gospodarsko središče JV Slovenije Kovinsko predelovalna industrija Farmacevtska in kemična industrija Regijski mrežni Znanstveno tehnološki I inkubator park < o o POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V EETU 2007 < O O Voda iz pip Edini pomislek, ki se ti lahko pojavi, potem ko odpreš pipo in si natočiš kozarec vode, je njena cena. V primerjavi z ustekleničeno vodo je 200-krat cenejša in ob splošnem prepričanju, da kvaliteta še nikoli ni bila poceni, se v nas upravičeno porodi dvom o njeni kakovosti. To, da še za v čevelj ni dobra, to drži, tisti 'še' pa največkrat skriva za nekom, ki ima v rokah vrček hladnega piva. Tudi tistim, ki se zgrozijo ob pogledu na ves odloženi kamen, ki se z leti nabere na dnu posode, lahko mirno sporočimo, da voda, ki je sicer dobra za pitje, ni primerna tudi za pomivalne stroje. Pa tudi, da zaradi popite vode še nihče ni dobil poapnenja žil. Kakšna pa je v resnici voda iz pipe in ali je smiselno kupovati ustekleničeno vodo presodite sami. Osebno ne kupujem ustekleničene vode, in sicer iz preprostega razloga - poznam kakovost vode iz vodovoda, pa tudi zato, ker je uporaba ustekleničene vode nekoliko sporna glede količine embalaže, ki ostane. Iz dejstva, da naj bi odrasla oseba zaužila vsaj 1,5 litra vode na dan, na območju upravljanja pa oskrbujemo okoli 60.000 prebivalcev, lahko hitro izračunamo. Ob uporabi ustekleničene vode, bi samo za pitje letno »proizvedli« 22 milijonov praznih steklenic. Da ne bo vse skupaj zvenelo kot reklama, naj pojasnim, da teh 22 milijonov steklenic vode po 1,5 litra predstavljala samo 0.7 % celotne načrpane količine. Komunala Novo mesto upravlja vodovodne sisteme v občinah Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Straža in Šmarješke Toplice. Za pokrivanje potreb osmih občin potrebujemo letno 4.800.000 m3 vode, ki jo zagotavljamo iz 14 vodnih virov. Za distribucijo in spremljanje kakovosti pitne vode je v Komunali Novo mesto odgovoren sektor vodooskrba, v katerem je zaposlenih 31 delavcev. V lanskem letu smo na vodovodnem omrežju dolžine 850 km popravili 769 vodovod nih okvar, kar kaže na precejšnjo dotrajanost omrežja, vendar pa vodne izgube kljub vsemu niso presegle 22 %, kar nas v slovenskem merilu zagotovo uvršča med boljše upravljalce javnih vodovodov. Nadzor nad kakovostjo pitne vode opravljamo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Novo mesto in v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06), ki določa standarde za pitno vodo. V letu 2007 smo za potrebe analiz iz celotnega vodovodnega omrežja odvzeli 803 vzorce, od katerih je bilo 30 oz. 3,7 % neustreznih. Iz letnega poročila »O zdravstvenem nadzoru pitnih voda iz vodovodov, s katerimi upravlja Komunala Novo mesto«, ki ga je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo, lahko povzamemo strokovno oceno zdravstvene ustreznosti pitne vode in varnosti vodooskrbe. Na osnovi rezultatov preizkusov je zavod podal oceno, daje voda zdravstveno ustrezna na vseh vodovodih. Mikrobiološke analize Z mikrobiološkimi raziskavami se ugotavlja prisotnost bakterij in parazitov v vodi. V letu 2007 je bilo za potrebe mikrobiološke analize odvzetih 525 vzorcev, od katerih je bilo 22 neustreznih. Najpogostejši vzrok za neustreznost vzorca je povečano število bakterij pri 22° C in 37° C. V okviru rednih mikrobioloških analiz pa se ugotavlja prisotnost tudi na: • Escherichia coli - zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja: prisotnost v vodi ni dopustna; • Koliformne bakterije - pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokav na omrežju); prisotnost v vodi ni dopustna; • skupno število bakterij pri 22° C ; mejna vrednost je < 100 /ml; • skupno število bakterij pri 37° C ; podobno kot št. kolonij pri 22° C kažejo na učinkovitost postopkov priprave, na razmnoževanje v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature; mejna vrednost je < 100/tnl; • Clostridium perfingens vključno s sporami; njihova prisotnost je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja; prisotnost v vodi ni dopustna; • paraziti, patogeni mikroorganizmi; njihova pristnost kaže na izpust komunalnih odpadnih voda in greznic ter uporabo gnoja in gnojevke pri gnojenju travnatih in poljedelskih površin; prisotnost v vodi ni dopustna. Fizikalno kemijske analize Parametri osnovne fizikalno-kemične analize so amonij, barva, motnost, vonj ter okus. V lanskem letu je bilo za potrebe fiz-kem analiz odvzetih 278 vzorcev, od katerih je bilo 8 neustreznih. Najpogostejši vzrok fiz-kem neustreznosti predstavlja motnost, ki sama po sebi ni nevarna za zdravje ljudi, problematična pa je zaradi zmanjšanega učinka dezinfekcije. Vodni viri, s katerimi upravljamo so fiz-kem neoporečni, predvsem v obdobju izdatnejših padavin pa lahko občasno pričakujemo povečano motnost na vodnih virih Jezero in Stopiče. Pri obravnavanju fiz-kem analiz lahko izpostavimo tudi vodni vir Kamenje, ki je bil v preteklih letih onesnažen s pesticidi, zaradi česar je bila na zajetje montirana naprava za nevtralizacijo pesticidov. Analize surove vode v letu 2007 so pokazale, da je koncentracija atrazina in desetiatrazina padla pod dovoljeno koncentracijo (< 0,1 pg/l), zaradi česar smo napravo za ozoniranje vzeli iz obratovanja. Iz rezultatov preizkušanja lahko povzamemo, da na področju, kjer upravljamo z javnim vodovodom, razpolagamo z relativno dobro in kakovostno vodo. Čeprav je surova voda po kriterijih, ki jih predpisuje zakon, v več kot 50 % odvzetih vzorcev neprimerna za takojšno uporabo, pa njena priprava ne zahteva tehnološko dragih in zahtevnih postopkov. Vodo, ki jo distribuiramo v vodovodnem omrežju, kondicioniramo s klorom, ki ga je v povprečju 0,25 mg/l (meri se vsebnost prostega klora) in UV svetlobo z valovno dolžino 254 nm, kar preprečuje razvoj mikroorganizmov. Celoten sistem vodovoda upravljamo in nadzorujemo s sistemom procesnega vodenja, ki zagotavlja tekoče spremljanje vseh pomembnih parametrov, vendar pa izboljšanja kakovosti ne bo mogoče doseči brez vgradnje ustreznih filtrirnih naprav na dva največja vodna vira, kar bo zagotovilo stalno kakovost vode, neodvisno od hidrometeoroloških razmer. Komunala Novo mesto d.o.o. Vodja sektorja vodooskrbe tstok Zorko, inž. celokupna mikrobiološke analize VODNI VIR trdota vode (N) št. vzorcev % ustreznih Brusnice 13,8 23 95,65 12 100,00 Dol Toplice 14,0 22 90,91 11 100,00 Gabrje 18,5 6 100,00 3 100,00 Hrastje 18,9 10 100,00 7 100,00 Kamenje 14,4 11 90,91 9 77,78 Javorovica 14,2 19 94,74 8 100,00 Gornji Križ 15,8 10 100,00 6 100,00 Straža 12,6 33 96,97 9 100,00 Suhadol 21,5 10 90,00 4 100,00 Škocjan 17,6 18 94,44 9 100,00 Vrhpolje 18,9 19 89,47 8 100,00 Ždinja vas 12,8 8 100,00 7 100,00 Jezero 15,5 190 96,84 96 97,92 Stopiče 13,7 133 97,74 81 96,30 Globočec / 13 76,92 8 87,50 SKUPAJ 525 95,81 278 97,12 INTERVJU Ivan Kuljaj, svetovalec župana Iva Kuljaja se zadnje čase bolj povezuje z ustanavljanjem in delovanjem novomeškega zavoda za turizem. In z njegovo odločitvijo, da ne bo direktor novega zavoda. Pa z evropskim mestnim tekmovanjem Entente florale in pa z zadnjimi lokalnimi volitvami, med katerimi je odigral pomembno vlogo pri rezultatu župana Muhiča in Zveze za Dolenjsko. Toda Ivo Kuljaj je veliko več. Je odličen poznavalec in promotor cvička, o katerem je prelil kar nekaj črnila. Strasten lovec, ki je med drugim lovil visoko divjad v Afriki in Kanadi. In pa novinar, ki je v osemdesetih in devetdesetih pisal za vrsto časopisov, kot so Pavliha, Delavska enotnost, Panorama, Teleks, Mladina, Demokracija in Dolenjski list. Skratka sogovornik, ki ga imaš kaj vprašati in, kot boste lahko prebrali, ki ima predvsem kaj povedati. Verjetno ne ve veliko ljudi, da ste diplomirali iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani? Kakšni so bili vaši novinarski začetki? Začetniški. Zgodili so se v drugem letniku faksa v radijskih poročilih. Na Radiu Ljubljana sem prvi teden trgal Tanjugove novice s teleprinterja in jih predajal starejšim kolegom. Naslednji teden sem pa že smel samostojno oblikovati prvo novico. V poročilih sem se naučil radijskega poročevalskega jezika, ki je specifičen in v nekem smislu osnova novinarske jezikovne artiku-lacije. Bili ste eden prvih novinarjev v Sloveniji, ki so se v začetku osemdesetih postavili po robu medijskega enoumja in veliko prispevali k svobodi tiska na Slovenskem. Lahko opišete tiste čase? To je bil čas po Titovi smrti, ko je bila partija še vedno trdno v sedlu. Novinarstvo je bilo ukrojeno po meri tako imenovanega paternalističnega modela, ki ga je označeval enosmerni komunikacijski tok. Lastovke pomladi so bile še silno redke. Ena od njih je bil Bogdan Novak, ki se je trudil iz klasičnega socialističnega humorističnega časopisa narediti politično satirično glasilo. Seveda je za kaj takšnega potreboval sodelavce, med katerimi sem se znašel tudi jaz. Nova vsebinska podoba časopisa se je hitro znašla v opreki z uradno partijsko politiko, ki jo je takrat na medijskem področju vodil in nadzoroval Jak Koprivc, šef agitpropa na CK, šef Dela in šef Društva novinarjev Slovenije. Jaz sem se Mediji danes delujejo v težjih okoliščinah kot nekoč. Včasih jih je jahala samo politika, danes je tu še kapital. To velja tako za slovenske kot novomeške medije, vključno s Parkom. lotil privilegijev takratnih funkcionarjev. Starejši Novomeščani se najbrž še spomnijo razvpitih avtomobilskih ter stanovanjskih in gradbenih afer. Pavlihi je naklada rasla iz tedna v teden. Preden jim je končno uspelo odstaviti Novaka, se je časopis tiskal kar v 80 000 primerkih. Slovenci so namesto Dela brali Pavliho. Začeli so se pogromi proti novinarjem. Na odstrelu sta bila tudi urednika Teleksa in Tribune. Na novinarskih dnevih Mitje Gorjupa sem sprožil to vprašanje in omenil trojno funkcionarstvo Jaka Koprivca. To je izbilo sodu dno. Politika je bila do konca znevrotizirana. Tem bolj ko so o »sporu skupine slovenskih novinarjev s partijo« začeli pisati beograjski in tuji ča- sopisi. Naša skupina pa je bila kljub stalnemu šikaniranju in grožnjam čedalje večja. Začeli smo se redno zbirati po ljubljanskih gostilnah. Pridružil se nam je tudi vneti borec za svobodo javne besede Matevž Krivic, ki je kot odmev na Delovo pisanje o dogajanju na Gorjupovih dneh napisal sestavek z naslovom Konkretna kritika trojnega funkcionarja. Delo ga seveda ni hotelo objaviti. A Krivic je bil trmast. Stvar je gonil do obravnave pred senatom vrhovnega sodišča, ki je pod predsedstvom Anke Strmole Hlastec odločilo, da Delo mora objaviti odmev. Po nešteto zapletih se je to končno tudi zgodilo. Delo je objavilo članek z najmanjšimi možnimi črkami, ki se jih je brž prijelo zbadljivo ime - krivica. To je bilo prvič v socialistični Jugoslaviji, da je moral kak časopis objaviti sestavek proti volji oblasti. To je bila velika zmaga skupine alternativnih novinarjev (Bogdana Novaka, Bogdana Sajovica, Rastka in Zoje Močnik, Vinka Vasleta, Cirila Brajerja, Alenke Puhar, Zlate Krašovec, Neve Železnik in drugih), zmaga alternativcev, kakor so nas imenovali in obravnavali v udbovskih dosjejih. Izdali ste tudi knjigo Banda na prostosti, zbornik satiričnih zapisov, ki ste jih objavljali od leta 1991 v Delavski enotnosti. Ob izidu zbirke leta 1994 ste zapisali, da gre za zapise, ki jih v novinarski terminologiji označujemo za bodice, te pa so izraz časa in prostora, v katerem živimo. Zdi se mi, da so ti zapisi danes še bolj aktualni kot v začetku devetdesetih, saj lucidno bodejo ljudi, ki so še danes v vrhu slovenske politične, gospodarske, kulturne in intelektualne elite ali pa so pustili neizbrisen pečat v slovenskem prostoru. Kaj o tem menite vi? Knjiga Banda na prostosti obravnava ljudi in dogodke v času divje tranzicije. To je bil čas zatona starega vrednostnega sistema. Novega pa še ni bilo na obzorju. Približno takšno stanje je še danes, zato je naslov knjige še vedno aktualen. Reprezentativni zapis iz zbirke bi bil recimo o Janezu Janši iz junija 1992: »Obrambni minister je ob prvi obletnici vojne za samostojno Slovenijo dokazal, da je do potankosti absolviral dialektični materializem. Slovence je razdelil na zmagovalce in poražence. Na naše in one druge. Po logiki pač, da velikih zmagovalcev ni, če ni na drugi strani velikih poražencev. In za zmago na »demokratičnih« volitvah ni dovolj, če so oni drugi doli v Srbiji. Biti morajo tu, med nami. Winstonu Churchillu bi šele ob branju Premikov postalo jasno, zakaj je izgubil na prvih povojnih volitvah.« Aktualno branje, se vam ne zdi? Janšo sem pobliže spoznal v uredništvu časopisa Demokracija pred prvimi demokratičnimi volitvami, kjer sva bila kako leto ali kakšen mesec dlje sodelavca. Mogoče sem kasneje tudi zaradi tega na njegov račun napisal kakšno močnejšo. Krog sodelavcev so zapirali še Igor Bavčar, Spomenka Hribar, France Bučar, Dimitrij Rupel, Alenka Puhar, Viktor Blažič, Bojan Korzika, Igor Omerza, Jadran Vatovec, Marjan Horvat, Ciril Brajer in še nekateri drugi. Na uredništvu Demokracije sem kakšnega pol leta pred volitvami spoznal tudi Lojzeta Peterleta. Če je to aktualno branje? Seveda je. Janša je pač Janša. Ne more iz svoje psihološko konfliktne kože. Nekako me spominja na tisto basen o škorpijonu in žabici. Saj jo poznate, ali ne? Škorpijon prosi žabico, če ga naloži na hrbetjn preplava z njim na drugo stran potoka. Žabica noče o tem nič slišati, češ da jo bo škorpijon pičil. Končno škorpijon pade na kolena in žabici sveto obljubi, da je ne bo pičil. Žabica popusti. Ko pa priplavata do sredine potoka, škorpijon kljub vsemu piči žabico. Ko se potapljata, žabica nikakor ne more razumeti škorpijonovega suicidnega dejanja. »Zakaj si me pičil, kreten, ali ne vidiš, da se bova zdaj oba potopila?« ga vpraša. »Pač nisem mogel iz svoje kože,« odgovori škorpijon. Kako gledate danes na slovenske in novomeške medije? Rekel bom nekaj paradoksalnega. Kljub svobodi javne besede mediji delujejo danes v težjih okoliščinah kot nekoč. Včasih jih je jahala samo politika, danes je tu še kapital. Popolna avtonomnost in svoboda javne besede sta še vedno iluziji. To velja tako za slovenske kot novomeške medije, vključno s Parkom, ki je ne glede na deklarirano avtonomnost piscev in urednikov ujet v paradigmo gospodarskih in političnih interesov in ki jih na tak ali drugačen način implicira skupina DNŠ in zasebni zavodi okoli nje. Iz zanesljivih virov, ki prihajajo iz kroga znancev, ki poznajo znance prijateljev ustvarjalcev Potlača, smo izvedeli, da ste navdušeni nad pisanjem Potlača pa tudi nad svojo vlogo v njem. Verjetno je temu tako tudi zato, ker gre pri Potlaču za skrajno satirično rubriko, ki vam je na podlagi zgoraj povedanega domača tako po formi, vsebini kot tudi smislu za humor. Kaj vi pravite na to? Res je. Zame je satirično pisanje s humoristično omako najbolj zahtevna novinarska forma. Zato mi je Potlač všeč celo tedaj, ko iz mene brije norce. Rubrika je lucidno zaokrožena z dobro karikaturo, ki je zelo sporočilna tako po risbi kot vsebini. Lojzetu sem že predlagal, da naj se vpiše v lovske vrste, češ da mu lovski klobuk s peresom mnogo bolj pristaja kot pa gasilska šapka. A me je zavrnil, češ da je ljubitelj živali. Ni pa povedal, ali v gozdu ali na mizi... Ste strasten lovec. Med drugim ste lovili veliko divjad v Afriki in Kanadi. Ciril Brajer, vaš lovski in novinarski tovariš, vas je opisal kot človeka s srcem lovca in z možgani z jajci. Pri tem je mislil tako na novinarsko kot lovsko držo. Kaj vam v resnici pomeni lov in v čem je razlika med lovom na malo in veliko divjad? Mogoče sem bil svoj čas res bolj strasten. V Afriko in Kanado me je gnal zvedavi in pustolovski duh Ernesta Hemingwaya. V zadnjih letih pa mi gre že bolj za kulturni program. Za druženje s prijatelji, sprostitev, štose, lovsko latovščino... Ja, ta moj Ciril. Z njim sva prenovinarila dolga in najlepša leta. On še vztraja. Dobri teksti izpod njegovega peresa se berejo v Nedeljcu. Kaj mi v resnici predstavlja lov? Arhaični ostanek moškega ... Ampak se mi zdi, da bo pametneje ne razpredati naprej o teh mačističnih štosih. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi Park ne mogel objaviti vseh ogorčenih feminističnih odgovorov. Razlika med lovom na visoko in malo divjad je predvsem v adrenalinu. Pri meni oziroma v afriški knjigi je zgodba na visoko divjad bolj figurativna, kjer ta »divjad« niso nujno le živali obeh spolov. Če bi namreč mislil le na te, bi moral po strogi lovski terminologiji v afriški zgodbi namesto visoke napisati velika divjad. Ena izmed vaših največjih ljubezni je cviček. Ste avtor, urednik ali izdajatelj več knjig in zbornikov o cvičku. Kaj vam pomeni cviček in z njim povezana vinogradniška in vinarska kultura? Cviček je poleg najboljšega in najbolj zdravega vina na svetu tudi najboljši aperitiv in digestiv, predvsem pa pomemben del naše dolenjske identitete. Vinogradništvo na Dolenjskem ima častitljivo zgodovinsko brado. Je starejše od urbanega. Oglejski patriarh, nadškof Peregrin, je leta 1135 v darovnici novemu Stiškemu samostanu podaril takratni Bajnof (VVeinhoff) z bližnjimi vinogradi in s cerkvijo Matere božje na Trški Gori. Iz tega zvemo vsaj dvoje: vinogradi na Trški Gori so bili že tedaj in so starejši od sedanjega Novega mesta. Dolenjci imamo vinogradništvo v genih. To je kulturološki fenomen, ki se kaže v naši mentaliteti. Naš cviček je lokalna vinska posebnost, je unikum v svetovni vinski pridelavi, ki je našel svoj novi genius loči v zakonodaji Evropske unije. S tem je sam po sebi postal tudi učinkovito promocijsko in komunikacijsko sredstvo. Če k temu dodamo še zidanico, dobimo identiteto s tolikšnim nabojem, ki je nihče ne more spregledati. To je že danes, jutri pa bo še bolj neprecenljivo bogastvo, božja renta ali bogata zapuščina prejšnjih rodov, kakor hočete, za katero vroče upam, da jo bomo (vsaj tisto, kar je ostalo) uspeli ohraniti in tudi primerno vnovčiti. To so že zdavnaj spoznali v Krki, kjer so to identiteto znali vplesti v svoje posle. Tudi zaradi tega sem trdno prepričan, da imamo v rokah dragoceni adut, s katerim lahko iz Tedna cvička naredimo največjo vinsko turistično prireditev v Sloveniji. Ste v. d. direktorja novega Zavoda za turizem Novo mesto. Ste tudi njegov idejni in programski vodja. Vendarle pa ne boste kandidirali za direktorski stolček. Zakaj? Projekti, ki smo jih začrtali in ki zadevajo turistični razvoj Novega mesta ter podeželja, zahtevajo najmanj celega človeka. Njegova naloga je predvsem v povezovanju številnih akterjev - od mestne občine, zavoda za turizem do projektnega sveta za revitalizacijo mestnega jedra, razvojnega centra, koordinacijske odbora projekta Po poteh dediščine, Društva Novo mesto, študentarije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zasebnih investitorjev, gostincev, projektantov, gradbenikov ter mnogih drugih. Novo mesto je kot regijsko središče tudi na tem področju poklicano, da upraviči svojo vlogo in prispeva svoj delež k novi, zaokroženi turistični podobi Dolenjske. Direktor Zavoda za turizem Novo mesto pa ima mnogo drugih, vsakdanjih nalog. To mesto je izziv za človeka, ki bo v svojem delu videl kreativno priložnost za novo turistično podobo Mestne občine Novo mesto, znotraj nje pa tudi komercialne priložnosti. Kajti od načrta, da se bodo v zavodu zmanjševala javna sredstva in povečevali komercialni prihodki, ne odstopamo. Prepričan sem, da nam bo to uspelo dokazati že letos. Cviček in zidanice imajo veliko vlogo v programu Zavoda za turizem. Se vam ne zdi, da je vloga cvička za novomeško občino pa tudi za celo Dolenjsko le nekoliko precenjena in da mogoče le ni najbolje, da se Dolenjce povezuje zgolj s cvičkom? Konec koncev, cviček je vino in vino je alkohol. Alkohol pa je droga, ki jo medicina uvršča med trde, torej človeku najbolj škodljive droge? Če bi se malce bolj poglobili v opredeljene in sprejete dokumente, bi videli, da je cviček zgolj majhen delček celotne operacije, ki se ji reče turistična destinacija Dolenjska. V drugem delu vašega vprašanja se strinjam z vami. To so stvari, ki zadevajo vinsko kulturo in kulturo uživanja vina. Na koncu koncev pa tudi kulturo vsakega posameznika. Tudi v tem pogledu, celo medicinskem, je cviček najboljše vino na svetu. Kajti dolenjski kmet, ki je edini in izključni izumitelj cvička, je to vino prideloval ne zaradi tega, da bi se z njim omamljal v senci, temveč zato, da si je z njim lajšal garaško delo. Zakaj ste šli v politiko? Ker sem se nažrl pisanja in prodajanja knjig in ker sem opazil, da mi sponzorji ne morejo več slediti. Ker sem imel nekaj neporavnanih računov na volitvah štiri leta poprej. Ker so mi Dolenjska, Novo mesto in njegov zgodovinski, kulturni in športni duh nadvse pri srcu in ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z njihovimi razvojnimi mož- Mislim, da ta do župana kritična javnost ni daleč stran od tiste, ki še zdaj ni prebolela volilnega poraza. Po mojem mnenju pa poleg te javnosti obstaja vsaj še nekaj drugih javnosti, med njimi tudi tista največja, ki pa je tudi najbolj molčeča. nostmi. V tej politiki, katere sestavni del sem, pa sem na drugi strani videl kopico priložnosti za artikulacijo znanja in izkušenj v skupno in javno dobro. Na zadnjih lokalnih volitvah ste bili vodja volilnega štaba novomeškega župana Alojza Muhiča. Zveza za Dolenjsko je (razen redkih izjem) z zmago presenetila vse. Kako ocenjujete to zmago danes? Nisem bil vodja, sem pa v večjem delu pomagal kreirati medijska orodja in moda-litete volilne kampanje Zveze za Dolenjsko na čelu z županskim kandidatom Alojzem Muhičem. Zmaga na volitvah je bila mogoče res za marsikoga presenečenje. Za ljudi pa, ki so bili malce bliže novomeški politični sceni in sposobni njene analitične razčlembe, pa ta zmaga nikakor ni mogla biti presenečenje. Bral sem refleksije volilnega poraza naših največjih političnih tekmecev in ugotovil, da jim tudi po volitvah ni bilo jasno, kje so storili odločilne napake. Zdi se mi, da še danes ne morejo dojeti, da so resnično izgubili volitve. Drugače si pač ne znam razlagati njihovih (opozicijskih) potez, s katerimi, vsaj jaz mislim tako, bolj opozarjajo na lastno (ne)delo v preteklosti kot pa na delo sedanjega župana in njegove ekipe. Konec koncev volitev in oblasti najbrž niso izgubili zato, ker bi imeli dobre rezultate. Našo zmago na minulih volitvah ocenjujem kot zmago volilnega telesa, ki je v županskem kandidatu Alojzu Muhiču in njegovi ekipi pač videlo večje možnosti za hitrejši in vsestranski razvoj Mestne občine Novo mesto. In tisti, ki z neverjetno lahkotnostjo stresajo kritike čez župana in njegovo ekipo, bi se vendarle morali zavedati, da je ta župan na demokratičnih volitvah v Novem mestu dosegel 63 % volilne podpore. Se pravi, da o njem ni odločal volilni izid v posameznih krajevnih skupnostih ali v Žabjaku, temveč da je dobil domala dvotretjinsko podporo. To pa pomeni, da ni bil samo legalno izvoljen, temveč je dobil mandat s potrebno legitimnostjo. Najbrž župan tudi zaradi tega ni oblikoval koalicije, s katero bi si zagotavljal glasovalni stroj in majorizacijo, temveč zna včasih kakšen slabo pripravljen predlog tudi umakniti. Mislim, da je tako bolje, kot pa da po letu ali dveh kakšno društvo ali politična skupina daje pobudo za ustavno presojo legalnosti kakšnega »spornega« odloka. V javnosti se pojavlja vtis, da tako Zveza za Dolenjsko kot župan Muhič nista opravičila visokega zaupanja volivcev. Kako te očitke komentirate vi kot svetovalec župana? Najprej bi se morali vprašati, kdo je ta javnost in kdo jo oblikuje. Mislim, da ta javnost ni daleč stran od tiste, ki še zdaj ni prebolela volilnega poraza. Po mojem mnenju pa poleg te javnosti obstaja vsaj še nekaj drugih javnosti, med njimi tudi tista največja, ki pa je tudi najbolj molčeča. 0 izidu volitev pa odloča prav ta, največja javnost, ki se ji reče volilno telo. Kot veste, Alojz Muhič in njegova Zveza za Dolenjsko pred in med zadnjimi volitvami ni delala nobene javnomnenjske raziskave. Sedanji župan je novinarjem s tem v zvezi odgovoril, da so zanj edina merodajna javnomnenjska raziskava volitve. Mislim, da bo tako tudi na prihodnjih volitvah in da bodo rezultati, ki jih bosta po tem mandatu lahko pokazala župan Muhič in njegova ekipa, dovolj velik razlog, da bo Muhič župan tudi v naslednjem mandatu. Kar zadeva omenjenih očitkov, pa je treba jasno in glasno povedati, da smo podedovali katastrofalno zapuščino; kopico takšnih ali drugačnih pogodb, ki so po mojem globokem prepričanju škodljive za Mestno občino Novo mesto in ki bi jih sam, tam, kjer bi le mogel, takoj odpovedal. In ne razumem župana, zakaj o tem jasno in glasno ne spregovori. Poleg tega sedanji župan ni dobil v roke niti enega kolikor toliko oprijemljivega projekta, ki bi ga lahko zaključil v kratkem času. Še celo več, s kakšno novo ustanovo je dobil tudi nov strošek, ki se je zažrl v že tako pičlo proračunsko pogačo. Praktično je bilo treba na vseh področjih začeti z ničelne točke. Zgolj za ilustracijo: nekdanja garnitura na čelu z nekdanjim županom je pred koncem mandata prodala občinsko stavbo na Novem trgu za 800 milijonov tolarjev, ne da bi vedela, kje bodo jutri delali do včeraj v njej zaposleni delavci občinske uprave. Breme iskanja novih prostorov je padlo na sedanjega župana. Denar iz kupnine je poniknil za pokritje takšnih in drugačnih starih dolgov, ki jih je bilo ne glede na to ob prihodu Muhiča še vedno v višini kakšnih štirih in pol milijona evrov. Takšnih »gospodarskih cukrčkov«, ki seveda nimajo nič skupnega s kakšnih ekonomskim učbenikom, bi vam lahko našteval še in še. Ampak ne glede na to, Mestna občina Novo mesto bo letos med drugim sprejela novi urbanistični plan, v katerem po sedanjih projekcijah povečuje kar za 900 hektarjev zazidalnih površin, kar samo po sebi pomeni velik razvojni impulz. Gradile se bodo nove poslovne in trgovske cone, stanovanjske soseske, ceste in še marsikaj drugega. V Novem mestu vlada kar vročična investicijska in gradbena konjunktura. Zaradi tega lahko že zdaj rečem, da bo Alojz Muhič že ta mandat uspešno zaključil. Pred kratkim vas je (Zvezo za Dolenjsko) obiskal predsednik SLS Bojan Šrot. Boste na bližajočih se parlamentarnih volitvah sodelovali s SLS? Kot vem, je večinsko mnenje v ZzD na čelu z Muhičem, da se v nobeni kombinaciji ne gre na državnozborske volitve, temveč da je treba vso energijo usmeriti v uresničitev zastavljenih občinskih projektov. Ne me pa vleči za jezik, če se bo to v prihodnjih mesecih spremenilo. V vsakem primeru ZzD ne bo storil nič, kar ne bi bilo v prid občanov in Mestne občine Novo mesto. Če bo kaj storil, potem bo to nekaj podobnega, kot je bilo pred volitvami za predsednika države, ko smo podprli Danila Turka. To vas moram vprašati, čeprav ste v zadnjem Parku že podali svoje - po mojem mnenju tavtološko - videnje uspeha na Entente Florale. Se vam zdi prav, da se za projekt Entente Florale porabi 110 000 evrov, medtem ko v občinskem proračunu primanjkuje denarja za nekatere vitalne projekte, kot so vrtci, otroška igrišča, kultura itn.? Zakaj v občinskem proračunu primanjkuje denarja za nekatere vitalne projekte, sem vam že povedal. Če pa je po vašem mnenju moj odgovor v Parku glede sodelovanja in stroškov Novega mesta v projektu Entente Florale tavtološko, potem je vaše vprašanje demagoško. Še enkrat bom rekel: sodelovanje Novega mesta v projektu Entente Florale je bilo uspešno. Večina denarja, ki smo ga porabili, je ostala v ozaljšani podobi Novega mesta. Pa še v ome- njeni vsoti je veliko stvari, ki bi jih morali postoriti tudi brez tega tekmovanja. Če smo ga kaj investirali tudi v trajno ozaveščenost meščanov in njihovo skrb za lepšo in čistejšo podobo mesta, potem strošek sploh ni bil velik. Sicer pa: stopite čez mejo v Avstrijo in v primerljivem mestu vprašajte župana, koliko znašajo njihovi stroški za te reči. In če vi meni ob strošku za projekt Entente Florale mečete v obraz pomanjkanje denarja za vrtce, otroška igrišča in kulturo, potem vam jaz moram reči, da kultura ni samo Goga, Lokalpatriot ali pa APT teater pa KC Janeza Trdine, Knjižnica Mirana Jarca itd., temveč še marsikaj drugega, znotraj tega tudi bivalna kultura. Me zanima, kaj bi vi rekli, če bi jaz obrnil vprašanje in dejal, da gre na stotine tisočev evrov za neko profesionalno in elitistično kulturo, igrišča in vrtci pa so tako ubogi?! Ampak jaz vam tega ne bom rekel, ker vem, da je pač zgodba s Parnasa zgodba izbrancev, ki skušajo svetiti v temo. Seveda je drugo vprašanje, v kakšnih zgodovinskih okoliščinah delujejo in koliko so pri tem uspešni. Boste sodelovali na prihodnjih lokalnih volitvah? Bomo in na njih bomo spet zmagali. Tokrat še bolj premočno kot na zadnjih. Kakšne načrte imate v prihodnosti? Same lepe. Upam, da bo kmalu privekal na svet kak novi vnuk. Katero je tisto vprašanje, na katerega bi želeli odgovoriti, pa vas ni še nihče vprašal? Takšnega vprašanja ni, ker vi vedno vprašate vse in še preveč. Po sledeh radodarne ocenjevalne komisije Entente Florale 2007 Brežine Krke si ne zaslužijo nagrade Takst in foto Tomaž Levičar .... >i ’ h” . 1* f- -L- ■ ■ » ; rk.1 - H !+ ■ 'j : '*■ te, $ i Lastovče: Ena od številnih zasebnih plaž ob Krki Mestna občina Novo mesto se je v letu 2007 udeležila tekmovanja Entente Florale, ki je v Novem mestu postalo kar razvpito. Doseglo je bronasto medaljo. To z drugimi besedami pomeni, da se ni najbolje odrezalo. Je pa od ocenjevalne komisije mesto prejelo posebno nagrado kot izkaz priznanja uspešne skrbi za reko Krko in njene brežine. Lepotna nagrada že na prvi pogled precej preseneti, posebej glede na to, da se je prav v zadnjih letih, poleg resda nekoliko okrepljene skrbi za brežine reke na nekaterih odsekih in ob uveljavljanju projekta izgradnje pešpoti ob reki in pritokih, vendarle pojavilo kar nekaj problemov oziroma projektov ob Krki, ki jih mesto ni znalo ustrezno upravljati. Kako je gledalo na reko oko ocenjevalne komisije Entente Florale v lanskem letu, je seveda posebno vprašanje, ki pa ga ne gre preveč premlevati, velja pa se z očesom fotografske kamere sprehoditi vzdolž bregov reke Krke na območju Novega mesta - od Broda do Mačkovca - in netendenciozno spoznati zdajšnje stanje. Problemov na, v in ob Krki, s katerimi se bo moralo mesto soočiti in jih odpraviti, da bi dejansko vzpostavilo kakovosten, lep, zelen in ob tem seveda javno dostopen prostor bregov reke, kar je najbrž želja vseh meščanov, je komaj pregledna množica. Če ob tem seveda niti ne razmišljamo o vprašanju biološke, kemične in nenazadnje fizikalne čistoče reke Krke. A ob zavzetem delu jo je v nekaj letih reko Krko in njene brežine moč preporoditi. Zanikanje problemov in slepljenje z nagradami tujih bolj ali manj slepih komisij pri tem seveda ne bosta v pomoč. Parkiranje na bregovih Avtomobili na rečnih bregovih niso redkost. Posebej na Loki se nanje zgrne par desetin avtomobilov. Celo občinski redarji ne ukrepajo pogosto, kaj šele da bi odgovorni s fizičnimi preprekami tovrstno škodo preprečili. Mestno jedro Šmarješka cesta čistilna naprava Ločna Šmarješka cesta Mestno jedro Ob zavzetem delu je v nekaj letih reko Krko in njene brežine moč preporoditi. Zanikanje problemov in slepljenje z nagradami tujih bolj ali manj slepih komisij pri tem seveda ne bosta v pomoč. Kandijska cesta - Pugljeva ulica Zasebne plaže Pred leti se je zganjal vik in krik zaradi ureditve zasebne čolnarne, pravzaprav nekakšnega prostora za piknik, na bregu Krke na ulici V Ragov log. Upravičeno. A takih primerov, morda precej bolj skritih očem meščanov, je med nami še kar nekaj. Glomazna komunalna infrastruktura Načrtovalci komunalnih objektov na naši zeleni lepotici celo v Novem mestu prav nič ne skrbijo za vpliv teh objektov oziroma naprav na izgled reke in njenih bregov. Pogledi na glomazne kanale so obupni. Gradnja na bregovih Na bregovih in blizu njih je po eni strani najbrž kar prijetno živeti. A interes mesta in naloga prostorskih načrtovalcev bi v resnici morala biti, da se bregove vodotokov ohranja nepozidane in da se omogoča njihova javna raba. Kadar gre ob vodi cesta, pa velja posebno pozornost nameniti pešcem in kolesarjem, ne avtomobilom. Omejevanje javnega dostopa Z ograjami mnogi lastniki onemogočajo prost dostop javnosti do bregov reke in tudi njenih pritokov. To je kršenje zakonov, ki terjajo prost prehod ob vodotokih. Inšpektorji se s temi problemi očitno niti ne ukvarjajo. Pomanjkanje mostov Na območju Novega mesta so trenutno s prostorskimi dokumenti načrtovani še štirje mostovi za pešce (Brod, Portoval, Kandija, Plava laguna) in tudi dva za motorna vozila (Mačkovec, Brod). Kdaj bo mesto, ki ga deli reka, bolje povezano med sabo? Nevzdrževano zelenje V reko podrto drevo v Novem mestu čaka po več mesecev na skrbnike, da ga spravijo iz vode in preprečijo morebitne poškodbe objektov ob vodi. Predolgo, prenevarno. Tudi košnja ni zagotovljena povsod, kjer bi bila dobrodošla. Pozabljeni izviri V Kandiji v Krko tečeta dva manjša izvira, na vsaki strani ob Kandijskem mostu je eden, na Brodu pa še eden. Čudoviti motivi, ki pa so povsem zanemarjeni. Kandijska cesta Pugljeva cesta Sprehajališče Primičeve Julije Pod Šmihelskim mostom Portoval Pripis uredništva: Tomaž Levičar je opozicijski svetnik v Občinskem svetu Mestne občine Novo mesto. Odlaganje materiala in smeti na bregovih Na bregovih reke se znajde preveč odpadkov, od gnoja pa do gradbenega materiala, ki lahko ob poplavah zdrvi po reki navzdol. Neurejene razmere za plovbo in čolnarjenje Razmere za pristajanje mestne ladjice so izredno slabe. Mesto ni opravilo svoje naloge. Prav nič bolje pa niso urejene razmere za čolnarjenje, saj javne čolnarne sploh ni, dostopi za kanuje in podobna plovila pa tudi niso urejeni. Zanemarjenost Na več mestih ob Krki je povsem jasno moč začutiti odsotnost skrbi za podobo obrežnega prostora. Internetne povezave http: //www. entente-f lorale. eu/ http://www.novomesto.si/si/ novomesto/novice/?id=600 http://www.novomesto.si/si/ novomesto/ novice/ ?id=5 20 http://www.novomesto.si/si/ novomesto/novice/?id=510 http: / /www. novomesto. si/si/ novomesto/novice/?id=434 Vera v prenovo V Novem mestu je nekaj deset verskih znamenj. Kažejo na verovanje novomeškega človeka nekoč, a tudi danes, nekatera od teh znamenj pa so tudi označevalci urbanega prostora. Njihovo stanje je tu boljše, tam pač slabše. Med zadnjimi, celo prav na njihov vrh, lahko umestimo znamenje, ki stoji ob eni najbolj prometnih Najslabša cesta V obdobju, ko že praktično do vsake zidanice vodi razkošna astaltna pot, nas stanje Koštialove ulice, ki vodi na Mestne njive, seveda dodatno čudi. Luknja pri luknji, vse polno razpok, nikakršnega pločnika, ozko cestišče, bedno odvodnja- Grafiti na kockah Trgovski in zabaviščni center Tuš na Topliški cesti je s svojo barvitostjo in z oblikovno preproščino ena bolj kontroverznih stavb v mestu. Barvne kocke, ki so se pred nekaj leti pojavile v nekaterih mestnih kadrih, ki jim je prej vladala gotska cerkev svetega Nikolaja, so razburile mestnega duha. A sčasoma se človek na vse navadi ali pa vse odmisli. Tako se je novomeški človek najbrž kmalu zatem navadil Novomeška avtobusna postaja je sicer v mnogih ozirih žalosten izkaz mesta. A eden takih drobnih detajlov žalosti se nudi obiskovalcu mesta tudi tik ob vstopu na postajno območje. Tu so se ob sicer že sicer ne kaj prida vzdrževanem znaku mesta pojavili še grafiti. Nič novega sicer za to mesto, očitno pa se bomo morali navaditi tudi na to, da odgovorni celo na tako izpostavljenih lokacijah, kot je avtobusna postaja, teh zadev ne bodo odstranjevali kmalu zatem, ko se pojavijo. Ali pa gre tu za novo identiteto mesta? novomeških cest, tj. ob Kandijski cesti. Poleti se znamenje nekako skrije za zarast, ki ga je obdala, v manj zelenih mesecih pa se prikaže v vsej svoji žalosti razpadanja in zanemarjenosti. A, začuda, stanju navkljub še kar opravlja svojo funkcijo. vanje... Že leta in leta je tako. A še bolj kot stanje te ceste nas morajo čuditi silno krepki živci, ki jih prebivalci Mestnih njiv, ki se vsakodnevno vozijo gor in dol, premorejo. še na ogromne reklamne oziroma informativne napise, ki so se pojavili na pročelju te stavbe. Pa tudi to človek še spregleda, če bi napisi vsaj ne bili lažni. Športna trgovina Šport Discount je pred leti res našla svoj prostor v tej stavbi. Zdaj pa je že dolgo ni več. Napis je ostal, kak nepoučen Novo-meščan pa zato še vedno zdrvi tjakaj po športno opremo. Brez uspeha. Damir Skenderovič ^dosjeji_ www www 14. 02. 2008, 12:18 Novomeški asi tokrat zares? Na združitev AS s parlamentarno opozicijsko stranko Zares - nova politika se je marsikdo odzval negativno. Ljudem se je zazdelo, da je »nova politika« zadišala po starem in zatohlem. AS namreč v Novem mestu ni bil zapisan kot stranka, ki je upravičila pričakovanja ljudi. Če smo iskreni, nas tudi ni razočarala. Od vodje Francija Keka nismo pričakovali veliko na političnem področju in točno toliko smo tudi dobili. Bolj kot po aktivnem političnem delovanju v občini je občanom in občankam ostal zapisan kot neustrašen ekološki borec v zvezi s plinskimi terminali v Tržaškem zalivu in komedijantskimi vložki v medijih. Združitev pa nakazuje določeno stopnjo politične zrelosti Keka. Očitno je pravočasno sprevidel, da zabavljaška drža v današnjih časih ne deluje več tako, kot je nekoč. Ce še pomnite, je leta 2002 na lokalnih volitvah prejel največ referenčnih glasov med vsemi kandidati v Sloveniji. Vendarle pa je šel trend priljubljenosti že pri naslednjih volitvah strmo navzdol in prav nič ni kazalo, da bi se nekega dne lahko začel dvigovati, ekološkim prizadevanjem v tržaškem zalivu navkljub. Torej je bilo potrebno za preživetje stranke na Slovenskem, pa tudi na lokalni ravni, nekaj korenito spremeniti Kar je po mojem skromnem mnenju dobro za Novo mesto. Tu imamo namreč resen problem. Ne vemo točno, kdo ga vodi. Vemo sicer, kdo je župan, ne vemo pa, kdo je v koaliciji in ali koalicija sploh je. Kar še bolj čudi, je obnašanje podžupanov. Vsaj dva od njih, Perhaj - SD in Grili - SDS, se obnašata, kot da bi bila prvaka sosednje občinske opozicije, ne pa podžupana Novega mesta. Po drugi strani ne vemo niti tega, kaj počne opozicija in ali opozicija sploh je. Tisto, kar pa sedaj že vemo, je to, da so lokalna politična društva in zveze močno razočarali. Vključno z večino svojih izvoljenih svetnikov in predstavnikov v različnih organih. Njihovo popoldansko politično vrtičkanje se je pokazalo kot močno nezadostno, podrejeno parcialnemu interesu posameznika ali društva, nestrokovno in premalo angažirano, vse seveda na račun neposredne škode za občino. Človeku se kar milo stori po železnih paktih v občinskem svetu v polpretekli zgodovini, po podžupanji Martini Vrhovnik - SLS, direktorici občinske uprave Mojci Novak - LDS in seveda »neodvisnemu« županu Boštjanu Kovačiču, pa čeprav polpretekla politična zgodovina Novega mesta ni nekaj, po čemer bi povprečen občan hotel jokati. Hočem reči, da lahko »nov«, svež, zainteresiran in zagnan igralec v novomeškem političnem polju, ki se bo med drugim moral dokazati tudi vodstvu stranke na državni ravni, pomeni samo dobro za zatohlo domačo sceno. Tudi zato, ker bodo stranke in vsi ostali primorani k aktivnejšemu udejstvovanju v vodenju občine. In če smo na koncu še čisto iskreni: dobro je tudi zato, ker slabše, kot je, verjetno niti ne more biti - ali pač? www 05. 03. 2008, 05:05 Pomlajevanje novomeškega političnega prostora? Konec februarja je Društvo Novo mesto dobilo novegapredsednika. Dolgoletni predsednik Anton Škerlj se je umaknil iz politike in žezlo vladanja predal mlademu Mitji Simiču. Na simbolni ravni in v okviru še nekaterih dogodkov to dejanje morda nakazuje trend pomlajevanja v novomeški politični sceni. Kar ni slabo, prej nujno. Prvi, ki je načrtno poskušal pomladiti svoje vrste na lokalni sceni, je bil LDS. Pred zadnjimi lokalnimi volitvami so tako imenovani mladi kolegi prevzeli vajeti stranke v svoje roke. Problem je bil med drugim v tem, da so se dejansko pomladili le formalno, na ravni vodstvene strukture, vsebinsko pa so ostali pravoverni dediči starejših kolegov. Na volitvah se je to izkazalo za katastrofalno napako. Ta praksa je sicer za časa vladavine starejših kolegov delovala, recimo v primeru Boštjana Kovačiča in Antona Starca. Toda v primeru Boštjana Kovačiča govorimo tudi o fenomenu v fenomenološkem smislu, ko je v praksi delovalo marsikaj, kar v teoriji ni niti pod razno in obratno. Poleg tega je na zadnjih volitvah že pihal drugačen veter, veter, ki je s seboj nosil težak vonj razkroja in dekadence stranke, ki je dolga leta krojila slovenski politični prostor po svoji meri, veter, ki je oznanjal spremembe na ravni celotne države. Lahko bi rekli, daje zadišalo po pomladi. Hm, slovenski pomladi, če sem natančen. Skratka, mladi kolegi so takrat zamudil, da bi v konkurenci katastrofalne in skrajno predvidljive izbire kandidatov za župana Novemu mestu ponudili alternativo. Kar sicer ne pomeni, da bi zaradi tega danes imeli drugega župana, pač trend je bil, kakršen je bil, bi pa novomeški »pomlajeni« LDS ohranil dobršen del kredibilnosti, konec koncev tudi tako niso dosegli slabega rezultata glede na razmere, ki jim niso bile niti najmanj naklonjene. Kako se je kasneje končalo z LDS v Sloveniji in v Novem mestu, vemo. Ob minimalnih znakih življenja še vedno čakamo na njeno vnovično vstajenje. Drugi pomenljivi znanilec morebitnega pomlajevanja novomeškega političnega polja je bil odhod Francija Koncilije iz aktivne politike lansko poletje. Koncilija je bil prvi novomeški župan v samostojni Sloveniji in vedno v vrhu novomeške politike. Njegovi gigantski boji z LDS-ovimi kandidati za župana so dodobra zaznamovali celo dekado in pol političnega dogajanja v mestu. Zagotovo bo prišel čas, ko bo nekdo naredil celovito analizo političnega delovanja tega vsega spoštovanja vrednega človeka, na tem mestu pa nas bolj zanima izjava, ki jo je med drugimi podal ob izstopu iz politike: “V stranki ni bilo nobene razprtije, zdi pa se mi prav, da dam prednost mladim in svežim ljudem, čeprav je bila odločitev izjemno težka.” Ne da bi se zaradi tega NSi v mestu bistveno pomladil ali sploh kazal trend v tej smeri. Resnici na ljubo je značilnost te stranke ravno pomanjkanje karšnih koli trendov, smernic in vizij, razen seveda tistih, pod katere se ne podpiše Janez Janša osebno. Vendarle pa je takšna izjava, ki jo izjavi politik Koncilijevega kova, vsekakor vredna premisleka In če se vrnem na začetek. Pomlajevanje v novomeškem političnem prostoru je nujno. Nujno, če hočemo, da bo v mestu prišlo do prevrednotenja vrednot, ko prihodnost mesta ne bo odvisna od tisočerih socialnih mrež in podsistemov, ki so vezane samo na prijateljstva, poznanstva, sorodstvo in cviček. Nujno, če hočemo, da bo končno prišlo do pozitivnih sprememb v mestu, ki bodo mesto dejansko postavile v čas, v katerem živimo. Nujno, vprašanje pa je, če tudi dovolj? www 20. 03. 2008, 04:00 Predvolilni blur Volitve se bližajo. Definitivno. Stranke utrjujejo svoje položaje, prerazporejajo moštva, mobilizirajo vojake in rezerviste, kopičijo municijo, sklepajo zavezništva, utrjujejo fronte, ogrevajo specialne enote in odkrivajo nova orožja. Saj veste, pametna orožja, razumljiva preprostemu človeku. Vodene bombice, kot je recimo tako imenovani lov na tajkune. In prav ste opazili, tudi Novo mesto je zajela predvolilna gripa. V Novo mesto te dni prihajajo težke delegacije. Župan Celja in vodja SLS Bojan Šrot. Vsega spoštovanja vreden mož. Ce bi bil predsednik Socialdemokratov, bi zmagal že na teh volitvah. Pravo nasprotje pozerstvu, politiki mlačne vode in zrcalnega odseva Boruta Pahorja. Človek, ki pove točno tisto, kar misli. Naravnost, brez olepšav, brez zadržkov, brez diplomatskih vložkov do Janeza Janše. In takšen človek pride na obisk našemu županu Alojziju Muhiču, ki ga na občinski ravni sprejme s svojo »najtežjo« delegacijo. Z elito Zveze za Dolenjsko, Rafkom Križmanom in Ivanom Kuljajem. Vem, pomislili ste, tu nekaj ni v redu, tu nekaj ne diši po rožicah. In imeli ste prav. Pa ne zaradi Križmana in tudi ne zaradi Muhiča. Pač pa zaradi Kuljaja. Če se Kuljaj sestaja z veljaki drugih strank in v igri ni kakšna prireditev v zvezi s cvičkom, cirkusom ali rožicami, potem so stvari resne. Prekleto resne. Mogoče se piše novi list zgodovine Novega mesta. Saj še pomnite, gospodje, kako prepričljivo je na zadnjih lokalnih volitvah zmagal gospod Kuljaj, vodja volilnega štaba našega župana. Ne da bi mu za trenutek zadrgetal vršiček lepo negovanega brka. Na old school način. Prišel, videl, zmagal, osvojil bron na svetovnem cvetličnem tekmovanju in odprl Zavod za turizem Novega mesta. Pa ne zato, da bo direktor. Za dobro Novega mesta. Kar je v teh časih treba spoštovati. Večina ljudi je politično aktivna, ker hočejo postati direktorji. In tu vedno nastane problem. Direktorskih stolčkov je nekajkrat premalo. Na po- dlagi tega lahko mirno rečemo, da čas in prostor nista ustvarila Iva Kuljaja. Kuljaj je ustvaril čas in prostor, v katerem je nastopil. Še bolje, zdi se, da je Kuljaj v fenomenološkem smislu brezčasen. Novomeški LDS še ni sprejel kakšne težke delegacije, kakšnega Matjaža Gantarja, recimo. So pa dobili vodstvo. Po skoraj enem letu. Vem, pomisli ste: tudi tu nekaj ne diši po rožicah. In imeli ste prav, diši po volitvah. Parlamentarnih. Kdo ve, če jih ne bi bilo, bi mogoče nov, napaka, star LDS predsednika podal šele pol leta pred naslednjimi lokalnimi volitvami. Do takrat bi pa že kako. Saj veste, pomembne so volitve in rezultat, vse ostalo so nianse. In rezultat bi znal biti katastrofalen. Tudi na lokalni ravni. Vprašanje je, če je nov, napaka, star, napaka, revidirani novomeški LDS že dosegel dno brezna in politične agonije zadnjih let. Problem brezen, ko enkrat padeš v njih, je namreč v tem, da nikoli ne veš, kako globoka so. Ko izveš, je to praviloma že usodno. Toda zakaj bi ugibali. Raje v miru počakajmo rezultate volitev. In potem še minister za pravosodje Lovro Šturm. Tudi on je prišel, med drugim, malo pokramljat s svojo stranko Novo Slovenijo. Tudi pri njegovem obisku ni zadišalo po rožicah. Je pa zato nastal krik in vik in prah in puljenje las. Zakaj? Mar nima aktualna vlada popolnoma legitimno pravico, da izkoristi svoj položaj za tovrstne promocije? Mar niso to počele tudi vlade pred njo? Tudi vlade »svetega« Janeza Drnovška, katerega lik in delo neizmerno cenim? V čem je ta oblast tako drugačna od prejšnjih? Cernu tak vik in krik? Kako lahko minister Šturm pomaga NSi v Novem mestu, če pa sploh ne vemo, kaj delajo, ali sploh delajo, kdo so in ali sploh so? Novomeškemu NSi ne bi pomagalo niti, če bi iz Rima prišel sam papež Benedikt XVI. Nič jim ne more pomagati, ker so nedejavni v okolju, v katerem nastopajo. Razen, seveda, če mislijo volivci njihovo nedejavnost na volitvah nagraditi. Toda v tem primeru ne gre kriviti ministra Šturma. Pač pa čudno in vsaj meni nerazumljivo nrav volivcev. Torej, smo v predvolilnem obdobju. In vsi vas bodo prepričevali, da so parlamentarne volitve nekaj drugega kot lokalne. Pa so res? Zakaj ne bi povprečen državljan volil stranke na državni ravni tudi, če ne že predvsem, na podlagi njihovih aktivnosti in pozitivnih dejanj na lokalni ravni. Zakaj se ne bi povprečen občan vprašal: saj res, kaj pa so naredile naše strankarske svetnice in svetniki v tem mandatu? Ne kaj bodo naredile in ne kdo jih bo ali jih je obiskal, ampak kaj so naredili do danes, ko se volilna tekma še ni začela in ko še niso bili pod pritiskom volilnega rezultata, volilnih štabov in direktiv iz strankarskih centrov moči. No, potem bi se mogoče šele znašli v dilemi!? Nadaljevanje na www.park-on.net. Peter Geršič, direktor podjetja T-media, d. o. o. T-media je korenine pognala leta 1996 v čudnem fenomenu, ki se mu pravi splet, in v veliki fasciniranosti z internetom, ki še traja in spremlja vse, ki soustvarjajo podjetje. Njihove storitve zajemajo različna polja sodobnega poslovnega komuniciranja - spletne predstavitve, večpredstavne rešitve, intraneti ter spletni marketing. S svojimi storitvami zalagajo veliko največjih dolenjskih podjetij in ustanov, Svet Evrope, v zadnjih letih pa sodelujejo s podjetji iz Francije in Belgije, tako da so vedno bolj prisotni tudi na evropskih trgih. Začetki podjetja so bili podobni začetkom vseh podobnih podjetij, tudi v tujini, ko se iz izjemno zanimivega hobija začne ustvarjati posel. Podjetje je raslo po inerciji razvoja panoge, predvsem izdelovanja spletnih strani. Na začetku brez posebnega načrtovanja. Podjetje je bilo ustanovljeno 1996. Podjetju ste se pridružili 2002. Kako in zakaj? Res je, podjetju sem se pridružil leta 2002, po zaključenem študiju komunikologije na Fakulteti za družbene vede. Takrat sem se odločil za povsem konkretno menjavo kariere, med študijem in pred njim sem namreč delal v medijih ter oglaševanju, vedel pa sem, da hočem naprej na nekem novem področju. Tako je beseda dala besedo in pričel sem sodelovati s kolegi iz T- Postavljanje spletnih strani leta 1996? Verjetno takrat to še ni bil velik posel? Seveda je bilo področje spleta leta 1996 še v povojih, morda je bilo več pozornosti na kakšnih »računalniških« zadevah pa različnih multimedijskih CD-ROM-ih. Ampak dovolj hitro se je pokazalo, daje prihodnost v spletnih tehnologijah. Kako sta torej šla razvoj in ponudba vašega podjetja? Delujete namreč v zelo živahni panogi, v kateri je razvoj zelo Podjetništvo je stvar znanja, inovativnosti, osebnih lastnosti nekoga, ki želi več in je trdno prepričan, da mu bo uspelo. medie, s katerimi smo bili že prej dobri znanci. Najprej kot vodja projektov ter s strokovnim delom na vsebinski zasnovi spletnih strani, nato sem postopno začel prevzemati vedno več vodstvenih nalog, tako da so se lastniki kmalu odločili, da prevzamem vodenje podjetja in vstopim v podjetje kot solastnik. Takrat se je namreč začelo tudi obdobje, ko rast podjetje prisili, da začne spreminjati procese dela, in to nam je še vedno velik izziv. Saj na neki ključni točki postanejo delo, poslovodenje, finance bolj zapleteni in zahtevajo več pozornega načrtovanja. hiter, s tem pa se tudi potrebe trga se zelo spreminjajo. Neko obdobje smo bili osredotočeni na izdelovanje spletnih strani, njihovo vzdrževanje, gostovanje in druge spletne storitve, potem smo kmalu ugotovili, da je naše področje dela v resnici mnogo širše od izdelave spletnih strani. V spletnem projektu nekega podjetja so namreč osredotočeni poslovna strategija, marketing, PR in prodaja, v mnogih primerih pa tudi logistika in podpora kupcem. Gre torej za kompleksno prepletanje različnih znanj, pri čemer je treba misliti širše od poznavanja spletnih tehnologij. Zato smo v zadnjih letih naše dejavnosti razširili predvsem na svetovanje in analitiko pri zasnovi spletnih komunikacijskih projektov, in to s tesnejšim vpletanjem specifičnih marketinških ter poslovnih znanj. Ob tem smo kot veliko priložnost zaznali tudi spletno oglaševanje in tudi naši poslovni partnerji vedno bolj vidijo, da je splet izjemno učinkovit oglaševalski medij. Velik del našega razvoja je usmerjen neposredno na razvoj zahtev trga, saj smo razvili lasten sistem za upravljanje z vsebinami, ki je nastal prav po željah in potrebah naših poslovnih partnerjev. Rešuje torej njihove konkretne probleme in delovne procese. Danes področje delovanja opisujete kot napredne komunikacije. Lahko malo razložite vašo predstavo te besedne zveze? Področje našega delovanja so napredne komunikacije, s čimer želimo povedati, da naše delo ni odvisno le od tehnologij ali trenutne mode, ampak nudimo poslovnim partnerjem poslovne komunikacije na napreden način - trenutno pač prek določenih sodobnih spletnih tehnologij. Pomembno je, da poudarjamo komunikacije, saj v resnici težko drugače opredelimo vse, kar splet ponuja - z njim segamo od marketinga pa tja do različnih podatkovnih in internih komunikacijskih sistemov. Pa še nekaj - dobro se sliši, kaj ne? Tudi to je pomembno. Kako je Google spremenil panogo? Google ni toliko spremenil panoge, kot je vnesel vanjo novo okolje, ki je spremenilo pravila igre. Danes namreč snujemo spletno stran za naročnika, uporabnika in Google oziroma spletne iskalnike. Zaradi spletnih iskalnikov se je namreč uporaba spletnih strani tako zelo spremenila, da nekatera pravila in logike iz časa pred njimi enostavno več ne delujejo. V resnici je Google še najbolj spremenil oglaševanje, saj je v nekaj letih vanj prinesel več novosti, kot se jih je zgodilo prejšnjih petdeset let. Model spletnega oglaševanja, ko oglaševalec natančno cilja z oglasi potrošnike prek iskalnih besed in plača le oglase, na katere so uporabnike kliknili, je pomenil pravo revolucijo v pristopu do oglaševanja na spletu. Pred dvema letoma sem pridobil certifikat Google Advertising Professional, oglaševanje na oglaševalski mreži Google pa je eden naših najhitreje rastočih segmentov storitev. Tretja tiha revolucija podjetja Google je po mojem mnenju storitev Google Analytics, ki prav vsakemu praktično zastonj omogoča izjemno napredno analizo obiska njegovih spletnih strani. S tem da so tako močno analitično orodje dali v roke posameznikom in podjetjem, so v veliki meri spremenili način analize učinkov spletnih strani, ki je bila prej, resnici na ljubo, zelo zapostavljena spletna disciplina. Danes si brez analitike sploh ne predstavljam resnega spletnega projekta ali njegovega življenja. Kakšna je razlika med strankami danes in pet ali deset let nazaj? Razlike so precejšnje predvsem pri razlogih za naročanje spletnih projektov. Pred petimi leti je marsikdo naročal spletne strani, ker je bilo to »fajn« in ker jih je imela konkurenca. Danes pri vseh projektih začnemo pri preprostem vprašanju: »Zakaj?« Ključna so postala vprašanja, kakšne bodo koristi, kakšna bo zaradi spletnega projekta konkurenčna prednost podjetja pred ostalimi na trgu. Nenazadnje, pri komercialnih straneh končno računamo, kakšen bo R0I spletnega projekta. To je velik miselni preskok, ki ga morajo nekatera podjetja še narediti. Vendar je glavni korak, ki čaka večino slovenskih podjetij, v zaznavanju in razumevanju pomembnosti spletnih komunikacij. Ne glede na to, kako pogosto in v zanosu govorimo o spletu, skrb zanj v neki organizaciji še vedno tipično doleti nekoga, ki ima že tako in tako veliko dela. Sami iz prakse vidimo, da so uspešni projekti tipično tisti, ki imajo zadaj motivirano ekipo, ki skrbi za življenje, razvoj in doseganje rezultatov spletnega mesta. Kaj pa trg delovne sile? Je vašim potrebam zadoščeno? Na trgu delovne sile je precejšnje pomanjkanje kadrov, ki bi dovolj dobro poznali spletne tehnologije, da bi nam lahko pomagali pri delu. Pomanjkanje v regiji čutimo predvsem na področju specifičnih tehnologij, kot je npr. t. i. flash programiranje in podobno. Ampak načeloma imamo danes dovolj kadra, s katerim lahko izvedemo tudi največje projekte. V politiki podjetij zasledimo stalno izobraževanje zaposlenih. V vaši panogi je to res nujno potrebno za preživetje. Na kakšen način se izobražujejo vaši zaposleni? V prvi vrsti se morajo zaposleni izobraževati sami znotraj delovnega procesa, saj jih delovne naloge vedno znova postavljajo pred izzive novih tehnologij ali rešitev, pa tudi standardi in okolje se stalno spreminja. Drugi del izobraževalnih vsebin skušamo organizirati v podjetju. Zavedamo se, da bi moralo biti tovrstnih aktivnosti še več, vendar v naši trenutni rasti, ko smo ravno vmes med majhnim in malo večjim, je včasih težko uravnotežiti čas, ki ga imamo na voljo. Se pa trudimo povečati obseg izobraževanj naših zaposlenih, tako prek notranjih programov kot zunaj podjetja. Tudi izobraževalne teme so zelo različne, od tehnoloških strokovnih do tistih, ki zadevajo delovne procese, npr. reševanje konfliktov v delovnem okolju. Koliko ljudi sestavlja T-medio in kakšna je vaša politika zaposlovanja? Kateri profil človeka lahko uspe v vaši panogi? V podjetju imamo 11 redno zaposlenih in sodelavko, ki dela prek študentskega servisa. Naše osnovno vodilo je, da poskušamo biti prijetna in učinkovita ekipa in iščemo sodelavce med tistimi, za katere vidimo, da se bodo pri nas našli - predvsem v posebnostih našega dela. Pri tem je bistveno, da se znajo spopadati z izzivi znanja in rastočega podjetja. V naši panogi lahko uspe tisti, ki mu je delo s spletom v veselje ter se je pripravljen učiti celotno kariero. Tudi pri sodelavcih, ki delajo npr. na marketinškem področju, je neizogibno, da osvojijo osnovne tehnološke procese pri pripravi spletnih strani ali postavitvi zahtevnejših informacijskih sistemov. Se podjetniki v branži med seboj poznate? Kakšen je vaš odnos? Da, več ali manj se v panogi v našem okolju poznamo. Odnos je zgleden, veliko govorimo o možnostih sodelovanja, vendar za to seveda vedno zmanjka časa. Je pa gotovo med nami kar nekaj izmenjav mnenj in pogledov. Kot priložnost vidim tudi Sekcijo za informatiko, ki jo te dni ustanavlja Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele Krajine, saj bo ta gotovo pripomogla k tesnejšemu sodelovanju med podjetji z našega področja. Na Dolenjskem ste podpisani skoraj pod vse vidne, uporabne spletne strani In projekte. Kakšen je vaš scenarij v prihodnosti? Zasledili smo, da vam v Sloveniji zmanjkuje trga in da razmišljate o selitvi v tujino. Naš načrt je rast, vendar ne za vsako ceno, ampak z vzporednim povečanjem kakovosti ter učinkovitosti dela oziroma projektov. Naša prihodnost je neizogibno v storitvah z višjo dodano vrednostjo, ki povezujejo komunikacijska, marketinška in tehnološka znanja. Zavedamo se tudi, da je v našem delu še veliko rezerve. V Sloveniji trga gotovo ne zmanjkuje, tipično poslu ključnega pomena zaupanje med partnerjema, še posebej v panogi, kot je naša, ko je od naročnika nemogoče pričakovati, da bo poznal vse strokovne podrobnosti projekta. Tako moramo na vsak način vzpostaviti medsebojni odnos zaupanja, da vsi skupaj vemo, kaj delamo in bomo to naredili kakovostno ter strokovno. V tem smislu so zelo pomembne reference na eni strani in predstavitve ter osebni stiki na drugi strani. Posli se na koncu uradno sklepajo sicer med podjetjema, na čisto človeški ravni pa med ljudmi, ki v poslu sodelujejo. Kje vi vidite priložnosti in nevarnosti gospodarstva v regiji? Oziroma kje vi vidite osrednje razvojne priložnosti Novega mesta? Kam bi občina morala vlagati svoja sredstva in svoje napore? Novomeško gospodarstvo je zanimivo, ker v veliki meri sloni na nekaj velikih podjetjih, okoli katerih je še kopica drugih podjetij, ki z njimi tesno sodelujejo. Seveda to ni celotna slika, a vendarle mislim, da dobro opisuje del novomeškega fenomena. V tem pogledu se mi zdi pomembno, da velika podjetja, ki delujejo na globalnem trgu, predstavljajo za okolje izjemno spodbudo in zgled, kako doseči neko višjo raven dela, profesionalnosti. Moram priznati, da smo pri našem delu za Krko ali Adrio Mobil, če ju vzamemo kot primer, dobili vrsto neprecenljivih izkušenj, kako nastopati na globalnem trgu, ki so naše delo dvignile na višjo raven. Ampak seveda je lahko takšna naslonjenost na lokalne gigante tudi nevarna, če se prehitro zadovoljimo s takšnimi relativnimi uspehi. Znanje je treba nato uporabiti za pridobivanje posla tudi drugod. Google ni toliko spremenil panoge, kot je vnesel vanjo novo okolje, ki je spremenilo pravila igre. Danes namreč snujemo spletno stran za naročnika, uporabnika in Google oziroma spletne iskalnike. smo z naročili zelo zasedeni, saj je povpraševanje organizacij po vedno bolj kompleksnih spletnih izdelkih vedno več. Res pa je, da si želimo še večji delež poslovanja na zahodnoevropskem trgu, kjer preprosto povedano dosegamo višje cene naših storitev kot doma. Že sedaj je Svet Evrope eden naših največjih poslovnih partnerjev, kar je za nas izjemna referenca tako doma kot v tujini. Zaenkrat sicer kakšne posebne organizacijske selitve v tujino ne načrtujemo, saj nas v Franciji in Belgiji zastopa partnersko belgijsko podjetje. Kaj najbolj vpliva na pridobitev posla? Poleg seveda strokovnosti, cene in ostalih nujnosti, ki jih vsa podjetja zasledujejo. Zaupanje je poglavitni element za pridobitev in uspešno izvedbo projekta. Strokovnost in cena sta, zanimivo, lahko zelo relativna pojma, oziroma ju je včasih težko realno primerjati. Opažam, da je pri Sodelovali ste v projektnem svetu za informatizacijo MO NM. Kako danes gledate na to epizodo, saj se zdi, da so vaše ideje danes bolj ali manj v ozadju? Projektni svet za informacijsko družbo pri MO NM je bila zanimiva izkušnja iz več razlogov. Med delom v svetu sem namreč pridobil pomembne izkušnje o tem, kako deluje notranji ustroj lokalne samouprave. Pomembno je vedeti, da je imel svet posvetovalno vlogo in so bile njegove pristojnosti omejene na pripravo strokovnih usmeritev in priporočil. Tako je v svojem mandatu sprejel nekaj gotovo koristnih priporočil občinski upravi in posredoval pri nekaterih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo informacijsko družbo in njen razvoj v občini - od predlogov za širitev dostopnosti interneta do pobud in projektov, kako približati delo občinske uprave občanom z uporabo sodobnih tehnologij. Nekaj usmeritev je bilo takrat tudi uresničenih, čeprav, odkrito povedano, člani sveta v marsikaterem po- gledu nismo bili v celoti zadovoljni s potekom, po mojem mnenju, zelo koristnih načrtov za razvoj informacijske družbe v občini. Zdi se, da je v določenih trenutkih zmanjkalo predvsem volje in razumevanja problematike v občinskih strukturah, morda tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, brez katerih pri tem ne gre. Težko sicer ocenjujem sedanje delo občinske uprave, vendar, kolikor vem, ta nima takšnega posvetovalnega telesa, kot je bil svet. Pri tem je treba tudi razumeti, da se je informacijski prostor v tem času precej spremenil in je nekatere pobude, ki so bile aktualne pred nekaj leti, že rešil komercialni trg storitev - npr. širokopasovni dostop do interneta in večjo penetracijo interneta med prebivalstvom. Vendar je ostalo na področju informacijske družbe v občini še veliko dela pa tudi usmeritve in potrebe informacijske družbe se s časom spreminjajo. Ja, gotovo bi si želel, da je posluha za informacijsko družbo v občini in regiji več, saj menim, da je njen razvoj pomemben tako za kakovost življenja kot ustvarjanje konkurenčne prednosti gospodarstva. Kako pa lahko država ali občina pripomoreta k razvoju podjetništva? Oziroma kaj bi po vašem bili najbolj učinkoviti ukrepi za to? Nisem goreč zagovornik opiranja na državne ali občinske ukrepe, ki naj bi z magično paličico pomagali pri nekakšnem podjetniškem razvoju. Podjetništvo je stvar znanja, inovativnosti, osebnih lastnosti nekoga, ki želi več in je trdno prepričan, da mu bo uspelo. Država in občina bi morali le ustvariti razmere, da lahko podjetniki kar najbolj neovirano izpolnjujejo svoje načrte. Njihovo uspešnost pa mora vedno nagraditi trg. In morda je lahko naloga občin, države le, da spodbuja in kupuje domače znanje, kjer je to konkurenčno tujemu. In na ta, ekonomsko čisto upravičen način podpira domači razvoj. Ne gre za kakšno posebno potuho, gre za naraven proces podpore domačim proizvajalcem, recimo programske opreme. Tukaj je izjemno pomembno tudi odprtokodno gibanje, ki nosi tudi posebej močan potencial v smislu razvoja domačega znanja. Drugače pa bi morali država, občine, izobraževanje razmišljati predvsem o tem, da storijo še prave in velike korake v smeri ustvarjanja okolja, ki bo spodbujalo inovativnost, kreativnost... Kaj bi torej svetovali nekomu, ki bi rad šel na podjetniško pot? Da najde neko tržno nišo, prek katere bo reševal konkretne probleme podjetij ali posameznikov, ki jih še nihče ne izpolnjuje. Sliši se enostavno, čeprav seveda ni. V tako ozkem okolju, kot je Slovenija, se gremo težko ekonomijo obsega. Pa še nekaj je pri tem pomembno: gledati moramo v Evropo, ker imamo Slovenci vse znanje, ki je potrebno, da smo konkurenčni, razen morda širšega znanja tujih jezikov in poslovnih navad. Zavedati se je treba tudi, da nihče ne more postaviti podjetje na noge sam, v razvoju podjetja so udeleženi vsi zaposleni, vsak po svoje odigra ključno vlogo pri napredku. Kaj vam pomeni služba, ki jo opravljate? Velik osebni izziv, predvsem zato, ker mi zaposleni zaupajo, da bo podjetje raslo in oni z njim. Služba, ki jo opravljam, je v resnici sestavljena iz dveh polov - poslovodenja in strokovnega dela - svetovanja, analitike in zasnove spletnih komunikacij. Obe strani službe sta mi seveda pomembni, vsaka po svoje. Sicer mi je osebno blizu takšen »nemški« model menedžerjev, ko je ta nujno v prvi vrsti strokovnjak s področja podjetja, ki ga vodi, nato šele vodja. Izziv je tudi vsak nov projekt, pri katerem sem udeležen, saj imam v strokovnem delu priložnost odkrivanja in razvijanja novih priložnosti spletnega komuniciranja. Koliko časa ostaja nekomu, ki je direktor razvijajočega se podjetja? Oziroma kako približno izgleda vaš delovni dan in koliko je dopusta? Časa je vedno dovolj, če si ga človek vzame. Nerad tudi ostro ločujem med delom in prostim časom, saj je moje vodilo, da delam tisto, kar me veseli, in bi verjetno to Na katere projekte ste najbolj ponosni? Tako v službi kot zasebno? Ponos je reč, ki jo je v poslu vedno treba brzdati, saj lahko izvira iz prevelikega samozadovoljstva in ega. Zato raje rečem, da sem zadovoljen, ko vidim, da se naše podjetje razvija, da smo v zadnjih letih dokazali, da lahko nastopamo tudi na evropskem trgu. Gotovo smo najbolj ponosni na Krkine spletne strani, ki predstavljajo naš najbolj kompleksen in obsežen projekt. Sicer pa je bilo v zadnjem času kar nekaj projektov, ki so nam zaradi uspešne izvedbe prinesli tudi precej zadovoljstva in pohval. Na primer spletne strani podjetja Fotona, ko smo za njih od začetka do konca zasnovali njihov spletni globalni nastop in so njihovi zastopniki po svetu res dobro sprejeli rezultate. Zasebno sem ponosen na mojo hčero, ker mi da vedno znova vedeti, da se moramo tudi odrasli vsak dan naučiti nekaj od otrok. Tole sicer zveni strašno stereotipno, vendar ob vsej racionalnosti in vsakodnevnem preganjanju za uspehom preveč pozabljamo na intuicijo, ki jo imajo otroci na pretek. mesta, brez pretirane naglice in nervoze. Nimamo resnih jutranjih zastojev prometa, do službe tipično nekaj minut vožnje ali hoje ... Z dokončano avtocesto bo tudi Ljubljana na dosegu roke. Je pa res, da zaradi majhnosti bolj pogosto gledamo drug drugemu v lonec, a to je zgodba, ki me ne obremenjuje preveč. Kam povabite goste, ko pridejo na obisk v Novo mesto? Na Gorjance, če imajo voljo do hoje navkreber. Tudi na nepogrešljiv večerni sprehod po mestnem jedru... Do sedaj je bilo mesto vsem precej všeč, z njegovo vpetostjo v naravo, neko sproščenostjo in domačnostjo. Tujcem tipično le cviček ni bil všeč, ampak tudi na to jih bomo počasi navadili. delal tudi v prostem času. Moj delovni dan je v prvem delu nekako klasičen osemurni, popoldan je namenjen predahu, velikokrat pa se znova znajdem pred knjigo ali računalnikom pozno zvečer, ko je mir in čas predelati kakšne novosti ali osmisliti kakšen projekt. Moj oddih je navadno sestavljen iz branja vsega tistega čtiva, za katerega sicer zmanjkuje časa - od leposlovja do strokovne literature. Zadnje čase si polnim baterije z veliko športa in glasbe. Ah, in seveda fotografija, ki mi pomeni neko možnost sproščenega kreativnega ustvarjanja, en tak neobvezen hobi, pri čemer je pomembno predvsem, da je končni izdelek všeč meni. Za spremembo... Kako ste zadovoljni z življenjem v Novem mestu? Novo mesto je zame krasno mesto, saj se tukaj celo življenje počutim kot doma. Pogrešam morda več rekreativnih športnih možnosti pa bolj urejene določene dele mesta. Ne glede na to, kako domače se počutimo nekje, ni prijetno hoditi leta in leta mimo razpadajočih stavb na ekskluzivnih lokacijah v središču mesta. Novo mesto je majhno mesto in s tem nosi vse prednosti in slabosti takšnega okolja. Ljudje so v takšnem družbenem okolju nujno bolj tesno povezani, in to mi je všeč. Vsak, ki je kdaj preživel del življenja v večji metropoli, zna ceniti mirnost in sproščenost majhnega SOKOLOVOOKO Diagnoza: razsulo Tudi če nas oglaševalska sporočila ne zanimajo pretirano, smo se v zadnjih dneh težko izognili prodorni marketinški akciji Vzajemne, ki z nizom reklam v različnih medijih promovira svoj novi »produkt« (ja, marketinški žargon veselo prodira na področje zdravja), namreč zavarovanje Diagnoza-*-. Oglejmo si ta izdelek nekoliko natančneje in skušajmo analitično izluščiti nekatera implicitna sporočila, ki so nam tu ponujena v prefinjeni, rafinirani obliki. Začnimo z dialogom, ki nazorno prikaže poanto. V njem nastopata bolnik in njegov zastopnik. Kaj nam sporoča? Najbrž nekaj takšnega: ko boste zboleli, je dovolj, da odtipkate ustrezno telefonsko številko, in takoj vas bo pričakal razumevajoč glas, ki vas bo prijazno in racionalno usmerjal. Nič posebnega, če seveda ne upoštevamo splošno znanega izkustva, da se vam kaj takšnega sicer ne more zgoditi - razen po čudežnem naključju. Namesto odrezavega nerganja sestre, ki vam osorno postreže s podatki o strašni gneči in zaskrbljujoči čakalni dobi, imamo prijazen, razumevajoč glas, prikrojen individualnim potrebam. Nadalje oglas pojasnjuje: »Zavarovanje Vzajemna Diagnoza-*- omogoča, da takrat, ko zbolimo, se poškodujemo oziroma soočimo z zdravstvenimi težavami, hitro obiščemo zdravnika, ugotovimo vzrok svojih težav in se začnemo ustrezno zdraviti.« Na prvi pogled vse lepo in prav, korektno, takšna je najbrž želja vsakogar. Pa vendar je formulacija v resnici nabita s podtoni in skritimi implikacijami. Skušajmo jih razvozlati, upoštevaje tisto splošno vednost o javnem zdravstvu in njegovi učinkovitosti. Formulacija očitno ponuja nekaj, kar bi v socialni državi - kot našo skupnost določa 2. člen ustave - po logiki stvari moralo ponujati ravno osnovno zdravstveno zavarovanje. Pa vendar se obisk zdravnika, postavitev diagnoze in ustrezno zdravljenje tu kaže kot nekakšen nadstandard. V zraku seveda ostane namig, ki nikakor ni neupravičen: da namreč obvezno zavarovanje tega ne nudi. Ali drugače: oglas za »produkt« diagnoza-*- sam postavlja tole diagnozo: slovensko zdravstvo je v razsulu in pacientom ne omogoča ustrezne obravnave. Za to, da boste obravnavani ustrezno, ne bosta dovolj obvezno zavarovanje pa tudi dopolnilno ne, temveč je treba omenjenima dodati tretji paket, ki pa ga bo zagotovila šele (zasebna) »organizirana mreža zdravnikov VzajemnaNET, ki vključuje pogodbene izvajalce zdravstvenih storitev«. V zvezi s trženjem nove storitve so se kmalu zaslišali ostri opozicijski pomisleki. Poslanec LDS in predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo Ljubo Germič se je 19. marca v izjavi za javnost odzval s trditvijo, da je nova ponudba diskriminatorna, saj bo premožnejšim omogočala hitrejši dostop do zdravstvenih storitev. Sporna je po njegovem odsotnost učinkovitega nadzora nad morebitnim mešanjem javnega in zasebnega zdravstvenega sistema, 2006). Kebrov reformni poskus iz leta 2003, da bi znova združil obvezni in dopolnilni del, dodatno zasebno zavarovanje pa postavil na nove temelje, je spodletel. Zgodba seveda priča o neuspehih vseh dosedanjih politik, ne le aktualne, da bi oblikovala pregleden in učinkovit sistem. Paradržavna narava Vzajemne gotovo prispeva k odzivom, v katerih so emocije bolj v ospredju. Kajti treba je vedeti, da Diagnoza-*- ne ponuja ničesar radikalno novega, temveč le lovi korak z Adriaticom in s Prvo zdravstveno asistenco, ki ponujata podobne »produkte«. Moteča razlika je morebiti le v tem, da »korporativno vehemenco« laže odpustimo tistim, ki so do položaja prišli, recimo temu, v »potu lastnega obraza«, kot pa tistim, ki so položaj ali celo monopol podedovali po inerciji prejšnjih časov. (Vprašajte se, koliko komitentov NLB v resnici »ve, zakaj?« vztraja pri tej zoprni banki, razen da se izogiba sitnosti, ki jih nujno sproži menjava računa. Zanimivo, a meni je pri tej odločitvi »pomagal« ravno oholi slogan, ki je prelil kapljo čez rob.) Vzajemna, ki se je na lepem prelevila v družbo v »dobri kondiciji«, je ravnokar prijavila šest milijonov evrov dobička v letu 2007, od česar bo »kot družbeno odgovorno podjetje« donirala 50 000 EUR. Ni kaj, nova uprava skuša | ... To pa je očitna družbena sprejemljivost, samoumevnost, »normalnost« nekega specifičnega marketinga, ki implicitno propagira neenakost in socialno razslojevanje. upravičena pa se mu zdi tudi bojazen, da bo prišlo v javni zdravstveni mreži do usmerjanja bolnikov v vzporedni, zasebni sistem. Podobne trditve o diskriminaciji socialno šibkejših je v poslanskem vprašanju istega dne ponovila vodja poslanske skupine Lipa Barbara Žgajner Tavš, ki kot problem izpostavlja mrežo Vzajemninih zasebnih zdravnikov, ki so »hkrati zaposleni ali koncesionarji v javnem zdravstvu«. Trdi, da pri Vzajemni prodajajo zavarovanje za »pravice, ki so že plačane skozi obvezno in dopolnilno zavarovanje, s čimer napeljujejo zdravnike, da bi v javnem sistemu odklanjali bolnike in jih s tem preusmerjali v vzporedni sistem«, kar po njenem vodi v razsulo javnega sistema. Ostra in demagoška retorika, ki s polnimi pljuči piha na čute egalitarnosti in socialne pravičnosti, pa morda več prikriva kot pojasnjuje. Zgodba Vzajemne je dolga, v njej pa ima prste tako rekoč celotna politična garnitura. Vleče se od začetka devetdesetih let, ko je tedanja vlada skušala reševati problem zdravstvene blagajne z dodatnim prostovoljnim zasebnim zdravstvenim zavarovanjem; ki je bil v resnici le alternativen način financiranja javnega sistema, nekakšna obvezna svobodna izbira. Država je dolgo držala šapo nad reguliranjem in Vzajemna vse do leta 2003 ni zaživela kot to, kar naj bi bila, torej neprofitna vzajemna zavarovalna družba. Vzajemna je v resnici nastala kot neke vrste politična prevara, ki je, kot je opazil Bogomir Kovač, »želela prerazdeliti breme financiranja javnega zdravstva na zasebne vire, ne da bi hkrati deregulirala in privatizirala zdravstveni zavarovalni sistem« (Mladina, 30. januar popraviti vtis in je vsaj do neke mere dojela, zakaj je zaletavi Marko Jaklič, ki je po tem občutljivem polju lomastil kot neotesan slon, pred meseci moral odfrčati (spomnimo se le za spornih potez, povezanih z gotovinskim vračanjem starostnih rezervacij, pravnih mahinacij, konfliktov z Agencijo za zavarovalni nadzor in propadlega poskusa kapitalskega združevanja). Pa vendar je poanta te zgodbe drugje. Procesa diferenciacije, diskriminatornega razslojevanja in ustanavljanja paralelnih zdravstvenih mrež, ki bi ga sicer morali bolje regulirati, najbrž ni mogoče ustaviti. Toda oglasna akcija Vzajemne radikalno kaže še nekaj drugega, morda še bolj zaskrbljujočega. To pa je očitna družbena sprejemljivost, samoumevnost, »normalnost« nekega specifičnega marketinga, ki implicitno propagira neenakost in socialno razslojevanje. Takšna sprejemljivost je trden temelj za uspešno nadaljevanje »tranzicije« k družbi ne-vzajemnosti. Družbi, katere slogan bo kvečjemu: Jaz zase, ti zase. METAFIZIKA Strategija razvoja novomeške kulture Ohranjanje stanja ali korak naprej? Gregor Macedoni, foto Boštjan Pucelj Konec lanskega leta je projektna skupina za pripravo kulturne strategije Novega mesta pripravila drugi del tega dokumenta. Če je prvi del podal predvsem analizo stanja in zastavil usmeritve, je bil drugi del namenjen opredelitvi strateških vsebin in projektov. Strategija je že ob predložitvi v obravnavo na občinskem svetu sprožila zelo burne reakcije, ki so pripeljale do umika točke z dnevnega reda februarske seje občinskega sveta. Dokument naj bi šel skozi širšo obravnavo v okviru pristojnega odbora občinskega sveta in zainteresirane javnosti. Obravnava je bila sredi marca in zdaj naj bi projektna skupina na podlagi pobud, predlogov in pripomb pripravila nadgrajeno besedilo. Zanimivo je, da kultura ravno v letu, ko se je njena proračunska pogača na določenih področjih zmanjšala in ko se zdi, da ne gre ravno za prioritetno področje sedanje občinske garniture, doživlja tako nove ustvarjalne in izvedbene dosežke ter precej večjo prisotnost v javnih razpravah. Ob predloženi strategiji razvoja kulture v Novem mestu se postavlja kar nekaj zanimivih izzivov za razmišljanje. Na prvem mestu je vprašanje ali sploh obstaja skupni ustvarjalni in duhovni prostor, ki bi ga lahko imenovali novomeška kultura. Po mojem mnenju je za kaj takega treba imeti nekaj ali nekoga, ki bi ta skupni imenovalec zastavljal in ga skušal tudi udejanjati. Zato lahko ugotovim, da je trenutno novomeška kultura zgolj enostaven seštevek vseh novomeških kulturnih ustanov in producentov ter njihovega delovanja. Ni skupnega delovanja, ki bi rojevalo sinergijske učinke ter povečalo rezultat nad navadni seštevek. V tem smislu je pripravljeni 1. del strategije novomeške kulture korektno analiziral trenutno stanje. In prav nastajanje dokumenta, ki se imenuje strategija novomeške kulture, je že sam po sebi velik korak, saj vse vpletene sili k razmisleku o skupnih ciljih in prioritetah ter primerja posamezne dejavnosti in akterje med seboj. Dobra strategija mora imeti zastavljene strateške prioritete in cilje. Tukaj pa se pojavi težava. Ze prvi del strategije izpostavlja pereče probleme na področju kulture, in sicer na prvem mestu »pomanjkanje uradne kulturne politike«, potem sledi »administrativno financiranje namesto programskega« ter »dolgoročno neurejena infrastruktura«. Kot je na javni obravnavi strategije povedal vodja projektne skupine, niso od vodstva mestne občine dobili nikakršnih usmeritev oz. po predložitvi gradiva kakršne koli povratne informacije. Lahko ugotovim, da obstajata ambicija in želja vzpostaviti enotni novomeški kulturni prostor, vendar ga ne znamo opredeliti oz. dolgoročno usmerjati. Predloženi tekst strategije sicer izpostavlja prioritetne infrastrukturne projekte, hkrati pa v celoti izpušča opredelitev vsebinskih oz. programskih prioritet in prednostnih aktivnosti. Morda se strateško opredeljevanje laže zastavi, če pogledamo nekoliko z razdalje. Za tak pogled moramo postaviti vse elemente novomeške kulture enega zraven drugega. Tako jih lahko primerjamo, hkrati pa lahko realno ocenimo obseg novomeške kulture. Kulturno področje v proračunu novomeške občine znaša dobrih 3,5 mio EUR ali slabo desetino celotnega proračuna. To pa po pro- računskem pomenu postavlja kulturo takoj za primarna področja lokalne samouprave, ki jih predstavljajo predšolska vzgoja, cestno gospodarstvo in komunalna dejavnost. Če bi dodali še sredstva, ki jih na področju kulture v našo lokalno skupnost prispeva država prek neposrednega financiranja javnih zavodov, in sredstva, ki jih posamezni kulturni producenti pridobijo iz državnih in EU razpisov, ter ostala sredstva, kot so prispevki sponzorjev itd, bi lahko ugotovili, da gre za upravljanje kar velikega »podjetja«, v katerem so še ogromne priložnosti za rast in optimiranje izrabe obstoječih virov. Zadnji stavek zveni tržno in podjetniško, kar pa ne pomeni, da se zavzemam za tržni pristop Kljub nekaterim pomanjkljivostim gre za velik korak naprej. pri izbiri kulturnih vsebin, sem pa za tržni pristop pri upravljanju razpoložljivih virov: tako denarja kot prostorov in kadrov. Morali bi si zadati, da bo ob enaki količini denarja vsako leto več produkcije in da bo ta na višji kakovostni ravni ter da bo npr. v dejavnosti ljubiteljske kulture vključenih še več posameznikov. Če bi zmogli tak pogled, potem ne bi bile prednostno infrastrukturne investicije, opredeljene v strategiji, samo čakanje na zagotovljeni občinski ali državni denar, temveč bi se iskalo tudi druge vire, nenazadnje je to lahko tudi dolžniško financiranje (kredit), če je nekdo prepričan, da je investicija upravičena in smiselna ter bo prinesla zastavljene učinke (pa naj se ti merijo z obsegom produkcije, številom vključenih občanov ali pa večjimi prihodki). Predloženi dokument ob posameznih prioritetnih infrastrukturnih projektih sicer navaja možne vire sofinanciranj, vendar brez opredelitve razmerij med posameznimi viri, tako da je povsem realen občutek, da se bolj ali manj računa na občinski proračun. Zastavljeni strateški cilji in prioritete logično pripeljejo do opredelitve kriterijev za dodeljevanje sredstev na vsakokratnih (letnih) razpisih. Če torej ni jasnih programskih ciljev in prioritet, tudi ni jasnih kriterijev. Strategija kljub odsotnosti programskih prioritet navaja nekaj kriterijev, kot sta podpora tistim dejavnostim, ki so se že do sedaj izkazale, ter prednostna podpora projektom, ki bodo imeli zagotovljeno sofinanciranje iz zunanjih virov. Predvsem zadnje je prav gotovo pomemben presežek glede na sedanje razumevanje, ko se brez težav zagotovi občinski denar za vsako cesto, ki ima pridobljeno državno sofinanciranje (ne glede na višino investicije), ni pa enakega principa pri podpori projektom in organizacijam na področju kulture. Že več let imamo v novomeškem občinskem proračunu postavko, ki naj bi omogočala prav take vrste podporo, vendar se sredstva na njej zmanjšujejo in ni vzpostavljene prave dinamične odzivnosti, ki bi ne glede na čas, ko se pojavi priložnost pridobitve dodatnega zunanjega denarja, omogočila zagotovitev občinskega deleža. Kljub dejstvu da sem v zapisanem navedel kar nekaj vsebin, ki bi po mojem mnenju naredili strategijo kulture še boljšo, je treba priznati, da gre pri do sedaj opravljenem delu za pomemben korak. Zavedati se namreč moramo, da gre za dokument, ki predstavlja soglasje (trenutno projektne skupine ter kasneje po sprejemu na občinskem svetu celotne občine) glede prihodnosti novomeške kulture. In kot taka je predložena strategija prav gotovo korak naprej glede na sedanje stanje oz. glede na povprečno razumevanje stanja in pomena kulture. Zato je treba biti realist, vendar hkrati nikoli ne prenehati stremeti k napredku. Ravno sprijaznjenost z nezmožnostjo sprememb in strah pred njimi sta največji zavori razvoja novomeške kulture. Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj »Ustvarjalen glasbenik mora zapustiti okvirje. Včasih je lahko napačen ton še boljši in lahko pokaže novo pot. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem glasbenikom, s katerimi sem igral, dopovedal, da se da zadevo odigrati na tak ali drugačen način. Sam rad bežim iz stereotipnih okvirjev, zato včasih pravijo, da je Džuko spet nekam odjadral. Tone zelo redko imenujem za napačne, razen če imam neko strukturo postavljeno kot celoto in se je moram držati. Zaradi tega rad delam glasbo ohlapno, da je v njej dovolj prostora za vse instrumente, obenem pa je natančnost in urejenost glasbe zame tudi izziv,« je na koncu najinega pogovora dejal enaintridesetletni Jure Duh, Šentjernejčan na delu v Novem mestu. Že nekaj časa živi v Mirni Peči in pravi, da je osem mesecev novopečeni oče, drugače pa občinski uradnik in glasbenik, ki ga poznamo kot člana skupine Od Franclna Možgani, pojavlja pa se tudi v drugih novomeško-šent-jernejskih zasedbah, od katerih smo letos na odru LokalPatriota slišali kar tri. Jureta zaznamujeta glasbena zvedavost in izvrstna kitarska tehnika, njegov poglobljeni občutek za improvizacijo pa ga na odru vodi v glasbene odklone, ki njegovo glasbo ali glasbo skupin, v katerih deluje, naredi za nepredvidljivo, vznemirljivo in drugačno. Jure Duh je odraščal v Šentjerneju, za katerega med vrsticami pove, da je to zanj edini pravi kraj, in da med prijatelji v šentjernejski zidanici zapeta ljudska pesem, še najbolj Snoč' pa dav’ je slan'ca padla, zveni res veličastno. Povedal je tudi, da je njegov oče prišel iz Novega mesta, menda je v mladosti rad plesal, kar naj bi bila edina družinska povezava z glasbo. Sicer je nekaj kot osnovnošolec plesal tudi Jure, ampak danes poudarja, da le zaradi prikupnih deklet, ki so obiskovala plesne tečaje. Bolj glasbeno je nanj vplival šest let starejši brat Matjaž, tudi kitarist, pred Frankom Zappo in ostalimi velikimi kitaristi, prvi Juretov vzornik. Preden je postal zagret glasbenik, je Jure obiskoval šentjernejsko osnovno šolo, nekaj se je kot flavtist trudil tudi v tamkajšnji glasbeni šoli, pa je ugotovil, da mu bolj leži samouk. Srednjo elektro šolo je opravil v Novem mestu, nakar je v Portorožu študiral tehnologijo cestnega prometa. Danes je diplomirani inženir, na novomeški občini je zaposlen na oddelku za krajevne skupnosti, v njegovi pristojnosti pa je novomeški promet. Njegovi služba in glasba sta kot jin in jen. Na eni strani pikolovski uradnik, usmerjevalec prometnih tokov in mestnega potniškega prometa je drugače radoveden ter ustvarjalen glasbenik, ki na odru neizmerno uživa, občinstvo pa pušča v negotovosti in strahu, kam ga bo odpeljala njegova glasba. Na odru se pri Duhu, kar po svoje izpričuje tudi njegov priimek, saj vemo nomen est omen (lat. ime je znamenje), nikoli ne ve. To je sicer nekoliko karikirano, saj velja za dobrega prijatelja in sodelavca, ki resda veliko solira, a le do točke, ko vlogo solista prevzame naslednji član zasedbe. Privlačijo ga tudi klaviature, a kot kitarist pravi, da glasbo dojema široko. Različne zasedbe, v katerih smo ga slišali Nimam kitare, ki je ne bi razdrl in vnovič sestavil ter prilagodil lastnim potrebam. So sicer sorodni modeli, a imajo vsaka svojo posebnost. doslej, kažejo njegovo zanimanje za raznovrstne glasbene sloge, ki se na koncu združujejo v njegovi glasbi. »Kakovost in lepoto lahko najdeš v različnih slogih in obdobjih. Če nimaš predsodkov, lahko kaj zanimivega najdeš kjer koli, povsod, kjer je v glasbi duša človeka, ki jo je ustvaril. Seveda to ne velja le za glasbo,« poudarja Jure. Juretova strast so kitare, v devetdesetih odstotkih Fenderjeve. Ker v glasbi daje velik poudarek tehniki, potrebuje zanesljivo glasbilo. V njegovi zbirki desetih kitar je nekaj zavidljivih primerkov, ki jih pozna do obisti. »Vsak instrument moraš spoznati v piko. Nimam kitare, ki je ne bi razdrl in vnovič sestavil ter prilagodil lastnim potrebam. So sicer sorodni modeli, a imajo vsaka svojo posebnost.« V zadnjem desetletju je Jure postal del novomeške glasbene srenje, novomeško prizorišče pa ocenjuje za delovno in kakovostno. Po njegovi sodbi ima veliko podmladka, ki resda potrebuje kilometrino, a obeta. Predvideva, da bodo mladi glasbeniki nekoč delovali v boljših pogojih, saj je trenutno vse na tem področju povezano z zanesenjaštvom. Kljub temu Jure Duh in njegov krog ustvarjata glasbo, ki ni tržno naravnava, je pa enako kot njeni ustvarjalci predana in iskrena. Kaj več poslušalec na odru redko najde. Problem(i) Danes sem ga spet videl. Zombija nakupovalnega centra. Stal je med policami in strmel v navidez neskončne količine nekih čudnih piškotov iz naravnih snovi, ki so bili v ličnih embalažah nadvse lično zloženi na policah. Takoj sem prepoznal, kako je stal - z ritjo rahlo nazaj, glavo naprej, usta na pol odprta in prazen pogled. Če bi imel motorko namesto roke, bi mu odbil glavo, tako pa sem se mu raje pridružil. Ni več zanimivo, ker smo vsi taki. Neskončne police, glup pogled. Vedno najdeš najbolj eksotično hrano, iščeš pa toast. Navajeni smo, ne? DeLillo je pisal o tem v romanu Beli šum - o druženju v supermarketih in dolgih, popolnoma praznih pogovorih med policami neskončnih dobrot. Ampak o tem je pisal v osemdesetih. Takrat je ta nevarnost grozila, dandanes smo jo ponotranjili. Spomnim se, ko je prišel Tuš in ubil kino v Domu kulture. Takrat sem se kot zgodnji najstnik pridušal, da ne grem v tisto kapitalistično sranje niti na eno kino predstavo. Danes mirno zaidem vsak vikend in sejem strah med kinooperaterji kot »tisti Gazvoda", ki teži, če je slika neostra, vijolična ali vse troje hkrati (naj se na tem mestu opravičim Darku, ki je fajn fant in ni bil kriv on, temveč kopija). Ampak grem. Nakupovalni centri in kompleksi me ne navdajajo z grozo, samo s sprijaznjenostjo. Na eni polici se skriva tisto, kar potrebujem. Malo se bom nahodil in pobebil, pa kaj. Včasih se pogovarjam s salamami in francoskimi siri, da vnesem malo norosti v sistem. Sploh ne gre, da bi prerasel upor, ker preraščaš samo hlače - nima več smisla. Me zanima, če obstaja kakšna žalostna kreaturica, ki iz trme ne nakupuje v velecentrih ali kaj podobnega. Nazadnje je bil neki mali upor potrošnikov, ko so cene skokovito narasle - danes pač preživimo v trgovini kakih pet minut več, da malo previdneje izberemo izdelke. Upiranje proti kapitalizmu na tej ravni nima smisla. Pridružili smo se, ponotranjili in živimo, kakor živimo. Kaj pa vem - mogoče pa to ni več moderno. Šlo je iz obtoka. Kajti sedaj imamo okolje. Ah, okolje. Globalno segrevanje. Zadnja modna muha hollywoodskih polnih riti, ki zaradi manka svojih težav potrebujejo take, ki zadevajo ves svet. Da jih ponotranjijo pa to, se ve. Če daš nekaj milijonov in posodiš glas dokumentarcu, si notri. Lačni v Afriki naj malo počakajo, ker to je desetletje okolja. Kot oblačila. Bo že prišlo nazaj. Neposredne povezave med okoljem in potrošništvom ni -samo ta, da imam občutek, da bo okolje kmalu odkolobarilo svoje in bomo že našli kaj drugega. Vsako desetletje ima svoje modne probleme, ki prihajajo in odhajajo iz obtoka. Vietnam se vrne kot Irak, nevarnost nuklearne energije kot globalna ekologija. Nekje zadaj stalno lapajo delavci, ki jim je že Ford zabil žebelj v krsto, par manjšin se nenehno usaja, nekatere dobijo svojo državo, če je to po volji velesilam. Blablabla. Iz desetletja v desetletje, stoletja v stoletje. To pisanje je sprožilo vprašanje Bariče Smole na literarnem večeru, in sicer o problematiki okolja. Težko mi je bilo, ker je to dobro vprašanje. In ker me skrbi, seveda me. Zanikanje globalnih težav je nespametno, pa naj to dela posameznik ali pa celotne nacije, ki nato mirno žvižgajo, ko šest milijonov ljudi potuje v anus mundi in se vsi pretvarjajo, da je pleskarček samo malo bolj ambiciozen kot ostali. Ampak vsakič, ko se poskušam vsaj malo dotakniti nečesa, kar bi lahko označil kot globalni problem, mi spolzi skozi roke kot pesek in se raztrese nekje pri nogah, da lahko hodim po njem, dokler ga ne razpiha in pozabim, da je kadar koli obstajal. Morda me je preprosto groza, da sem v tem globalnem sistemu tako zelo nepomemben. Dober izgovor, a ne? Včasih razmišljam, kako bi bilo, če bi vsi vojaki na svetu naenkrat odložili orožje in šli na kavo. Dobil sem kurjo kožo in zgaga me peče, ker sem zapisal tako patetičen stavek, ampak to vprašanje me zelo muči. Sem človek, nič več kot to, in sem človek, vladar planeta. Nobene skrivnosti ni, nobene mistike. Svet se bori proti globalnemu segrevanju, ker je abstrakten pojem. Bori se proti kapitalizmu, ker mu je težko pripisati človeški obraz. Bori se proti vojni in terorizmu in aidsu, ki so zlobni bogovi našega časa, ki se jim žrtvuje denar in pozornost in neskončne pogovore, a njihov izvor ni metafizičen, ampak čisto človeški. Najhuje mi je to, da se zavedam sebe kot individualne osebe in da imam toliko morale, da vem, kaj je RES narobe. In potem si predstavljam, da status quo vzdržujejo ljudje, ki ravno tako vedo, kaj je RES narobe. Da je zavedanje celega sveta tako, da ve, kaj je RES narobe. In zakaj je še vedno vse RES narobe? Nekomu že ustreza. In dokler jim bo ustrezalo, bo tako. Borci za globalno pravičnost so le biseri, ki jih školjka izpljune, nato pa ostane trdno zaprta. Ampak spet govorim abstraktno. Kaj pa, če bi se čisto vsi usedli na tla in iztegnili sredince visoko v zrak? Čisto vsi - od delavcev, vojakov do politikov. Kdo bi nas ustavil? Kdo je tisti, ki nas sili v to, kar smo? Komu bi globalno segrevanje padlo na glavo in koga bi z železno pestjo ubil kapitalizem? Naši zlobni bogovi so le naša nesposobnost zavedanja, da smo ljudje. Me je česa strah? Prej tistega zombija v nakupovalnem centru kot globalnega segrevanja. Ko se bo generacija strahu in apatije do konca namnožila, ne bo prenehala verovati, ampak se bo utrdila v prepričanju, da obstajajo le in samo problemi, ki kolobarijo, ampak nikoli ne izginejo. Vsaj nekaj malega, da polnoriti človek 21. stoletja ohranja vero v to, da mu drugi povedo, kaj je pomembno in da je tisto, kar je pomembno, tako zelo abstraktno, da se konkretna kreatura, kot je človek, proti le temu ne more boriti. Pa čeprav je to ustvaril sam. Spomnim se, ko je prišel Tuš in ubil kino v Domu kulture. Takrat sem se kot zgodnji najstnik pridušal, da ne grem v tisto kapitalistično sranje niti na eno kino predstavo. Ampak grem. JANJA VIDMAR: ANGIE Angie je 18-letno dekle, ki jo poleg običajnih najstniških težav pestijo še tesnobni napadi, obsesivno-kompulzivne motnje ter motnje govora. Dom zapusti le izjemoma, saj zunaj nanjo preži vesolje, ki grozi, dajo bo razčetverilo. Pri starših nima varnosti, po kateri vpije. Njen oče je nekega lepega dne odšel na rock koncert in se ni vrnil, njena mati pa se bolj posveča celulitu, alkoholu in seksu kot hčeri... u J : J 'V/ ' 9 '■ * * • ministrstvo za kulturo GOGA Iz vsebine: Angie se še danes zdi, da je v maminem glasu seks. Vroč, kremast glas ji mezi iz grla v usta, potem ga še okuša na jeziku, povalja po brbončicah kot dobro vino, preden ga spusti v neznosno vročino, ki jo oddaja istočasno z njim, med prepevanjem tudi njeno dihanje postaja globlje, okrog nje vlada eno samo zadrževanje sape, njeno rahlo zasoplo vrtinčenje zraka tipom napenja hlače, kar v nedogled bi prenašali njeno nastavljanje termostata, njen glas je klima, kadar žge ali zmrzuje, nihče ne mara vseh tistih plasti lepljive tišine, ko njena mami utihne. Knjiga je na voljo na www.goga.si/lunapark, v Knjigarni GOGA (tel.: 07 / 393 08 02) ter v vseh boljših knjigarnah po Sloveniji. < o o APRIL V ATRIJU GOGA: Četrtek, 3. april ob 20. uri Beri: četrtek; Klarisa Jovanovič: Zgiban prek Mure Literarni večer ob izidu pesniške zbirke in koncert - pesmi španskih Judov z izraelskim kitaristom Drorom Ogradom. Povezovala bo Stanka Hrastelj. TEDEN ROMOV Torek, 8. april ob 19. uri Klapa, ogled dokumentarnega filma Šutka Petek, 11. april ob 19. uri Aktivistična okrogla miza; "Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi" Predstavitev knjige in pogovor s Tino Cigler, Božidarjem Jezernikom in Bojanom Tudijo. Petek, 11. april ob 15. uri Literarne delavnice za mlade Uvodni sestanek z Vesno Kelbl in Mašo Slana in formacija skupine. Vabljeni vsi mladi, ki vas zanima leposlovje, humanistika in aktivizem! Četrtek, 17. april ob 20. uri Beri: četrtek; Tatjana Greif, Urška Sterle in Suzana Tratnik: Uterami večer z avtoricami in novostmi ter predstavitev založbe ŠKUC bo povezovala Bariča Smole. Vsako soboto v aprilu ob 10. uri Pravljična sobota Ure pravljic za najmlajše potekajo vsako soboto v knjigami Goga Od ponedeljka, 21. aprila, do sobote, 26. a KNJIŽNJI SEJEM: Z MIŠKO NA OFF BAR BOTER Večeri salse! ♦ ob petkih in sobotah glasba \ /i\<» ♦ ♦ ♦ prijetno urejena terasa ob Krki ♦ ♦ ♦ Vabljeni v Bar BOTER na večere salse, ki jih prireja društvo COMPARSA, vsako sredo ob 21. uri. It Alt BOI I K i ■ j^rm m i it, mm m 1 1 IVO \H oo < o KOMPAS NOVO MESTO Novi Trg 10, 8000 Novo mesto telefon: 07 3931 530, fax: 07 3931 539 E-pošta: kompas.nm@siol.net, www.robinson-sp.si Za Vas smo pripravili odličen izbor izletov in ostalih aranžmajev. Za počitnice na morju imamo ponudbe naslednjih agencij: Kompas, Burin, Dober Dan, Atlas, Globtour, Stibll, Sun Holidays, Bonus, Sonček, TenTurs, Odisej... Ker je ponudba ogromna, smo za Vas izbrskali najcenejšo ponudbo za vsako destinacijo. DUNAJ Mesto ob lepi modri Donavi vabi na 3 dnevni izlet... DATUM : 28. april - 30.aprll 2008 CENA POTOVANJA: 162 EUR (30 potnikov) 143 EUR (40 potnikov) PLESNA PREDSTAVA ZORBA (Maribor) Plesna predstava Zorba, svojstven oratorij z zborom - privlačna in ognjevita predstava s skrivnostne in divje Krete, ki Vas bo navdušila. DATUM: petek, 23. maja 2008 CENA: 35 EUR Slivenske železnice Izlet z vlakom SOLINARSKI FESTIVAL KOPER - PIRAN - SEČOVELJSKE SOLINE DATUM: 19. april 2008 CENA IZLETA: 43 EUR KORČULA Prvomajska budnica za Marka Pola -Radio Sraka in Kompas Novo mesto DATUM: 30. april -01. maj 2008 CENA POTOVANJA: 179 EUR Z Novim medijem v DUBROVNIK in HERCEGNOVI DATUM: 23.-25. maj 2008 1.dan: NOVO MESTO - DUBROVNIK 2.dan: DUBROVNIK - HERCEGNOVI - KOTOR 3.dan: HERCEGNOVI - CAVTAT - NOVO MESTO CENA POTOVANJA: 245 EUR ZA VEC INFORMACIJ O IZLETIH OBIŠČITE NASO SPLETNO STRAN: www.robinson-sp.si \V \V kV >V @ & & & GENIUSLOC Vreča nagonov - zadnji test človečnosti Ravno živalce so pravi džeki, umetniki življenja. Naj zadnje ponazorim z nekoliko ekstremnim primerom. Živalce! Freud & co. je že davno tega obupal nad njihovo nepredvidljivostjo in zagonetnostjo, in jih imenoval Žakelj nagonov, zatorej nepomembne. Izziv mu je bil zgolj, kako ta svojeglava bitja (kot tudi sodobne čarovnice, ki dandanašnji letajo naokoli na de-lux sesalnikih ali kakor koli že to berete) krotiti in spokoriti v moško dominantnem svetu. S tem je ožigosal celo 20. stoletje in še čez. A ta bitjeca nam skušajo nekaj povedati, kar ne more razbrati noben fantastično znanstveni inštrument, in je treba prisluhniti s srcem, kar pa danes - v obdobju statusnih simbolov - več ne znamo oziroma tega več nismo sposobni. Saj ne rečem: tudi živali s pedigrejem so znaki prestiža in s tem predmet tržne manipulacije, a razmišljam in pišem tudi o alter egu, ki zdaj leti, plava, se napaja v Krki ali pa sproščeno prežvekuje v zavetju Portovala in ki sploh ne bremeni mojega bančnega računa. Pravzaprav je čisto vseeno, kakšnega porekla je žival. Poanta je, da je prav pogosto boljša družba in sogovornik kot človek. Opozoriti hočem na našo omejenost in neumno iluzijo, da smo vsemogočni gospodarji svoje usode, v bistvu pa nam življenje uhaja pred našimi očmi, ker smo stremuški in nismo nikoli pomirjeni z njim. Ne znamo več preprosto ... živeti. Ravno živalce so pravi džeki, umetniki življenja. Naj zadnje ponazorim z nekoliko ekstremnim primerom. Na internetu, ki prinese in prenese domala vse, kroži med ostalim neki pornič z mulo. Da ne bo pomote -dobesedno kosmata štirinožna prežvekovalka, ja? Slišimo in takoj preslišimo mite in pripovedke o osamljenih pastirjih, kako si krajšajo čas v odročnih krajih, a sociološka dilema nastopi, ko, če že, navedena scena dejansko zazija iz računalniškega ekrana v tvoji dnevni sobi. Nejeverni Tomaž takoj govori o zelo uspešni fotomontaži, ki je mačji kašelj s pomočjo sodobne računalniške tehnologije. A close-up je tako prepričljiv. Hec je, da se s predpostavko, da je podoba resnična, vprašaš, kdo od obeh akterjev je večji džek, kdo ima svojih pet minut slave, ko dokazuje svojo ne/moč? Mula, ki skulirano žveči dalje, si misli svoje in se pri tem ne da motiti, ali obupanec, ki ni sposoben zrelega odnosa s pripadnico nasprotnega spola in mu še celo žival dogaja? Pet minut slave. V današnjem obdobju množičnih medijev in interneta bi se vsi radi zapisali v spomin zgodovine. Temu pravim Kristusov sindrom, saj operiramo s pojmi, kot sta večno življenje in nesmrtnost, dasiravno zgolj površinsko, pa vendarle - denimo na naslovnici Slovenskih novic. Naj mi Cerkveniki ne zamerijo, a Kristus je človek, ki ga skupaj z njegovim življenjem obrekujejo že 2000 let! Svojstven rekord radovednega malega nepretencioznega človeka dobrih dejanj. Radovednega zato, ker je iskal odgovore na eksistencialna vprašanja, na katera še danes ne znamo odgovoriti oziroma jih zvemo potem, ko je že prepozno, ko smo v večnih loviščih. Cikli narave in živalic in s tem tudi ljudi mi govorijo, da pravzaprav ne gremo nikamor. Večna lovišča so prav tu, na našem rodnem planetu in so nam hajke verjetno zato tako domače in znane, ker se iz roda v rod reciklirajo. Tudi če že samo upoštevamo zakon energije, ki se nenazadnje pretaka v nas samcatih, se ta ne more kar tako razbliniti v nič. Mislim, torej sem - kartezijanski dualizem - spodleti na izpitu življenja, ker že po svoji definiciji naredi razkol med telesom in duhom, ki ga povzdiguje nad vse, pri čemer spregleda banalnost, da so možgani zgolj mišica, včasih celo nebodijetreba, telo pa itak simbol, ker je nosilec vsega notranje-zunanjega dogajanja. Pustimo sedaj za trenutek vnemar mojstrovine plastičnih kirurgov, saj je pozornemu bralcu jasno, da je bistvo povsem drugje - v narav(nost)i. Ta nas uči dajanja in dobronamernih dejanj iz dneva v dan, ne pa hlastanja in jemanja, kaj šele nečesa, kar ni ključno za našo eksistenco. Zarenči na nas, ko smo šli s svojimi predrznostmi in z ekshibicionizmu do nje predaleč, tudi brani se in useka nazaj, ko jo ogrožamo. Njena sporočila prihajajo najbolj neposredno, čeprav zelo subtilno, prek perjastih in kožuhastih mesindžerjev, ki se sprehajajo po naših stanovanjih in nam poskušajo vsak na svoj unikaten način dopovedati, kako malo rabimo, da smo lahko srečni. Sporočilo pa je vendarle jasno: zadošča že zgolj topel dom, obdan z ljudmi, ki jih imamo iskreno radi, tu in tam je treba tudi jesti, in enkrat mesečno seveda plačati položnice (...ter mačjo hrano, mjav!). MIKROSKOP Peter Cimermančič: »Če nekaj ne znam, me to najbolj veseli.« Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj V lanskem novembru je skupina slovenskih študentov biokemije, mikrobiologije in biotehnologije na mednarodnem tekmovanju na ameriški univerzi Massachusetts Institute of Technology, ki se ga je udeležilo 56 ekip z vsega sveta, med njimi predstavniki najuglednejših univerz Harvard, Stanford, Berkeley, Princeton, Cambridge itd., z raziskovalnimi projekti iz sintezne biologije osvojila prvo mesto. V slovenski ekipi je bil tudi dvaindvajsetletni študent 4. letnika biokemije iz Koroške vasi pod Gorjanci Peter Cimermančič, ki se junija vnovič odpravlja v Združene države Amerike. Kako ste se zapletli z biokemijo? V prvem letniku gimnazije sem šel na državno tekmovanje iz kemije in dosegel peto mesto, nato me je bolj kot kemija privlačilo kolesarstvo. V četrtem letniku me je spet prijelo, izdelal sem raziskovalno nalogo in zanjo dobil Krkino nagrado. Novomeška gimnazija me je usmerila v kemijo, ki mi je bila že sama po sebi všeč, a hkrati nekoliko suhoparna. Biokemija, ki vključuje celične procese, organizme, biologijo in medicino, se mi zdi bolj zanimiva, povezana in širša. Kako bi na kratko opisali projekt, s katerim je vaša skupina zmagala v Massachusettsu? Naša skupina se je lotila povzročitelja aidsa in ga z novim pristopom poizkušala blokirati. Virus HIV se z mutacijo izogiba zdravilom in se ves čas prilagaja, mi pa smo ga napadli z njegove najšibkejše točke in uporabili gensko terapijo. Namreč, ko virus prodre v celico, se tam razmnoži, ekipa pa je dosegla, da okužena celica skupaj z virusom sama takoj odmre in se žrtvuje za preživetje ostalega telesa. Z zmago na tekmovanju ste menda povzročili presenečenje, saj so za favorite veljale skupine z uglednih ameriških univerz? Pred odhodom v Združene države smo morali sodelujoči projekte objaviti na spletu, tako da po tej plati ni šlo za presenečenje. Vedeli so, da imamo dober in obetajoč projekt, za Slovence pa so tudi že slišali, saj je predlani na tem tekmovanju prav tako zmagala slovenska ekipa. Po predstavitvi v Ameriki je naš projekt pohvalilo več tamkajšnjih profesorjev. Odkritje slovenske skupine pomeni neke vrste novo stopnico in preobrat na področju boja priti aidsu. Kakšna je možnost, da bo projekt dal praktične sadove? Prednost našega projekta je, da omogoča širšo uporabo. Naša ekipa je predstavila le pot, kako se lahko borimo proti virusu HIV, kako ga na koncu uničiš, pa še nismo dorekli. Ponudili smo le dve možnosti, lahko pa bo kdo prišel še do kakšne boljše. Ali se bo ta princip nekoč uporabljal, je predvsem odvisno od genske terapije, nove smeri v medicini. Največji problem pri uničevanju virusa je, da genov ne znamo še stoodstotno prenesti v tarčno celico. Gre za učinkovitost pri prenosu genov. Ali vlada kakšno zanimanje, da bi kdo projekt razvil, mogoče to nameravate sami? Na kakšni stopnji je zdaj? Trenutno zadevo še dopolnjujemo. S kolegi in z mentorji nameravamo projekt objaviti v kakšni resni strokovni reviji, ne moremo pa ga patentirati, ker smo ga že predstavili in s tem objavili na spletu. Pot do zdravila za aids bo verjetno dolga. Virus HIV najbolj napada siromašne, ti pa svetovnih farmacevtskih gigantov ne zanimajo, saj je zanje zdravljenje te bolezni predvsem dober posel? Revščina je res največja zavora. Vseeno se najdejo ljudje, ki v to vlagajo denar. Recimo Bill Gates je vložil in vlaga milijone evrov v rešitev problema aidsa, ustanovil je tudi sklad. Lani je bil prav njegov Microsoft pokrovitelj tekmovanja v Massachusettsu. Naše odkritje zaradi tehničnih ovir še nekaj časa ne bo mogel nihče uporabljati. Če bo zadeva uspešna, boste pionirji, tako kot je bil na primer Pasteur? Mi smo dali le zamisel, iz resnih laboratorijev pa pride čisto drugačna zadeva. Kako ste sploh prišli do zamisli, da se problema lotite s sintezno biologijo? Zamisel je bila živa že pri izbiranju članov ekipe, sintezna biologija pa je nova smer, ki ponuja ogromno možnosti. Ne samo pri medicini, temveč tudi pri okoljskih problemih, energiji in podobno. V svetu so o podobnih pristopih že razmišljali, vendar na drugačen način. S sintezno biologijo zaenkrat zdravijo le na Kitajskem, v ostalem svetu mednarodni organ FDI (Food and Drug Administration) še ne dovoli uporabe produktov sintezne biologije in genske terapije. Projekt vas je pripeljal v Združene države, kjer ste Imeli možnost spoznati delovanje tamkajšnjega izobraževalnega sistema? Ste opazili vzporednice ali razlike? V znanju naših in njihovih boljših študentov ni bistvene razlike. Razlika je predvsem v znanju med povprečnimi in izstopajočimi študenti ter v znanju, ki ga dajo bolj ali manj ugledne univerze. Predvsem ameriški izobraževalni sistem od študentov zahteva več, tam tudi pri študiju velja tržna miselnost. Vsakega se da hitro zamenjati, to se izraža na vseh področjih in tudi na univerzah. Ni take ležernost kot pri nas. V Združenih državah študenti vedo, da če se ne bodo trudili, jih bo kdo hitro nadomestil. Biokemija je vaš življenjski cilj. Ste se poleg študija še sami kako izobraževali? V biokemiji me najbolj veseli smer računalniške obdelave podatkov, tako imenovana računalniška biologija ali computational biology. Na ta način je možno napovedovati strukture molekul in iskati nove tarče za obdelovanje prote- inov z zdravili. Ta smer me najbolj veseli, zato se poleg študija učim še programiranja, pri tem delu pa potrebujem tudi mate-matično znanje. Diplomirati nameravam prihodnje leto, v juniju pa se odpravljam čez lužo, vsekakor pa me zanima nadaljnji, podiplomski študij. Slišal sem, da se v Združene države opravljate na povabilo, plačali vam bodo pot, stanovanje in ostalo? To bo raziskovalni obisk, ostal bom tri ali štiri mesece. Poleg študija že tri leta raziskujem na ljubljanskem Inštitutu Jožef Stefan. V Ameriko pa odhajam na predlog mentorice, ker pri nas ni strokovnjakov, ki nas v biokemiji izobrazili glede računalništva. Sodeloval bom s slovenskim strokovnjakom Andrejem Šalijem, ki je pred leti po diplomi odšel v ZDA, danes pa v svetu velja za vodilnega znanstvenika tega področja. Revija Business ga je uvrstila med trideset najvplivnejših ljudi na svetu. Šali je ostal v ZDA, mu boste sledili? Težko je reči, ker še ne vem, kako se bom tam znašel. Moj cilj je doktorirati v Sloveniji, vendar da bi nekako pol dela opravil v ZDA. Slovenija je premajhna za razmah take vede, ki se navezuje na industrijo. V Sloveniji izvajamo le bazične raziskave. Kaj pa naša farmacevtska podjetja, kažejo kakšno zanimanje za študente in diplomante vašega kova? Ob predstavitvi našega projekta na kemijskem inštitutu v Ljubljani se je z nami pogovarjal predstavnik Krke. Povedal je, da Krka potrebuje predvsem organske kemike, saj ne razvija novih zdravil. Mogoče bo kdaj dejavnost razširila. Predstavnik nam je svetoval, naj doktoriramo in naberemo čim več znanja, potem pa se lahko oglasimo pri njih. Drugače pri nas v biotehnološki smeri največ raziskuje Lek. Je za vas še kaj drugega na svetu kot biokemija? Zaenkrat živim samo v biokemiji. Poleg nadgrajevanja znanja mi čas jemlje še ustanavljanje podjetja, kar je nekoliko vizionarska poteza. Ustanavljam ga z dvema kolegoma, predstavljam pa si, da bi lahko akademsko deloval in sodeloval s podjetjem. Ce bo podjetje uspelo, nam bo zagotovilo nekoliko trdnejšo prihodnost. Na neki način se skušamo z njim zavarovati. Predvsem ameriški izobraževalni sistem od študentov zahteva več, tam tudi pri študiju velja tržna miselnost. Vsakega se da hitro zamenjati, to se izraža na vseh področjih in tudi na univerzah. Kako da ste se pri vaših letih tako predali delu? Kot študent sem delal v različnih podjetjih, od skladišč do laboratorijev. Ni mi všeč, če neko delo opravljaš robotsko. Tudi postopki, ki jih moram na računalniku večkrat ponoviti, me najbolj ne navdušujejo. Ves čas moram imeti nekaj novega, izziv. Če nekaj ne znam, me to najbolj veseli, saj se moram tega naučiti. Zavedam se, da bodo biotehnologija in biološke vede krojile prihodnost. Vsekakor bodo vplivale na človeka, vendar je možna tudi zloraba? V Kaliforniji sem na konferenci poslušal Craiga Ventra, človeka, ki je prvi posekveniral človeški genom. Državne ustanove so za tako opravilo napovedovale šestletno obdobje, Venter pa je to sam storil v dveh letih. Na konferenci je povedal, da je izdelal sintetično bakterijo, uporabiti pa jo želi za izdelavo prvega organizma, ki bi iz ogljikovega dioksida izdeloval metan. Njegova napoved je takoj vzbudila bojazen, da bi lahko njegovo zamisel zlorabila industrija orožja, pa se je izgovarjal, da že danes obstaja veliko odkritij, ki bi jih lahko zlorabili za izdelavo biološkega orožja, pa se to ne zgodi. Zato tudi pred tem ne bi smela obstajati neka bojazen, njegova rešitev pa lahko zagotovi dostop do novega vira energije. Vas mogoče zanima problem energije ali okoljevarstvena smer delovanja? Ne. Bolj se vidim v povezavi z medicino. Biokemija je bolj povezana z medicino kot pa s tehnološkimi vedami. Ukvarja se tudi s temi področji, vendar mi je biokemija bolj domača. e KOMENTAR Koristno bi bilo, ko bi vsi Novomeščani vedeli, kaj je to situla. Lani ustanovljeni Zavod za turizem je s potrditvijo programa dela dobil prosto pot za začetek postopkov izvedbe razvojnih projektov, ki se bodo po besedah vršilca dolžnosti direktorja Ivana Kuljaja navezovali na dediščino novomeške preteklosti, izhodišče njegovih programov pa naj bi postal projekt, imenovan Cvetoči halštat Dolenjske. Namen našega komentarja ni modrovanje o tem, ali je to dobro in kaj bo mestu prineslo, temveč razmislek z nekaj predlogi o nekaterih pojmih, ki se predmeta dotikajo. Začnimo z imenom, ki se mi že v začetku zdi neustrezno. Namreč tako imenovana halštatska kultura, ki se na Dolenjskem pokriva z obdobjem od 8. stoletja pred našim štetjem do 3. stoletja pred našim štetjem oziroma skoraj poltisočletnim obdobjem tako imenovane starejše železne dobe, je ime dobila po najbolj znanem in najprej odkritem zgornje-avstrijskem najdišču Halstatt, tako kot je mlajša železnodobna kultura po severnošvicar-skem najdišču La Tčne dobila naziv latenska. Zato vsakdo z imenom najprej opozori na mesto Halstatt, šele nato se mu morda posveti, da gre za arheološke najdbe tega kulturnega kroga. Da bomo vedeli, o čem govorimo, poglejmo najprej, za kakšen čas in kulturo gre. Dolenjsko in večji del Slovenije je od poznega 8. stoletja pred našim štetjem naprej začelo povezovati železarstvo, pokopavanje v gomilah in zelo verjetno nova vera ter umetna obrt. Območje je vidneje zaznamoval tudi dvig vaških veljakov, ki so posegali po prestižnih obrtnih izdelkih. Višek te umetne obrti predstavljajo situle, figuralno okrašena vedra iz tanke bronaste pločevine. V tem obdobju se je uveljavil tudi nov način oborožitve. Spremenila se je tehnika borbe. Pojavil se je lepše izdelan in bogatejši nakit. Izpopolnili so lončarsko tehniko. Vse bolj opazni so bili vplivi velikih kultur Sredozemlja, Grčije, Rima in Etruščanov. Kultura je zacvetela in živela več sto let. Prve večje spremembe so nastopile šele okoli leta 300 pred našim štetjem. Takrat so v gričevnate podalpske kraje iz zahodne in srednje Evrope prodrli Kelti, s katerimi se je obdobje starejše železne dobe zaključilo. Sledil je čas mlajše železne dobe in nove latenske kulture. Dobro, boste rekli, vemo, da gre za dolenjske najdbe, kar je res, a tujci, ki so za Slovence in Dolenjce slišali manjkrat kot za afriške Bušmane, bodo pomislili na Halstatt, ker so v šoli, kjer niso omenjali podalpskih veseljakov, slišali zanj. Torej nujno potrebujemo novo ime, samo, kje ga najti, pa je stvar skupine, ne nujno sestavljene iz arheologov, ki bi se morala pozabavati s tem vprašanjem in bi šele, ko ne bi našla boljše rešitve, pristala na sedanje poimenovanje. V projekt imenovanja in nadaljnjega razvoja podviga Cvetočega »halštata« pa bi bilo treba vplesti čim več mestnega prebivalstva, saj, če želimo, da bo uspešen, kot se to v belem svetu spodobi, se morata povprečna Novomeščanka in Novomeščan po kennedijevsko zbujati z mislijo, kaj lahko danes storim za naše Novo mesto, da bom v zameno od njega tudi nekaj dobil. Ker če bo projekt uspešen, bodo službe, bosta razvoj in denar, mesto pa se naj bi v navezi s pozabljeno reko Krko zbudilo v obljudeno in živahno središče z moderno urejenim zgodovinskim jedrom. Zato bi bilo koristno, ko bi Novomeščani bolje spoznali, na kakšni in koliko vredni preteklosti spijo, da bi vsi od župana do natakaric in prodajalcev vedeli, kaj je to situla, kaj železna doba, kaj halštatska kultura, kaj so arheološke izkopanine, kje je v svetu mesto Dolenjskega muzeja, zakaj potrebujemo Zavod za zaščito kulturne dediščine, zakaj sta pomembna nepozidana Marof in Kapiteljska njiva in zakaj moramo ohraniti ter zaščititi v mestnem okrožju ohranjene prazgodovinske gomile, kot sta na primer gomili na robu mestnega gozda Portoval, tako imenovana Schulzeva gomila v njem, mogočna gomila nad križiščem Ragovske in Ulico Marjana Kozine, gomila pri avtocestni bazi v bližini Mačkovca in podobne posebnosti. Ko bo projekt začel delovati, bo treba med drugim vpeljati in izobraziti vodiče, izdelati načrte, vodnike, urediti in povezati mestne pešpoti. Mestna arheološka zapuščina že sedaj ponuja odlično krožno pot prek Marofa s prazgodovinskim gradiščem in grobišči. Naprej gre po verjetni prazgodovinski in antični cestni trasi do Bršljina, od tam do Lukenjske jame pri Prečni pa nazaj ob Krki mimo Loke, prek tamkajšnje brvi v Portoval do Schulzeve gomile, od tam čez Kandijo na Znančeve njive, kjer se je nekdaj raztezalo gomilno in mlajše železnodobno grobišče, do omenjene gomile nad Ulico Marjana Kozine in nazaj prek Ragovega loga. Vse to že imamo, samo dokler bodo za to vedeli le arheologi in redki zanesenjaki, od tega ne bo koristi. Treba bo začeti z majhnimi koraki in mesto ozavestiti, pri tem pa misliti na prihodnost in nehati z občinskim mešetarjenjem, da se ne bo Novo mesto nekega dne zbudilo s pozidanim Marofom, ki gol predstavlja njegovo oazo in največji turistični kapital. Blues Night LokalPatriot, 28. februar Zasedba se ni najbolje obnesla. Kaže, da se ustvarjalnejši del novomeškega rock prizorišča zadnje čase vrti okoli različnih frakcij, ki jih ustvarjajo glasbeniki šentjernejska porekla. Da so v Šentjerneju zrak, voda in še kaj drugačni, vedo povedati tudi člani skupine Dan D, ki tam snemajo svoj novi album. Vsekakor je pohvalno, da glasbeniki različno slogovno naravnanih skupin najdejo stičišča in uživajo v skupnem ustvarjanju. Po uspešnem nastopu v triu Prasci, ki je v LokalPatriotu nastopil januarja, je konec februarja kitarist Jure Duh - Dzhuko na omenjeni oder pripeljal nove glasbenike. Šentjernejčana, starejšega brata, Matjaža Duha - Mata in basista Uroša Kušljana - Leona ter novomeškega tolkalca Primoža Malenška - Pimpsa, ki je tokrat nastopil opremljen z afro-kubanskimi tolkali. Napovedan je bil tudi kitarist Jure Dolinar, vendar njegovega obličja na odru nismo uzrli. Takoj lahko povemo, da se za blues dokaj nenavadna zasedba z afro-karibskimi tolkali ni najbolje obnesla. Pa ne, da se Pimps s tistim svojim cajonom ne bi trudil, le njegova tolkala so bila pod odrom komaj slišna, pomanjkljivo ozvočena in zadušena v zvoku elektrificiranih glasbil. Skupen zvok je bil tako osiromašen, čeprav tokrat presenetljivo kakovosten in pravilno glasno naravnan. Skupina je ponudila lasten pogled na izročilo bluesa, predstavila je vrsto njegovih podzvrsti in dokazala, da splošno gledano temo obvlada. Lahko bi celo ocenili, da ga je obarvala z dolenjskim melosom, po drugi strani pa obogatila z ritmično podlago. Seveda o njej iz opisanih razlogov govorimo pogojno. Temeljila je na čvrstem Kušlja-novem petstrunskem basu, oba kitarista pa sta se izživljala v kitarskih izletih, čeprav je treba dodati, da precej neuigrano in rahlo razglašeno. Duha poznamo kot izjemnega kitarista, kot smo vajeni, je bil tudi tokrat njegov prispevek tehten in zvočno pester, kaže tudi, da je glasbena zvedavost značilnost družine Duh. Tudi njegov brat je vešč kitarist, pa precej slabši pevec, ampak kazalo je, da v skupini pač ni boljšega. Paprika Korps LokalPatriot, 7. marec Slišali smo energično skupino, ki pa je v preglasnem nastopu ponudila z raznimi podzvrstmi naphano in mlečnozobo zasnovano glasbo. Navadili smo se, da navedbe, ki jih preberemo v LokalPatriotovem napovedniku koncertov, ne držijo vedno. Tako smo tam prebrali, da gre pri poljskem kvintetu za unikatno in inovativno zasedbo, ki naj bi izvajala heavy (težki) reggae, pa o tem ni bilo sluha. Nasprotno, slišali smo sicer energično skupino, kakršnih je v času globalnega navdušenja nad reaggejem nastala cela vrsta, ki pa v močno preglasnem nastopu ni ponudila drugega kot z raznimi podzvrstmi naphano in mlečnozobo zasnovano glasbo. Paprika Korps bi težko prestala primerjavo s katero izmed domačih tovrstnih skupin, recimo iskrivo zabavni primorski Pokerheads bi z njo opravili z levo roko. Pa se vrnimo k reaggeju in dubu, ki se je znotraj širšega glasbenega sloga konec osemdesetih in v zgodnjih devetdesetih letih izoblikoval v samosvojo zvrst. Zanimanje za reggae se po svetu ni razpaslo le zaradi karizmatičnega Boba Marleyja, temveč predvsem na ustvarjalnih krilih britanskega novega vala osemdesetih let, ki je na svetlo potegnil in podprl številne izpeljanke, kot so rock steady, ska, toast, roots reggae, dancehall itd. Skupine so se glede na te podzvrsti usmerjale, nikoli pa niso poskušale vsega tlačiti v isti koš, kot to počne Paprika Korps. Pri tem njeno izvajanje močno spominja na razne britanske belske poizkuse preigravanje reggae glasbe, ki pa so vedno končali v popu in osladnosti, znan je recimo primer skupine UB40. Tako Paprika Korps, sicer tehnično vešča in uigrana, v skladbe tlači vse po vrsti, pri tem pa jih začinja z neko punkovsko noto, ki še dodatno osveži spomin na novi val, glasbo pa spelje stran od mističnega dubov-skega kotaljenja. Pomemben del reggae glasbe je vmesni prazni prostor med dvema ritmičnima poudarkoma, ki naj bi spominjal na ritem človeškega srca. Paprika Korps to pravilo pozna, a praznine prepogosto skuša zapolniti, tudi klaviature so preveč prisotne in kičaste, kitarski poudarki pa skoraj neslišni. Bolj se zdi, da skupina nekam divja in dirka, ob tem pa izgublja lepoto. Jazz Pistols LokalPatriot, 8. marec Bil je nenatančen in neustvarjalen, njegovi prehodi so se zatikali, zaključeval pa jih je nekako zmedeno. Ko sem v abonmajski brošuri prebral, da bo na oder LokalPatriota prišla zasedba, ki izvaja kitarsko obarvan jazz rock, sem se razveselil, a pri tem nisem posumil, da bi mogoče lahko šlo pri tej fuziji za minula leta razpaseno japijsko inačico jazza. Dobil sem ravno to, nemški trio, ki je izvajal polikano melodično in mehko inačico prej rock jazza kot jazz rocka. Ker sem navajen, da v Novem mestu namesto s konjem pogosto postrežejo z oslom, čeprav mi koža še ni povsem otrdela, sem poslušal do konca in sklenil uživati v dovršenih in tehnično zahtevnih kitarskih izletih, ki jih je sipal ognjeviti kitarist Stefan Ivan Schafer. Podlago sta mu zagotavljala basist s šeststrunsko bas kitaro Christoph Victor Kaiser in bobnar Thomas Lui Ludvvig. Če primerjamo kakovost izvajanja vseh treh, na prvem mestu pristane kitarist, edina svetla točka zasedbe. Ostala glasbenika mu nista bila dorasla in sta se povprečnemu šolskemu znanju primerno držala v ozadju. Klub temu, saj je šlo za izpeljanko jazza, mimo solističnih vložkov nista mogla. Ob tem se je basist izkazal za šablonskega in togega. Tehnično je glasbilo obvladal, le njegova domišljija in malce trdi prsti niso bili sposobni dati presežka, kot najslabši člen pa je deloval bobnar. Bil je nenatančen in neustvarjalen, njegovi prehodi so se zatikali, zaključeval pa jih je nekako zmedeno. Tudi njegova izraba činel je bila podpovprečna, bobnanje pa nedomiselno, brez nadgradnje ali poudarjenega sinkopiranja. Skratka ubogo, prej značilno za drugorazrednega bobnarja gasilskih veselic. Verjetno bi tam blestel, na jazzovskem odru pa je ponudil malo. Kot je bilo soditi, je trio predstavil skopo mero avtorske glasbe, prej je posegal po znanih temah avtorjev, kot sta recimo junaka prave fuzije Chick Corea in pokojni vele basist Jaco Pastorius. Sicer nemški jazz v svetu ni ravno uveljavljen pojem, tako tudi Jazz Pistols niso ponudili drugega kot posnemanje večjih od sebe, ampak glede na dober odziv občinstva pri nas tudi to velja za vrhunsko. Let 3 LokalPatriot, 14. marec Mogočna mešanica in povzetek najboljšega, kar je ostalo od reškega punka in novega vala. Let 3 niso le udarna reška zasedba, so izjemen primer in najpristnejši glasbeni izdelek sveta na križišču Balkana in srednje Evrope, Sredozemlja ter celine. Glasba reš-kih letalcev je zmešnjava in obenem zlitje kulturnega izročila, folklore, satire, zemljepisa, politike, bizarnosti in upora, vse položeno na prvinski rock. Je hkrati zabava in izzivalno duhovita kritika širšega okolja. Tudi glasba, poleg odrskega nastopa in kostumografije najpomembnejši del nastopa Leta 3, je mogočna mešanica in povzetek najboljšega, kar je ostalo od reškega punka in novega vala, balkansko mitskega dojemanja zahodnega rocka, psihedelike, balkansko narodnjaškega popa in popevk, našlo pa bi se tudi kaj sodobnejšega. Pravzaprav Let 3 zmorejo to, kar so nekdaj zmogla velika imena rock glasbe. So skupina, katere glasbo dojemamo kot mnogo-sporočilno zgodbo. Poslušalca ne pritegnejo le odrsko dogajanje, energična izvedba, plastična besedila, živopisna oprava in duhovičenja, v sporočilih, ki prihajajo z odra, ujame zgoščen porog, ostro kritiko in vsestransko zabavo. Let 3 ne zabavajo le občinstva, to počnejo, ker se ob tem tudi oni zabavajo, zato so njihovi nastopi in izdelki vedno nekoliko drugačni, predano izvedeni, pristni in navdušujoči. Vse zapisano velja tudi za minulo odrsko dogajanje dobro obiskanega LokalPatriota. Občinstvo se je odlično zabavalo in odzivalo na odrske pobude ter izzive. Let 3 so izvajali znano gradivo, slišali smo priredbi reških Parafov Vjeran pas in ljubljanskih Belih vran Maček v Žaklju, Rečanom pa so se pri izvedbah dveh skladb na odru pridružili trije novomeški pihalci. Nastop se je odvijal dinamično in hitro. Tok energije se praktično ni prekinil, še v premoru, ki so si ga prepoteni glasbeniki privoščili po uri neumornega izvajanja, je občinstvo zabaval basist Prle. Golota glasbenikov je bila tokrat prikrita. V živalske kože delno oviti glasbeniki so bili oblečeni v mrežaste trikoje, nekje po polovici nastopa pa je brez kakšnih pretresov pevec krzneno krilo odvrgel. Ocena: 3 Ocenjuje Rasto Božič, foto: Rasto Božič Ocena: -3 Ocena: 3 Ocena: 5 Demeter: Uvod v strastno samozaložba/Kif Kif/Nika 2008 Album pritegne glasbeno in besedilno. Plošča dueta Demeter me je presenetila. Od akustično-električnega kitarskega dvojca, ki je, kot pravita glasbenika, zrasel na ruševina punk skupine Racija, sem pričakoval vse razen izvirnega avtorskega folka, kot ga Slovenija ni dobila vse tam od sedemdesetih let minulega stoletja. Demeter stoji v tradiciji klenega slovenskega folka Tomaža Pengova, Sedmih svetlobnih let, Marka Breclja, Tomaža Domicelja, Andreja Trobentarja in Bojana Drobeža, ki je po desetletjih neiskreno šarlatanskih cmer končno dobil nadaljevanje. Demeter prinaša predvsem akustično intimno občutje, ki se mu podreja tudi električna kitara, večkrat minimalistično obdelano in produkcijsko začinjeno. Demetrova akustika temelji na kancu bluesa, romskega svvinga in psihedelike, ki mestoma nehote spominja na produkcijske ukane skupine Pink Floyd. Poudarjena je vloga besedil, načelno kratkih in duhovito razmišljajočih ter včasih utrganih. Recimo v pesmi Nedelja - Gledam jo kako se dela/ nedelja ko ležim cel dan/ in jo po pomoti vprašam/nedelja daj povej mi kam - ali v pesmi Lada posvečeni Ladu Leskovarju - Ceste so le obvoznice/ tvoja pot se konča/ na odstavnem pasu/ ljubi te danes stara gospa. Album pritegne glasbeno in besedilno, prinaša tudi tri instrumentalne skladbe, ki ne dosegajo domiselnosti ostalih tem. Skladbe se vrstijo v umirjenem ritmu in si sledijo v premišljenemu zaporedju. Avtorja sta si vzela čas in jih posnela v prekinjeni, dve leti trajajoči seansi. Basist Miha Zbašnik in kitarist Jure Engelsberger sta avtorja besedil in glasbe, iskala sta tudi bobnarja z občutkom, a ga do izdaje plošče nista našla. Med snemanjem, ko se jima je na klaviaturah in sintetizatorjih v studiu Kif Kit pridružil tonski mojster in producent Aleš Dvorak, sta nehote postala trio. Dvorakova vloga se je po plošči sodeč izkazala za ključno, saj so posnetki postali tudi tonski izziv, nastala glasba pa obuja danes manj čislano kantavtorsko audiofilsko navezo. Tudi samosvoje izvirno zasnovan ovitek albuma navdušuje. Ocena: 4 / Oblikovanje ovitka 5 Zlatko Kaučič: Vizionarja Goga Musiča 2007 Njegova glasba vodi v barvit svet zvočnega iskanja, improvizacije, premisleka in navdušenja. Glasba, ki jo prinaša plošča Vizionarja, daje izrazito sliko Kaučičevega ustvarjanja, ki se zdi na tej točki zlito iz njegovih številnih skupinskih in samostojnih projektov. Gre za koncertni posnetek, pred letoma zabeležen v ljubljanskem Cankarjevem domu. Album je že z naslovom posvečen pred štirimi leti umrlemu ameriškemu saksofonistu Steveu Lacyju in Kaučičevemu velikemu rojaku Srečku Kosovelu, delo obeh pa, kot kažejo številni izdelki, predstavlja za avtorja neizčrpen vir navdiha. Tudi posamezne skladbe, delo Lacyja in Kaučiča, opremljene z verzi Blage Dimitrove, so posvečene velikim imenom jazza ter avantgardnim skladateljem. Projekt je Kaučič izvedel ob sodelovanju ameriškega tako rekoč zvezdniškega pihalca, člana svetovno znane zasedbe Oregon, Paula McCandlessa, sicer več-kratnega gosta njegovih podvigov. Poleg njiju so bili v zasedbi še italijanski glasbeniki, saksofonist Emanuele Cisi, pianist Bruno Cesselli in kontrabasist Ares Tavolazzi. Kot gosta sta sodelovala pevka Irene Aabi in kvartet rogistov Hororn. Dimitrova v uvodni temi albuma meni, da ima svet več razsežnosti, podobno lahko ugotovimo za plošče Zlatka Kaučiča. Njegova glasba vodi v barvit svet zvočnega iskanja, improvizacije, premisleka in navdušenja nad svetom ter lepoto. Mogoče gre za njegovo najbolj melodično ploščo doslej, katere toploto dodatno poudarja kvartet rogistov. Hkrati se zdi, da zvočno sliko krni dokaj nenavadna vokalistka, ki se podajanja loteva z melodičnimi variacijami in na ponavljajoč način, čeprav po drugi strani ne gre toliko za petje, kot za podajanje po-svetilnih verzov. Glasba na plošči Vizionarja potuje od svobodnega jazzovskega izraza do melodično svvingovskega okolja, prinaša solistično in skupinsko improvizacijo. Med izvrstnimi glasbeniki izstopata pianist Bruno Cesselli in Paul McCandless z oboo, angleškim rogom, bas klarinetom in flavtami, v skupno zvočno podobo pa mu je uspelo dodati nekaj značilnih sozvočij, poudariti velja tudi sanjske trenutke Kaučičevih tolkal. Ocena: 4 / Oblikovanje ovitka 3 Nick Cave & The Bad Seeds: Dig, Lazarus, Dig!!! Mute Records/Dallas 2008 Album ima vse lastnosti velikih rock plošč, kakršnih je danes vse manj. Avstralski poet, ki je v drugi polovici osemdesetih let za sodelavce izbral člane znanih rock zasedb in iz njih ustanovil super post punk skupino Bad Seeds, se na novem albumu vnovič predstavlja kot obsedenec z religijo, ljubeznijo, s smrtjo, samomorom, z nasiljem in urbano temačnostjo. Simbolično bibličen je tudi naslov novega albuma in zdi se, da tokrat Cave z njim v lastni epiki vedno prisotnega boga nadomešča s posameznikovim osebnim naprezanjem. Album začne naslovna pesem in prva mala plošča Dig, Lazarus, Dig, nato se v različnih temah sprehodimo skozi mračen avtorjev svet, ki pa glasbeno deluje sveže, živo in tekoče. Nickovi sodelavci so vešči glasbeniki, zvočna slika je pestra, dinamična, raznolika in kadar je treba, ravno prav ostra, ritmična in melodična. Zaznamuje jo domiselna produkcija, ki jo začinjajo avtorjev prepoznavno pripovedni vokal in orgle. Novi album Nicka Cavea budi spomin na najboljše izdelke skupine Talking Heads in Toma VVaitsa. Njegova glasba, svojevrsten epski rock, skupek rocka, bluesa, gospela in celo folka, je ves čas plošče privlačna in pestra. Lahko bi jo označili za nadžanrski rock, avtorja pa za pripovednika in ga postavili ob bok velikanom vrste Dylan, Young, Waits ipd. Album prinaša vrsto možnih uspešnic, ki pa za tovrstno glasbeno usmeritev in avtorja niso nujno potrebne. Glasba na plošči je lahko na trenutke celo plesno naravnana, raznovrstno zasnovane skladbe brišejo čas in poslušalca postavljajo v različne zgodbe, ki čeprav brez skupnega koncepta ploščo zlivajo v celoto in vrhunsko avtorsko delo. Album ima vse lastnosti velikih rock plošč, kakršnih je danes vse manj. Pri njegovem poslušanju je vedno moč najti drobce, ki se pri prejšnjem poslušanju niso zdeli pomembni, prav tako pa zahtevna besedila terjajo več poslušalčeve pozornosti. Plošče ali umetniški izdelki Nicka Cavea prav gotovo niso namenjene poslušalcem instantnih zmazkov, terjajo tudi nekaj predznanja, saj je v glasbi in besedilih novega albuma skritih več namigov. Ocena: 5 / Oblikovan je ovitka: 2 Stare vice pripovedovati je skoraj tako velik zločin kakor slabo kavo skuhati, a za razumevanje dogodkov moram žal poseči po tem. Torej: Pride možak k zdravniku s tožbo, da ga vsake toliko v hrbtu zaseka kakor z mačeto prizadejana neznosna bolečina, ki potuje iz trtice po vsej hrbtenici in se zaključi v levi lopatici, kjer ima nekaj minut občutek, kakor da nekdo z žarečim železom vrta po gnojni rani... Zdravnik poskusi z vsemi možnimi zdravljenji, pa nič, model zamenja nešteto zdravnikov, pa nič, dokler nekoč nek doktor, zaintrigiran zaradi zanimivega problema, končno ne pogleda v stare knjige, kjer je bila zapisana drastična rešitev - če človeka vsake toliko v hrbtu zaseka kakor z mačeto prizadejana neznosna bolečina, ki potuje iz trtice po vsej hrbtenici in se zaključi v levi lopatici, kjer ima nekaj minut občutek kakor da nekdo z žarečim železom vrta po gnojni rani, je potrebno odrezati levo modo. Človek seveda zaradi takšne rešitve znori in pošlje vse v maloro, a se čez mesec in dan kljub vsemu vrne, odločen, da gre pod nož. Bolečine, dasiravno ne vsakodnevne, so bile tako neznosne, da ni bilo za zdržati... Odrežejo mu levi privesek in nekaj časa je bil mir, potem se je bolečina spet pojavila. Sicer bolj poredko ko prej, a vseeno. Zdravnik se je spet zakopal v knjige, kjer je pisalo še: Če človeka vsake toliko v hrbtu zaseka kakor z mačeto prizadejana neznosna bolečina, ki potuje iz trtice po vsej hrbtenici in se zaključi v levi lopatici, kjer ima nekaj minut občutek kakor da nekdo z žarečim železom vrta po gnojni rani in se mu odreže levo modo, pa bolečina ne izgine, je potrebno odrezati še desno modo! Človek s samo še desnim bingljavčkom seveda znori in odide, a se čez mesec in dan vrne. Odrežejo mu še desno modo. In bolečina čudežno izgine. Ni je več. Ves vesel začne življenje zajemati z veliko žlico, za povrh pa se odloči, da si bo kupil še hlače, se malo počastil. Takšne, po meri narejene. Pa ga krojač vpraša: »V kateri hlačnici pa gospod nosijo mošnjo?« Tip seveda vpraša, zakaj. Krojač: »Ce bom tisto hlačnico naredil preozko, vas bo vsake toliko v hrbtu zasekalo kakor z mačeto prizadejana neznosna bolečina, ki potuje iz trtice po vsej hrbtenici in se zaključi v levi lopatici, kjer imate nekaj minut občutek, kakor da nekdo z žarečim železom vrta po gnojni rani...« Na tole sem se spomnil, ko me je pred kratkim zasekalo v hrbtu in sem hodil ves pokvečen, ko da sem star kolikor sem res star in mi je naša Maja R. predlagala, da bi z njo obiskal fitnes. Ker pri delu, ki ga opravljam, od vseh organov najbolj trpi rit in bi bilo dobro tu in tam razmigati se. Fitnes? Zgrozil sem se. Si predstavljate, da bi moral našo brhko Majo R. gledati v prostoru polnem nabildanih galofaks mišičnjakov, ki raje kot njo v ogledalu občudujejo svoje telo?! Brrrrr... No, potem sem pomislil, da tudi pogled na našo Majo R. z velikimi mastnimi potnimi madeži pod pazduhami ne bi bil preveč apetitlih in sem raje začel razmišljati o manj bolečih rešitvah. Kaj pa, če me križ boli zaradi mojega tovornjačka, Gogamobil imenovanega? Streho ima nizko in moram imeti pri vožnji ves čas nagnjeno glavo. Poklical sem dva znana strokovnjaka za te zadeve, Andreja S. in Frenka L., ki imata le to nesrečo, da sta moja prijatelja. Nista bila preveč navdušena nad idejo, ko me je križ pa še kar trgal in krivil, sta se me usmilila. K Frenku sem se pripeljal enkrat popoldne, saj vse skupaj naj ne bi trajalo dlje od ene ure. A se je zapletlo že takoj na začetku. Frenku se ni ljubilo umakniti svojega tovornjaka, da bi lahko jaz svojega zapeljal v delavnico, zato sta se z Andrejem odločila, da me bosta kar zanesla noter. Kakor samokolnico. Dvignila sta zadnji del (pozabil sem jima povedati, da imam naložen star pralni stroj!) in me rinila med hišo in tovornjakom, pa seveda ni šlo. Se je zataknilo. Stoječemu na samo prvem kolesu sta mi vpila, naj pritisnem zavoro, da ne moreta več držati, jaz pa sem zaviral in zaviral in zaviral, a kaj, ko ne na prvo zavoro. Sem mislil, da jima bo smešno, ko sem jima kasneje to povedal... No, nismo kaj dosti razmišljali, smo kar zarezali. Oblečen sem bil v »takmašne« kavbojke in vse ostalo, saj sem nekako mislil, da se ne bom umazal, ko pa sta me začela pošiljati po raznorazna orodja, za katera sem sploh prvič slišal, sem bil kmalu kot iz fitnesa pa še umazan za povrh. Tudi adrenalinsko je bilo, ko sem na vseh štirih vijačil in je Andrej izrazil obžalovanje, da ni postal kiropraktik. A je vseeno ene dvakrat udaril po mojih bingljavčih, da ni bilo preveč dolgočasno in da sem se še z glavo udaril v strop kesona. Frenk je koval in krivil pločevino, ker to obvlada in je mojster, Andrej je_ pa ene tri spustil, da nam ni bilo prelahko vse skupaj. Še pes je pobegnil iz delavnice, vam povem. Ko smo si staknjenih glav ogledovali streho in razmišljali o rešitvah, je še ene dvakrat podrl kupčka, potiho, da je bilo bolj smešno, vmes pa ga je klical sosed, da ga čaka njegova soproga, da bosta šla na sprehod. Ki ji ga je menda obljubil. In se je zdrl na soseda, da naj jo kar on pod roko prime in kam odpelje potem pa ob kakšno drevo priveže, da jo bo kasneje lahko z avtom pobral ter prekinil. Še kar nekaj časa se ni mogel pomiriti. Da žensko itak preveč razvaja, da jo je pred petimi leti enkrat v gostilno peljal zdaj bi pa kar vsako leto rada šla in podobno. Nerganju sploh ni bilo konca, dokler se jaz nisem urezal do krvi, kar ga je vsaj malo spravilo v dobro voljo. Nekajkrat je še prdnil, par pametnih stresel iz rokava, potem pa mu je zakrulilo po želodcu in se je odpravil domov. Pogledat, če mu je soproga kaj skuhala, ko tako lepo skrbi zanjo ... S Frenkom sva delala še pozno v noč. No, delal je Frenk, jaz sem bolj vlogo kelnarja igral, pa še to bolj slabo, ker četudi bi po slovensko govoril, kaj naj mu podam, ne bi vedel. Ja, jeben je posel medicinskih sester, ni kaj. Je pa plus, da sem v Patriota vsaj enkrat prišel z umazanimi rokami (od dela) in da sedaj lahko sedim v svojem tovornjačku z zravnano hrbtenico. Bolečina je izginila, pa še reklamni prostor se je zaradi nagnjene in posledično bolj opazne površine podražil, če sploh ne omenjam aero-dinamičnosti, zaradi katere vozilce zrak bolje reže in me bo naš preljubi župan s svojim groznim traktorjem težje ulovil, ko me bo naslednjič lovil... Aja, skoraj sem zamolčal, da sta me za ParkXtreme Siki in Suki vabila v hosto, kjer sta jajčka farbala in šunko jedla in kurila, ampak pri enih stvareh pa res potegnem črto! tistibrkatizdiscoverykanalakmotorještimajosebodougriznliodzavistiŠini M0N£y,M0Ney, mon cy, ALWAys f0tmy , jH THr R»CH MA N S ^M/0*ia!! «0 >0 a M' « • C \° S*T 0 PRIŠEL ZA DOHODNINO«. lokalno trobi o Velike rešitve malih novomeških mojstrov Afera Novi trg 6: Kapitel] preseljen na Trško goro Župan Muha udaril po mizi - Miza se je zlomila - Kuli navdušen - Stari kolegi iz LDS izrazili potrebo - Romska skupnost protestira Saj ni res, boste rekli. Pa je. Kapiteljska cerkev se seli na novo lokacijo. Predvidoma na Trško goro, kjer bo postavljen na mesto stare kapelce. Genialno idejo sta predlagala nihče drug kot župan Muha in njegov strokovni urbanistični tim, ki ga sestavljajo znani novomeški strokovnjaki na tem področju: minister za turizem Ivo Kuli in njegovih pet zidaniških prijateljev in dvakratni dosmrtni direktor športne agencije njegova visokost ekselenca Rafko Križani, v prostem času - vsaj 6 minut na mesec - tudi podžupan Mestne občine Novo mesto. Toda pojdimo od začetka. Kot vsi vemo, je prišlo do velike afere glede novega objekta na Novem trgu 6. Novi objekt naj bi bil po načrtih previsok in bi zakrival gabarit kapiteljske cerkve. Vse skupaj pa naj bi zakuhalo sedanje občinsko vodstvo, ki je še v času mandata Velikega in modrega Don Kove sprejemalo sporne odloke. Vsaj tako je poročala novomeška objektivna, nepristranska in drugačna televizija Njihova kanalizacija. Ker je šest pripadnikov katoliške ločine in trije člani Društva Novo mesto čedalje bolj pritiskalo na župana Muhiča, je ta s svojo šapo udaril po mizi in sklical zgoraj omenjene strokovnjake, da nastalo situacijo rešijo v dobro vseh, predvsem pa v dobro njih samih. Ali kot se je menda ob tej priliki izrazil Muha: »Najdite mi rešitev, če ne, vas bom odrešil jaz.« Ekipa si je vzela kvaliteten mesec časa za razmišljanje, in sicer v kleti na skrivni lokaciji Trška gora 15a. Po mesecu dni še ni bilo rezultatov, sta pa bila zelo učinkovito degustirana dva 150 litrska soda cvička. Tim urbanističnih strokovnjakov se je kasneje v izjavi za javnost glede Novega trga 6 soglasno strinjal, da je bil cviček odličen, in izrazil globoko razočaranje, skrb in žalost ob dejstvu, da ga ni več. Medtem pa je Župan Muha sam prišel do rešitve. Posvetilo se mu je, da že ves čas ni problem v novi stavbi, kot so vsi napačno domnevali, ampak v Kapitlju. Menda je ob tem vzkliknil: »Kapitelj, ti si moj grob in moje vstajenje!« Pri tem je s svojo nežno šapo udaril po svoji antični hrastovi mizi, ki se je sesula v prah. Toda brez skrbi, jekleno repliko že delajo. In ideja? Ideja je v svoji genialnosti sila preprosta: »Kapiteljsko cerkev je treba prestaviti!« je rekel župan Muha in nadaljeval: »Kapiteljsko cerkev bomo prestavili na še bolj prestižno mesto, kot je stala do sedaj. Prestavili jo bomo na vrh Trške gore. Tu bo vsaj naslednjih 200 let, kolikor mislimo voditi občino, kh, kh, na varnem. In noben gradbeni monstrum ne bo mogel zakriti pogleda na to novomeško lepotico. Še več, z novo lokacijo bo sploh bolje vidna. Po drugi strani pa se bo lahko v Novem mestu začelo nemoteno graditi tudi do tridesetnadstropne nebotičnike. Mislim, da je to rešitev, ki bo zadovoljila vse. Dodam lahko samo še to, da jaz in moj urbanistični tim strokovnjakov ocenjujemo, da je ideja dobra, ker smo ocenili, da je dobra. Nekaj, kar smo mi ocenili kot dobro, pa, kot sem vam že večkrat povedal, ne more biti slabo.« Tudi vidno presunjeni minister za turizem Ivo Kuli se je strinjal, daje ideja genialna: Kapitelj bomo končno postavili Posvetilo se mu je, da že ves čas ni težava v novi stavbi, kot so vsi napačno domnevali, ampak v Kapitlju. Menda je ob tem vzkliknil: »Kapitelj, ti si moj grob in moje vstajenje!« tam, kjer mu je mesto. V srce Novega mesta, Dolenjske in podeželja. V neposredno bližino malega novomeškega človeka, obogatenega z rujnim cvičkom, s šmarnico in z domačim hruškovcem, presunjenega od pogleda, ko še lahko gleda, na ta prelepi svet zidanic, trt, prijateljev, domače muzike, kuhane govedine, pečene prve prašičje preme in divjačinskih salame, ta prečudoviti krasni stari svet bajk in povesti izpod Gorjancev.« Novinarji smo si bili enotni, da temu ni več kaj dodati. • Potlač. lokalno trobilo • Direktor Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in tizični razvoj: razpuščen • Specialna enota Šizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Servis: Trixy Deelight • Glavni štab: Rotovž • e-mail: NI. Illllll Forex Commerce d.o.o. Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto W MARJAN ŠMALC s.p. ~ '.‘T’ 041/671 -461 ,fax:07/33-25-968 ■ RO V A e-mail: marjan.smalc@siol.net VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mestol tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 gsm: 041 671 338 ^»AVTOHIŠA 7% Dr? 17% Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto r > Avtohiša Berus Podbevškova 1. Novo mesto Servisno prodajni center vozil Volksvvagen in Audi 07 371 98 00 Avtošola Riba Ulica stare pravde 15 Novi trg 11. Novo mesto tel: 07/ 33 26 722 m-tel: 041 671 480 V____________________________ AVTOŠOLA ◄RIBA4 d.o.o. __________y Branko Tratar s.p. projektiranje, posl posredovanje, nadzor Ul. talcev 2, Novo mesto tel: 07 33 80 900 PROJEKT biro Mnha mobaj Izdelava posteljnih vložkov Latoflex ^ Stopiče _ s ■ GOZDNO GOSPODARSTVO ^ NOVO MESTO d.d. — I V y v RENAULT i •PO •AV mi, Smolcnja vas 10 a, h el: 07/3374-200, fa OBLAŠČENI SERVIS ITOELEKTRIKA • VUL «. Novo mesto Jovo mesto 07 3371370, F: 07 3371371 ■ raamomdske in knjigomdske slvriht • bajanje in natur gradbenih instalacij GSM: 041 643 133 Rozalija Judež s.p. Velika Cikava 12B 8000 Novo mesto tel /faks: 07/33 72 930, mobitel: 031 293 661 delovni čas: od pon. do pet. od 8. do 15. ure e-mail: daro.biro@siol.net euca Križ „ priDOBivanje upravne m crao&ene DOKumenTacue LuKJonKa cesta 4. 6000 novo meno +366 7 332 48 51 eucacraOvouanet +386 40 439 677 MONTAŽA IN POPRAVILO VODOVODNIH INSTALACIJ Jernej Jakše s.p. ^ ^ Bršljin 32, Novo mesto msp 4 ^gsm:041 650700______________m .. 3 Gradbeno projektiranje _■ ■ in inženiring d.o.o. ELJ I Ljubljanska cesta 26, Novo mesto tel.: 07 33 77 630, www.gpi.si Glavni trg 20, Novo mesto tel.: 07 39 30 600 Jože Bogovič, s.p. Izdelava masivnih postelj in posteljnih vložkov v tel: 07/33 46 5B6, gsm: 041 385 670, la«: 07/33 46 587 y AICO Novo masto d.o.o. Podbsvškova ulica 32 OBRTNA CONA CIKAVA Tel.: 07/ 33 80 610, fax: 07/ 33 80 611 alco.doo@slol.nEt • umuu.alco-nm.si _Sti\ lnfe@sUa.sl >1.: 07 39 34 780 - tax: 07 39 34 789/ atmosferacaffe fine cars® d.o.o. Prodaja vozil Bajčeva 6, Novo mesto Tel./fax: 07 33 80 860 masažniSalon Grabič David s.p. Telefon: 051 325 270 / Kandijska cesta 34 e-pošta: masazni.salon@siol.net www mosaznl-salon.sl Uliti! www Luminus s ESTETIKA V ZOBNI TEHNIKI VIDENTIC d.o.o. 041/ 572 497 A N A V > O k. Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto GIMNAZIJA NOVO MESTO Seidlova cesta 8 8000 Novo mesto Srednja šola ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ulica talcev 3 Tel.: 07 332 15 27 IVI KO d.O.O. NOVO MISTO KOVINSKE KONSTRUKCIJE Kočevarjeva ulica i, 8000 Novo mesto Telefon:( + 386 7)39 30 480, 39 30 490 Fax: ( + 386 7)39 30 491, E-mail: mko@mko.si s__________http: //www.mko.si/________^ gostisce-kos@siol.net gostišče J&F’ KOS ZIDANICA KOS NA TRŠKI GORI Šmarješka c. 26, Novo mesto, Tel.: 07 33 70 540 N Trženje in servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638 Ti. E P O T IM I A T E L J E^ Frizerstvo. solarij, ličenje, pedikura Milana Majcna 9, Novo mesto telefon 07 332 45 10 Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto park OŠ Bršljin Kočevarjeva 40, Novo mesto EK0S01i' e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si r----- ' Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto Osnovna šola GRM Trdinova ul.7, ^ 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 900 f\ (^Dijaški dom Novo mesto^ \ Šegova ulica 115 / 8000 Novo mesto J & Ulica talcev 3/a 07 39 33 264 EKONOMSKA ŠOLA V. Novo mesto Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 £ ^ Frizerstvo in ladjarstvo K0BREEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 LSmolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 (agencija P^^sems ^ Novo mesto: Prešernov trg 6, Trebnje: Baragov trg 1, Črnomelj: Kolodvorska c. 35, Brezplačna tel.št.: 080 22 16 www.mservis.si www.park-on.net spremljaj! • komentiraj! - bodi anonimen! Knjigarna Goga je za vas odprta od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00 ter ob sobotah od 9.00 do 13.00. Vabljeni! r-i-i N* knjigarnama varna :GOGA RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto tel.: 07 39 34 550 R www.ric-nm.si © Razvojno izobraževalni center Novo mesto Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski in podiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 Šolski center f Novo mesto Šegova 112 y\ ^Novo mesto y OŠ Brusnice Velike Brusnice 101, V. Brusnice i/JVi Zavod 2 > kulturne dediščine Slovenije KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE ^_____Območna enota Novo mesto__J Novi trg 5, Novo mesto www.kulturnicenter.com & glasbena šola OMarjana OKozme cHbro mesto OŠ Šmarjeta c Šmarjeta 1, Šmarjeta tel.: 07 38 44 180 Kmetijska šola Grm Sevno 13 Novo mesto GASILSKO REŠEVALNI CENTER NOVOMBSTO VSeidlova cesta 29, 8000 Novo mesto/ Mestna občina Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto SLS Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto J ^02//) Galerija Božidar Jakac ^ Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki Tel.: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.aaleriia-bi.si. e-pošta: info@aaleriia-bt.si V KOSTANJEVICA NA KRKI www.lokalpatriot.si lokalpatriot@lokalpatriot.si park novomeški regionalni mesečnik Gostilna Bučar TUDI ŠTUDENTSKA Tel.: 07 33 75 325, gsm: 031 647 084 KOSILA Prepih Gornja Težka voda 19 Stopiče PREPIH; tel.: 07 30 89 404 'N KAVKA PUB 4. DOBRA KAVA IN DOBRO VZDUŠJE. Primož Polak s.p. Ljubljanska cesta 26 (TC HEDERA) 8000 Novo mesto • tel:07/33 28 041 DELOVNI ČAS Ponedeljek - srede 7h 23h Petek in sobota 7h 03h Četrtek 7h 01 h Nedelja 16h 23h i SAKS mednarodni transport, logistika, inženiring in storitve Novo mesto d.o.o. tel.: 07/ 33 70 700; fax: 07/ 33 70 701^ DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj let! Sodelujte v anketi na JS (07) 39 30 500 TOT AL TOTALČEK p VARNOSTNIINŽENI RING fP&HMA ljrs'ventivi-ruee"li“iva tel./fa*: 07 3344220 mob.: 041 649 277 PARMA Rudi IVANČIČ s.p. Mala Cikava 17c, 8000 Novo mesto Cvetličarna Cvetnik. Ljubljanska 27, Podbevškova 4, \\ Novo mesto X^ye/IU.K, ZP MS Rozmanova ulica 10, Novo mesto Tel.: 07 33 71 470,041 643 969 e.mail:dpm.mojcal@siol.net www.drustvopm-mojca.si Društvo prijateljev mladine "Mojca " Novo mesto_____________ M ACER Prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d. o.o. Lubcon d.o.o. Adamičeva 26 Novo mesto tel.: 07 33 80 760 www.lubtxm.com Robert s elektronik d.o.o. J Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 ROBERT/S ^______________________jg&JtfAA/llk d.0.0. 30 ^ pnggi c ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. | ||g§HJC 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net OKNA - VRATA - SENČILA I (SME® sl 1 reklamna agencija N. Si nreai jpi f=n projektiranje, načrtovanje, oprema, design Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto 1 tel 07 30 -79-811,041 671 -321 DAgNI ■ tak TelJfax: 07 33 78 780 NAŠE DELO: STANOVANJSKE STAVBE INDUSTRIJSKE STAVBE JAVNE STAVBE ŠPORTNI OBJEKTI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE t Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka 17 Ii 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 Novo mesto SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si SOREX d.o.o. Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto >gp»>lc|cfcl;|iui] e-mail: info@sorex.si, www.sorex.si tSflrarFElM Samolepilne etikete ■ Foto papir J NOVO MESTO, ŠEGOVA 90, TEL: 07/33 75 960, FAKS: 07/33 75 961, e/mail: kodassiol.net I VODENJE KNJIGOVODSTVA ZA PODJETJA IN | SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA DOMAČI IN TUJI Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto WWW.RSL-PRaDUCTiaN.CDM Vse na enem mestu: izleti, potovanja, sejmi, letovanja, zimovanja, letalske vozovnice za posameznike in skupine! Sl KOMPAS NOVO MESTO d.o.o. tel. 07/39 31 520 ROBinson ^Poslovalnica Robinson, tel. 07/33 828 00 ' OŠ Dragotin Kette Šegova 117, 8000 Novo mesto ^ T: 07 373 0850, F: 07 373 0860 TfAMi rpT Tajnistvoos.dk@guest.arnes.si 3TAV Izbrane informacije d.o.o. 1 Poslovni informacijski sistemi (Wiintows okolje, SOL odjemalec/strežnik) Razvoj nove programske opreme po meri uporabnika Razvoj internet aplikacij in web gostovanje Tel: 07 393 56 16 • www.3tav.si Marjan LUKŠIČ s.p. Košenice 92, Novo mesto, Tel./fax: 07 33 47 015, gsm: 041 720 102 ■MUCAM (RIHAR ip HlektroinsUlacijc Raguvska 2 »000 Novo me*to Td, fax : 07 / 334 12 93 Mob: 041 /616 762 arafika novo mesto d.o.o. www.park-on.net spremljaj! - komentiraj! - bodi anonimen! j —s Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana L, ,, ^ -T\ . HRANILNICA ION 00 d.d., Kranj PE Novo mesto TEL.: 07 337 10 10 Slovenska demokratska stranka SDS Mestni odbor V Novo mesto REAL, d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2 8000 NOVO MESTO REAL www.novomesto.org VEDNO VROČE iČNJIGOVEŠTVO KELBIČPAVEL S.P. Delavnica: Pod Trško goro l8,Tel; 07/3325-718 Doma: Mesine njive 6, Tel, 07/ 3325-926 v____ GSM 041/726-644 , SUVMirAVI.IM’ vp. GALERIJA GOSPODIČNA okvir.ian.il mik PRODAJNO RAZSTAVNA O Al,KRIJ A I I. ialrrv Z. Nino iih-aIii Tel./r.t: 07/30-21 - h Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel: 07 3382 900 http://www.harlem si/ hnrln m računalniški inženiring SALON Matjaž BUČAR s.p. MASAŽE, G^ni trg 2 -m 7rAAi/u Novo mesto ilKAVjA Tel-041 736 495 PONUDBA DARILNIH BONOV ID - INTERIER DESIGN d.o.o. ARHITEKTURA 8c DESIGN GERMOVA 3, 8 000 NOVO MESTO t: +386(0)7 393 20 80 f: +386(0)7 393 20 89 e: lnfo@id-deslgn.si w: www.id-design.si novomeški O I IN regionalni mesečnik mmmom Marjan Kovačič s.p. Ip n 0 '/Tn q specializirana Til S -L tel.: 07/393-17-96 L1S(A TRGOVINA S PERILOM (v trgovski hiši Bršljin) ^VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. stektrstvo Čnrk/V" \ Vidmar m: 073379090 dacomm KERAMIKA CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR de. Straža 13,8232 Šentrupert Tel : 07/34 34 590 Fax: 07/ 34 34 591 Mobitel: 041 427652 ntKvčmt KtNcm NOS mv davni trg /t Tet.: 0733 72 HO ^ELBLEB Trgovina in servis z računalniško opremo Tel: 07/30-99400, http://www.belbled.si O i-Jiiji J*k«*vH 1], Neve meele « 07-33-74-OJI www.lMr-ak.pl Računalniško izobraževanje, svetovanje in inženiring u © ECDL POOBLAŠČENI IZPITNI CENTER Evropsko todunomako KjntevukJ Tt-hAK 4-v.i. timak@siol.net tikovih* ? Nad mlini 70, /8000 Novo mesto__Tel.: 07 393 06 30 ZAPIS PLUS Podjetje za poslovne storitve d.o.o. - Vodenje poslovnih knjig - Poslovne študije in načrti - Podjetniško svetovanje Tel. 07 33 70 150 • Fax. 07 33 70 151 e-mail: zapis@insert.si Prisojna pot 4, Novo mesto Tel. 041 652 747 Darketarstvo.kovacic@siol.net Polaganje, brušenje, lakiranje, ponudba več vrst eksotičnih parketov kikinterierto siol.net inte r*Ki ri£r I n T > b I i: n j www.kik-interier.si tIrIeIsIpIa k NAUF (A/mstrong CRHITID« IZHRII1 " fermacell SANITARNE KABIN IN GARDEROBE MAVČNE STENE IN OBLOGE SPUŠČENI STROPI NAPUŠČI IN PODSTREŠIA Kik Interier d.o.o., Bršljin 18 a, 8000 Novo mesto, tel.: 07/33 21028,33 22 944, GSM: 041012 505 PARK III 895/2007/2008 200810776,8 COBISS Znanost povezuje. Študente dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov vabimo, da se prijavite na razpis za 38. Krkine nagrade K sodelovanju vabimo vse, ki ste oziroma boste svoje raziskovalne naloge končali v obdobju od L septembra 2007 do 31. avgusta 2008 ter jih boste prijavili in poslali na naš naslov do L septembra 2008. Informacije o številu nagrad, načinu prijave in ostalih razpisnih pogojih najdete na www. krka. si/krkinenagrade. Svet Sklada Krkinih nagrad bo na osnovi prijav in v skladu s Krkino razvojno-raziskovalno usmeritvijo ter željo po spodbujanju odličnosti na vseh področjih izbral najboljše naloge, ki bodo nagrajene s Krkino nagrado ali s Krkino nagrado za posebne dosežke. Med prijavljenimi nalogami bomo izbrali in nagradili do 30 nalog v kategoriji raziskovalnih nalog študentov dodiplomskega in podiplomskega študija. Avtorjem petih najdrznejših, najodmevnejših in za Krko najuporabnejših nalog bomo podelili Krkine nagrade za posebne dosežke. Krkine nagrade bomo podelili na prireditvi, ki bo 17. oktobra 2008 v Novem mestu. Usmerite svojo prihodnost, bodite v družbi odličnih več kot 2000 Krkinih nagrajencev, ki nagrade prejemajo že vse od leta 1971. Vse, ki imate znanje, voljo, ideje in željo po spoznavanju novega, pa vabimo k sodelovanju na razpisu za (e) Krkine nagrade Tudi v letu 2008 smo odprli vrata za sveže zamisli. Sprejmite raziskovalni in elektronski izziv na www.krka.si/enagrade. Krka si pridržuje pravico do javne objave naslovov nalog, podatkov o mentorjih in somentorjih ter pravico do objave povzetkov v zborniku in v elektronskih medijih. 11* KRKK Živeti zdravo življenje.