zhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo let,o 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.. za četrt leta 1 gold. 30 kr. O b s © g : Razglas državnih podpor za 1. 1876. — Razpis stipendije za učenca na kmetijski šoli ,,Francisco-Josefinuma v Modlingu in pa razpis stipendije za vino- in sadjorejsko šolo v Klosterneuburgu, — Iz porocila o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske družbe „Bitnje" v Bohinju. (Konec.) — Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) — Zakaj kmetijstvo čedalje bolj peša ? — Zlajšana mlatilnica — Gospodarske novice. — Deželni zbori. — Mnogovrstne novice. — Shod v Berolinu. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Razglas. Sl. ministerstvo kmetijstva je za letošnje leto družbi kmetijski v povzdigo kmetijstva na Kranjskem podělilo sledeče podpore: 1. Za vrte ljudskih šol, 2. za napravo vodnjakov, 3. za ustanovitev sirarskih družeb, in za razdelitev Ukviških ovác. Sol skim vrtom, katerim je krajni šolski svèt že zemljišee oskrbel, se bo dalo nekoliko denarne podpore ali za to, da se to zemljišee za šolski vrt pripravno naredi in obdela, ali za to, da se ogradi z živo mejo iz velikega trnovca, gabra ali smrek ; dala se bodo pa tudi iz podpore sadna ali murbova drevesa in pa divjaki, ali pa zbirka vrtnarskega orodja; se vé da enemu to, drugemu drugo po veči potrebi. Naprava vodnjakov se bode podpírala v tacih krajih , kateri dokazano trpi jo pomankanja vode za živino in ljudi. Polaj šati sirarskim družbám ustanovitev se bode dalo nekoliko podpore takim združbam, ki se na novo ustanové. Ovčarjem se bosta brezplačno dala sparoma oven in ovca imenitnega Ukviškega (Koroškega) plemena. Zadnji čas prošinj za eno ali drugo navedenih podpor je odločen do 1. a v gust a (vel. srpana) in sicer tako-le: Za podporo šolskih vrtov mora prošnjo narediti krajni šolski svèt in dokazati potrebo tega, za Česar prosi ; prošnjo za vodnjake mora vložiti županstvo občine, popisati in dokazati potrebo vod n jaka, in koliko počez bode stala cela naprava; prošnjo za podporo sirarske družbe mora narediti prvomestnik na novo se ustanovljajoče sirarske družbe ; prošnjo za ovce vloží prošnjik sam, z dokazom, da on že redi ovce in da je kraj njegov pripraven za ovčjo rejo. Prošnje vseh imenovanih 4 vrst mora pa potrditi s podpisom svojim tudi predstojnik tište kmetijske podružnice, v kateri prošnjik stanuje. Na prošnje, ki niso tako narejene in potrjene, se ne bode oziralo. V obče omenimo, da subvencijski odbor ni dobil tolike zaloge, da bi se mogla vslišati vsaka prošnja, zato se bode dala podpora temu, ki je bolj potřebuje memo druzih. Vse prošnje se pošiljajo podpisanemu odboru. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 10. maja 1876. Kazpis stipendije za ucenca na kmetijski šoli „Francisco-Josetinum" v Modlingu nad Dunajem. C. k. ministerstvo kmetijstva je za prihodnje šolsko leto, ki se začne v jeseni t. 1. in traja 3 leta, razpi- salo eno stipendijo z 250 gold. Prcšnjiki za to štipen- dijo morajo izkazati, da so 1) vsaj 16 let stari, 2) da so njihovi stariši ali varuhi zadovoljni , da v to šolo stopijo, 3) da imajo študije spodnje gimnazije ali realke, in 4) da imajo nekoliko pojma o kmetijstvu. Prošnje se z dotičnimi spričali imajo zadnji čas do 1. avgusta t. 1. pri vodstvu gori omenjene šole vložiti. Hazpis Stipendije za vino- in sađjerejsko šolo v Klosterneuburgu. Namen štipendije vino- in sadjerejske šole Kloster- neuburške je, da se izuči v njej za podučevanje v vi-noreji in kletarstvu sposoben učitelj. Ta Stipendija znaša 500 gold, za dveletno šolo. Kdor jo dobiti želi, se mora izkazati, daje vsaj srednjo kmetijsko šolo dobro dovršil, in pa z reverzom zavezati se, da po dovršeni Klosterneuburški šoli se bode najmanj 5 let dal porabiti za učitelja vinoreje v našem cesarstvu, če pa pred dovršenem dveletnem tečaji Klosterneuburško šolo zapusti, da povrne denar, ki ga je za to štipendijo že potegnil. Prošnje za to štipendijo, adresirane na c. k. ministerstvo kmetijstva, se imajo zadnji čas do 20. julija t. 1. poslati vodstvu imenovane šole (Direction der k. k. oenologischen und pomologischen Lehr-anstalt in Klosterneuburg). Kdor še kaj več želí izvedeti o tej zadevi, naj se obrne do navedenega vodstva. 156 poročila o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske družbe 71 Bitnje v Bohinju gledé na sirarsko dobo od 25. mája do 6. okt. 1875. (Konec.) Družbeni zapisnik kaže , da poprek na se podělovalo 251 *06 bokalov mleka, naredilo pa 58*6 funtov sira in 06 30'57 funtov skute a 40 bokalov ali 100 funtov mleka je prišlo tedaj 9'32 funtov mastnega sira in 4*S7 funtov skute, stroškov pa 33 03 kraj 7 tedaj ko i 3 kr. na bok funt sira pride poprečno po 32 16 vštetih stroškov vsega delovanj edino 93 kr.) i 28 kraj brez 22 kra ako se na sir vsi povedani stroški (279 gold. i jo , kar pa ne bi bilo pravično , vsaj je přej sirar za vanje skute bil pi tudi Ce pomislimo, da se taka dobra mastna skuta spioh 4128 v štev po 20 krajc. funt prodá .in je po tem kup funtov skute 825 gold. 60 potem pride 1 bokal mleka nič stroškov za tih, tedaj ne nama vrednost skute na 10 ako se štej 04 VSl S prej 7 skutna vrednost, na 21 bilo kraj iki ii kraj in se vstela de pridj í kakor ako se v poštev vzainejo vsi stroški, skutna vrednost pa ni všteta 7 na 73 kr 7 tedaj se je po tem poslednj bokal mleka pi ne3ku main rnanj kot po kraj udom ker v jem ni zapopadena vred nost skute Tišti 7 atero so prej že v naturi prej li. 7 mleko po 10 k bokal prod a 7 nima res z mlekom beni h str V 1 več, al z im ddá: maslo, sir, skuto in siratko 1 m i za bokal tud odt pr čistih dobimo tako tudi vse pa 9*2i krajc. da so stroški ze vsi hvaležni « / udom samem gani, in je zraven še to dobro ter smo pra e m u pred niku služiti a se za stroške šteje , veliko da a tudi 3e ajveč moč nam kar tako tega denarj 7 koj med nam i ostalo 7 katerega smo mleko dobiii Zr > teh ČÍ3tih zraven tega, kar smo zdaj pri računu za à e b ej že prej kot zaslužek potegniii 20 ki za bokal am vendar ostane še vsa siratka. katero za rejo prešičev prav d o br abim a ravno to je med drugim preblag narnen m karskih družeb 7 da ma s svojo mrvico mleka većega denarnega zne sk mu posestnik u priliko dajejo, dar tudi lepsega izdelka in deležnetnu postati zgođovioski spomini vředje ni po m es ee i li. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca maja. sveta Dne Leta 1816. Prvi ukaz Ruskega cara .Aleksandr etov v Eston ji a za p r o s c e nj k m iz suz 1856. nosti grajšcakov so se tano na Francoske 1859. za izvrstna krnetijska posestva prem i i umri v B dt. naj si Aleksander pi. Hum 1794. so v Pari gi naravoslovec vse i sier-a, slavnega naravoslovca, ki 1803. kislog je tano znanstveno kem casov. a v o i- najdel se J« rodil v Darmstadt-u Justus Lie big, trgovca, dedič La kmetijstva 1857. se je obhi 7 veiiki učenjak j 501 et Du k m 1860. tijske družbe z veliko kmetijsko raz-stavo v cesarskera vrtu nAugartenťi. bila v Hundisburgu na Nemskera prva dražba plemenske živine i iz Angleškega pripeljal Herm ki Ie th 10. 1600. se je oklicala v Škociji postava , po kateri so vsi konji, ki posihmal niso na pašnikih 11. bili, zapadli a di. 11. 1855. je oklical Sicilijanski kralj Ferdinand li. obširno postavo za zboijševanje močvarnih zemljišč. 1859. umri nadvojvoda Ivan Avstriiski v Gradcu (rojen 30. januarija 1782), neutrudljivi po- aterih v speševalec koDetijstva vseh dežel je pokrovitelj kmetijskih družeb bil, še posebno pa »Štajerske dežele. Imé nj e g o v o ostane nepozabljivo kmetovalcem v Avstriji. (Dalje prihodnjič.) pesa v Zakaj kmetijstvo čedalje bolj Od nekdaj so že umni in previdni možje kmetij- stvo visoko častili, ker spoznali so ; da kmetijstvo » e 900 krav se je letos rnolzlo v spodnji Bohinjski eno prvih in najpotrebnejših opravil na zemlji dolii bol] š 1 prišlo 8100 gold > da se Tedaj je v sami Bistriški srenji sam eg obrani družba čioveška. In res ! kaj druzega bila bi } ee ga le gid na eno krav acunamo 7 dol Poglavitna Bobinj 7 v 3renji Srednj število ondotnih krav bre naša zemlja kakor puščava, ako bi ne bila obdelana! Žalostné izglede tega vidimo pri divjakih. Ker je tedaj kmetijstvo tako neobhodno po- ini sicer natanko znano trebno , da brez njega moral bi ves človeški rod pro- eja je še v zgornji pod g skrbi pa jih, ako jih akor dobro vem, letos 900 bilo 7 V na pasti 7 misliti bi se smelo 7 da se kmetijstvo od vseh dolini, dolino s Koprivnikom in Gorjušami žalostjo moram reči, da temu ni tako. Vidi se marveČ strani podpira in kmetu vse krepko na roke gre; z vred šteti smern 1400, od katerih di da se od vseh strani hudo tlaci. bolj šek, ki nam je po sirarstvu na ponudbo, znašal 12.600 gold. Ako bi tedaj vsi Da je to resnično i hoc ^m dokazati z nekolikimi norejci Bohinjski le skozi 135 izgledi. Oglejmo ei najprej nekoliko novo vojaško po- dni na leto po združevanji svojo mlekarijo vsaj toliko stavo. Koliko potov in stroškov mora kmet pri nabi- boljšali, kakor letos Bitenjska družba, koliko pač ranji vojakov imeti, predno svojega edinega sina oprosti ves Bobinj več bil den ker bi tako njegov kravji vojaščine, ki ga vendar tako krvavo doma pri delu po kapital više od 20.000 gold, vsako leto vece obresti do- trebuje, da brez njega mu ni mogoče zemljišča svojega naša! mo zdaj Bohinjci predragi! 20.000 gold, na leto veči t mimo nad ogromno štev 7 sezimo po njej 7 ^ Str- skusimo z dr močj jo doseči redno obdelavati; a vendar se večkrat primeri, da na-zadnje vse nič ne pomaga. Postava ukazuje: vojak In tako ubogi kmet trpi dvojno škodo : denarja je potrosil hode od Poncija do Pilata, sina pa vendar ni domá pri delu obdržal. Ali bi ne bilo bolj mora biti ! 157 pravično in za kmetijstvo koristno , ko bi se postava kako? eni roki • v nio tako prenaredila, da vsak posestnik, čegar zemlji oralov meri, si obdrži enega sina za dom, katereg t v drugi pa tudi • v me kar ij sposobnega izbere, vsi drug jaški nabiri. Ker kmet je steb sam za kiičejo gostanja našega cesarstva naj se O si pa strži , še za davke ni zadosti. Nikar pa ne mislite govorim samo od zemljiškega in hišne£a davka. ; pa da Ne ne blago , ne pa vojak tijstvo vendar zaslužilo posebne milosti Kje so pa odstotni in štempeljski davki druge naklade, ki jih Je ravno tako treba plačati y in bi tedaj krue- kor cesarski davek. Ce Bog včasi h > pa ka- tino dá malo boljšo le- trp Pa stop I f k d r u gemu vzroku, kmet da kaj od davkov in drugih stroškov ostane, pa za njimi pride sedem slabih let enako sedroerim ku- pa i k Kakor je znano j so posl } hlap v svoji mezdi veliko dražji postali, pa se celó težko in dekle, mernim Egiptovskim kravara ? ki 80 jih je dobiti danes hoče in akaj ? f IIPHPPP ze vsak ,,na hlače jbolj zato, ker se požrle. prvih debelih (Kon. prih.) a t Ko se m be naveliča, pa mu ženitev v gl hlap nne y mi Zlajšana rnlatilnica. slečemu, da bode oženjen lože živel. Al kmalu postane mu zakon f gori babo pridejo oti v hiš o in revščina na Goreuskem Gospodar Miha Lakota iz Dovjega (Lengenfeld) nastane, da se Bogu usmili hajdi beraško palico v roke! Ke nima s čim živeti am piše, da je lánsko leto v Ljublj če taki ljudj na pridejo o b tera pa se ni vprašala, ali mora za nje rbeti zbolij y y o nitcv a ka- Da kupljeno mlatilnico, katera 4 ljudi potřebuje, da jo go nijo, tako zboljšal, da to delo zdaj en sam člověk opravi i Naredil m aš i ne r i j e narar pri kuplj bi občinsko predstojništvo po 3Voji previdnosti takim v enem letu izpl ki stane tako malo denarj mlatilnici poseb se že bam smelo ženitev o d Go 9} Lakota nam y teg stava ne prepusca po y tu mora biti vsak „svoboden"! Namesti obč al ker pri mašinah tudi naj bolj sicer svojo i popis mu pa d dbor dá dovoij oklica y in ce ga fajmošter ne bi hotel poročiti, ga pa župan ali okraj napravo popi brez podobe ne razjasni stvari dovolj, podoba pa mon prav natanko narisana biti, zato naznanimo gospodarjem ki gl poroca, ako y da poroka „cigu mi a m biti imaj mlátil y na V3ako vižo ! Iz tega je dno. kakošne baže naj gredó to znajdbo ogledat na D pri katerih se 4 delavci potrebujejo, Vsaj št tolika 18.) so pač morali tišti posla J latve vredna poti na Go y redili Se ki so to postavo nam rensko. Marljivi gospodar Lakota je dobrote svoj mi Je v spomi deželnem zboru Kran] ske m , ivu un u i ^ i »» c i o o v^uj a • ,, u. — oo u\j ta* lu krepko besedo se ustavljal zoper to, da brez dovoljenja pa že zopet kaj neumnega ko obravn te postave v Bleiweis s ceni jdbe tako gotov , da poslano nam pismo tako se bo tam pa tam kdo namuzal No panstva se sme berač ženiti y y v ,,Novicah za- je recem vélik yy bod kdo y naredi, da en sam to njak a grof Anton Auersperg m protova! in takrat je nemčurska većina deželnega zbora Kranjskega da to pač ni neumno, če lahko opravi, kar so poprej 4 delavci težko opravljali.'" sklenila nesrecno postavo y ki br konca in kraj delà berašt • V po deželi, za katero se bogatin Auersperg prav nic ne Resnica brig .Ie tud kar gosp Pokluk v le- tošnjem deželnem zboru pri kmetu davki iztirjujej po ZÍ takoi bjavii y kako neusmilj se Komaj preteče mesec dn ko padlém četrtletnem obroku, gospod herič od davkarja pozdravlj ni še vse olačano prinese yy ce ne pi y ti bomo pa kravi pr i y ali pa vojak na sekucij pride y kakor se je lánsko leto v je- Gfospodarske novice. V ! £jt%luolli\j jc o 11"* ti , tvctrvvj tvyuivn ej t» t gré grunt za gruntom na kant, in kako neusmilj £a«io neusmujeno se —------------- —— —-------—• - kakor delà mesar v landw. Wochbl." toži, da ondašnji gospodarji zanemar- doljni Avstriji so letos goseniee silno veliko škodo naredile sadnim drevesom. Dopisnik v ,,Oesterr. zemljišča razkosuj mesnici z volom. In y prav akaj tako y vse to? Mnogi kmeta dol jajo dotično postavo tako, kakor da bi je ne bilo. da ne zna prav gospodariti, da se nič novega in v • • _ Z1JO, boljšega ne poprime, ampak da vedno rega kopita Po takem je taka tudi drugod, kakor pri nas. Mi ni- drži se sta- kakor ne zagovarjamo s tem nemarnosti naših ljudi; 11 • w w 1 « Î i • 1 « » 1 i «1 i pet drugi mu očitajo , da v krčmi več- kricače, ki vpijejo y da pri nas je vse slabo y drugje krat predolgo sedi in denar zapravlj da o tem čitanj bi ne bilo nekoliko resnice. glavitni vzrok ni. Ce kmeta dolžite y da Nočem tajiti po ; se starega kopita drži, ne za mazinec akaj pa grajšcaka ne vidite Al prerad ki pa V3e dobro, bi vendar z ozirom na gori omenjeni gredó tudi v nemško doljno Av- Isti dopisnik toži, da vinska naj dopis opomnili strijo goseniee obirat! kupčija je ondi popolnoma mrtva, tako da iKa ne vidite, Ki pupuiuuu.« ujilv«., «a, vinorejci so Če kmetu očitate prisiljeni sami svoje vino na drobno točiti, da se neko- t 4 • t t 1 bolj ne gospodari? da ga včasih polič preveč spije, pomislite, da ga v to liko izmotajo iz denarne zadrege. mnogokrat přižene misel, da bi po tem na svoje velike * DeŽelna komisija za povzdigo konjereje na S ta jar- dloge pozabil. Kdor kmetijske razmere prav pozná, skem kupuje po naukazu ministerstva kmetijstva 3- do bo sodil vse drugače, in našel bode, da pre3ilni davki 71etne žebce težkega plemena, so tišti crv.. kmetijam kore spodjeda, da jih to ko vsahne. Marsikdo bi bil še dober gospodar y pa Deželni zbori. Deželni zbor Kranjski. Debata o preniembi občinske postave gledé tega, ali naj se liaređijo občine velike ali male. V 13. seji je dr. Po klu kar poročal v imenu do-tičnega odseka o zadevah občinske postave. Deželni odbor je poročal namreč, da prememba te postave je odvisna od prestrojitve politične uprave sploh, da pa se v tem obziru ni še nič učinilo niti od strani državnega zbora, niti od vlade. Pretresovaje to poročilo, navaja dr. Poklukar, se je v odseku pokazalo dvojno mnenje; manj šina odsekova je za to, naj se deželna postava od leta 1869 izvrši, to je, da se osnovajo velike občine (srenje); večina pa temu ni pritrdila in sicer zarad tega ne, ker se je dotična enketna komisija lanskega leta, pri kateri je bil zastopan tudi ves deželni zbor, izrekla zoper ono silo, ki jo normira postava od leta 1869, in zagovarjala to, naj se občinam na prosto voljo dá, ali se hočejo zložiti v veče občine ali manje po svoji potrebi; naslonjena na enketni sklep predlaga odsekova večina, naj se deželno-odborno poročilo vzame na znanje. Temu nasproti pa je vitez Langer, kot poročevalec odsekove manjšine, predlagal, naj se deželnemu odboru nalaga, izvršiti postavo od dne 2. januarija leta 1869, to je, ustanoviti velike občine. — Ta predlog je podpíral vládni zastopnik vitez Widmann dostávši, da se ne dá bolje dokazati, ali bo nameravana postava zarad velikih občin res slaba, kakor 3 tem, da se izvrši; potem bo skušnja sodila. Dr. B le i we i s temu ugovarja in pravi: Oba gg. predgovornika sta povdarjala, da se sklep deželnega zbora od leta 1869 mora izvršiti. Vitez Langer je rekel, da dosedanja stagnacija ne more dalje trajati, in g. vládni zastopnik je dostavil, ako se bo pokazalo, da nova občinska postava ne veljá, se bode pa predruga-čila. Al to sredstvo večnih poskušinj zdi se meni zeló nevarno. Gospoda moja! občina se je takrat, ko smo 1848 prvikrat zagledali zarijo ustave, razglasila za fundament ustavnega življenja; takrat se je rekloj „svobodna občina je podlaga svobodné države". Ce tedaj se na uni strani v eno mer li ber ali ze m zagovarja, bi moralo to tudi za občine vel jati. Al zdaj se ravno od une liberalne strani slišijo glasovi , naj se občine zložé s silo, to je, zoper voljo ljudstva našega, ki je mnogokrat odločno izreklo, da ne mara za velike občine , ki imajo po 3000 in še več duš. Tudi mi smo prejšnji čas bili za velike občine, ker smo mislili, da bodo lože zmagale svoj posel. Al dandanes se ne dá prezirati, da imajo naše sedanje občine že toliko opravka, da ga ne morejo zmagati, sedaj naj bi pa do bile se celi uradi, „ganze Aemter", in nalagalo naj bi se jim še vece breme! Ce se stvar le teoretično pogleda, se res misli, da velike občine bodo častite korporacije z veliko pisarnico itd., ki bodo zmôgle tudi veče posle. Al če pomislimo, kolikošni stroški so s to Častitljivostjo združeni, ne bomo se čudili, da je nastal velik strah po deželi, ko je počil glas, da bomo napravili velike občine. In to je bil vzrok, da se je v posvetovanje sklicala enketna komisija. Ko pa so v ta zbor prišli iz vseh krajev naše dežele zaupni rnožje, in so bili tudi okrajni glavarji tukaj, izreklo se je, da postava v smislu velikih občin ni izpeljiva. Zato, gospoda moja! nismo se lotili kar hitro delà velikih občin. Ce se zmirom povdarja, občinam naj se dá samouprava, avtonomija, držimo se je, pa ne začnimo avtonomije s tem, da jo po ko pijemo, kajti če še tolike svobodě nimajo občine, da bi se same po I5H - svoji volji zljožile, potem je avtonomija prazna fraza in druzega nič. Meni bi be tedaj zeló nevarno zdelo, ako bi predlog manjšine obveljal. Zaradi tega pa ne bo naša dežela nikakoršne škode trpela, če ne bomo že jutri te premembe vpeljali, kajti predruga-čenje politične uprave, to je tista stvar, ki se mora pop re j dognati. Pri enketni komisiji povdarjalo se je, da v ozki zvezi je nova ustanova občin s predru-gačenjem politične uprave, tapa caka še rešitve, in glas se je raznesel, da minister notranjih opraj sam čuti potrebo te prenaredbe, a danes je še ni. Cakajrao tedaj, kaj se bo sklenilo na Dunaji. To vem: ako provociramo plebiscit naroda, bomo zvedeli, da so mu ljubše manjše občine, ki morejo izvrševati svoja opravila, kakor okorne in drage velike. Ce hočemo velike občine narediti, potem pa okraj nih glavarstev ni treba, potem bodo na njih mesto prav lahko stopile občine. Zato mislim, da je popolnoma opravicen predlog većine odsekove, da čakamo predrugačenja politične uprave in potem še le gremo na delo za ustanovitev novih občin. Dr. vitez Vesteneck se poteza za predlog odsekove manjšine; prav naivno izreče, da ne razvidi, v kaki zvezi da stoji zložitev občin s politično organizacijo. No ! to vsak člověk vé, ako se le količkaj briga za občinske zadeve, če tudi pisati in brati ne zna, a okrajni glavar tega ne razvidi! Potem poslanec M. Lavrenčič poprime besedo, rekši: Gosp. dr. Bleiweis pretresal je že stvarna tanko in jaz omeniti hočem le to, kar mi je iz skušnje znano. Pri nas so tri občine, ki imajo 3000—4000 duš; al koliko pritožeb je bilo že pri teh občinah, kolikrát so se že obrnile na deželni odbor, koliko škode trpé in koliko več placujejo, kakor manjše občine. V manjših občinah gré duhoven županu na roko, in tukaj nimajo ljudje skoro nobenih stroškov. Da bi po besedah pl. Vesteneck a bili stroški manjši, tega nikakor priznati ne morem; morebiti dr. Vesteneck ni služboval v takih krajih, kjer so soseske raztresene, kajti v velikih občinah morajo biti uradniki, tajnik in drugi; vsak hoče biti plačan; to pa morajo soseske skladati. In koliko imajo ljudje hoje pri velikih občinah, da pridejo do župana itd. Tedaj več zamude časa, več opravkov, vec stroškov in več přiklad. Iz vseh teh razlogov sem jaz mnenja g. dr. Bleiweisa. Tudi poslanec Pakiž se oglasi in pravi: jaz sem ravno nasprotnega mnenja od g. pl. V es te neck a in to tudi iz svoje lastne skušnje. Gosp. pl. Vesteneck je trdil, da pri velikih občinah so stroški manjši; al poskusiti je treba, potem še le se spozna, kaj je pravo. Povdarjal sem to v odsekovih sejah, imenoval tudi soseske, zraven pa tudi župane, in dokazal, da v velikih občinah so tudi veliki stroški; male občine nimajo sko-raj nobeuih přiklad, ker župan sam opravlja svoje dolž- nosti brezplačanega pisarja, brez placanega sluge, druga opravila pa, kakor na pr. občevanje z okrajnim gla-var3tvom posreduje navadno tako zvani tlacan. Velike občine pa imajo po 900 do 1000 gold, stroškov za pišamo, za tajnika in slugo, in to se plačati mora s pri-kladami. Toplo priporočam toraj predlog odsekove većine. Ko sta pl. Schrey in Dež man zagovarjala predlog manjšine, se oglasi poslanec Ob reza, zagovarja predlog ^odsekove većine in ugovarja vladnemu zastop-niku. Ce je on rekel, da se ne dá bolje dokazati, ali je kaka postava slaba ali dobra, kakor če se izvrši, mu odgovoriti moram, da prav Cerkniška občina je de-jansko izvršila postavo od leta 1869 ter se zložila s so-sednimi soseskami v veliko občino , a vspeh je ta, da Cerkniška občina plačuje zdaj 12 odstotkov přiklad, med tem, ko popřej ni imela nobenih přiklad; zdaj plačuje tajnika, 2 občinska služabnika, župana in druge reči; vsega tega ni bilo poprej. Dr. Žarni k navaja, da se je tudi v državnem zboru sklenila že marsikatera postava, katera še danes ni izpeljana, in reči se sme, če bi državni zbor vse na-sledke novih postav dobro premislil poprej, mnogokrat bi ne bil sklepal tacih postav. Vzemimo , na primer, postavo o tako zvaném posilném legalizovanji (Lega-lisirungszwang). O tej postavi je vsa Avstrija le enega mnenja, namreč tega, da se mora odpraviti. Ko se je ta postava izpeljevati začela, imela je le ta dober následek, da so jo nekateri notarji dobro zadeli. Ali ne bi bilo bolje, da bi se ta postava ne bila nikdar iz-peljala? Ministerstvo pa pravi , postava se je enkrat sklenila, in toraj se ne sme precej odpraviti, sicer bi se postavodajstvo kompromitiralo. Govornik nadaljuje, da tudi on je bil spočetka prijatelj velikih občin, mislé, da so za našo deželo v resnici koristne. A1 to ni stvar principijelna, ampak eksperimentalna, in če se kdo po-zneje prepriča , da njegovo poprejšnje mnenje ni bilo pravo, je njegova dolžnost, podvreči se druzemu bolj-sema mnenju. Dr. pl. Vesteneck je jako slabo podučen, če trdi, da vlada nikakor ne misli na spremembo politične uprave; kajti vsak drug zna, da se vlada že dolgo s tem pečá, kako to reč dognati do konca. Ce dr. Schrey povdarja, da postava se izpeljati mora zato, ker je dana, ga vprašam, kaj neki bode ljudstvo reklo, ce bi postavo hoteli izpeljati s silo? Vpiralo se bode, naše stališče pa je naravno in svobodomÍ9elno, ker volji ljudstva prepušča, da se združi v male ali velike ob-Čine, kakor mu to bolje ugaja. Tudi on priporoča pred-log odsekove većine. — Pri glasovanji se je predlog odsekove manj šine zavrgel, nasvet većine pa je obveljal. * Letosnjci zima in letosnja spomlad boste se v kro-niko vremensko zapisale kot precudno žalostni prikazni. Pozimi snega, da bilo bi' ga za 5 let dovolj , in druzih neviht brez konca in kraja, — zdaj pa spomladi — sredi maja meseca — dežja, mraza, viharjev in zopet snega , da je groza. In to ne samo v nekaterih deželah , ampak v većem dělu Evrope. Mraz in burja sta pokončala sadja in trt neizmerno sèm ter tjè; Primorsko in Vipavsko našo dolino je zadela velika škoda. V Ljubljani je deževalo čez 10 dni poredoma; 14. maja začelo je snežiti in šel je sneg celo nedeljo in celi po-nedeljek , po gorah nakupe novega snega; naj huje pa trpi mah (močvirje) okolice Ljubljanske, ves v vodo potopljen. * Pregled lanskega leta na Dunaji na kant pri- šedših bank daje ondašnji časnik ,,Compass", iz katerega je razvidno, da je od meseca maja 1873. do konca 1875. leta 9 Dunajskih delniških družeb (bank na akcije) konkurs napovedalo, Ili bank pa likvidaciji ali fuziji z drugimi zapadlo. Kapital konkurzu za- padlih bank v znesku 211/2 milijona goldinarjev je po-polnoma zgubljen. Od likvidacij zapadlega skupnega kapitala od 305Vo milijona goldinarjev se je dozdaj le 117 milijonov goldinarjev nazaj plaćalo. Delničarji pri 108 bankah so izgubili 147 milijonov gold. Koliko ne-srečnih ljudi! * Ministrov ima Turski sultan nic manj kot 18 ; 11 jih je v dejanski službi, 7 pa postranskih brez gotovega posla ; ti poslednji imajo na mesec 20.000 piastrov (po naše 2000 gld. plače); ne delajo pa prav nič. To zopet je dokaz Turske potrate. * V Sibiriji namerava Ruska vlada napraviti vse- učilišče, profesorji bodo ondi bolje plačani kakor na drugih Evropejskih vseučiliščih. * V vasi Guarrasi blizo města Cefalu v Siciliji s 300 prebivalci, je po noči od 6. do 7. dne aprila po silném potresu se razčesnila zemlja; prebivalci iz spanja probudivši se hitijo iz hiš na ulice, al oni čas poČi pod njihovimi nogami zemlja tako, da v dveh urah je bilo pokopano 10 hiš, ostale pa so bile razruščene. Iz-vedenci mislijo, da je vas stala na votlem zemljišči. * Golubacki komarji, o katerih smo unidan poro-čali, so se prikazali tudi na Erdeljskem (Sieben-biirgen). Priietelo je v okolico Devško veliko roje v ; tukaj in v Tordašu so naredili veliko škode. Politične stvari. Shod v Beroliriu. Shod dveh cesarjev in treh državnih ministrov v Berolinu je pri kraji, in elektrika je poslala po vsem svetu golobice z zelenimi vejicami, naj mu oznanijo mir. Vse tri velike oblasti so se popolnoma porazumele c» daljnem postopanji proti Turčiji in proti ustaj nikom, in ministri so se razšli popolnoma slož ai — za-dobivši svojemu náčrtu tudi pritrjenje Francoskega, Angleškega in Laškega poslanca. Tako vsaj se glasé oficijozna poročila. Vsi Evropski narodi naj se tedaj zibljejo v zavesti, da se bo vzhodno vprašanje mirno rešilo. Potem bi člověk sodil, da se v politiki ni nic spre-menilo in da bodo vlade držale se glasovitih načrtov Andrassyevih. Al temu ni po vse tako: Andrassy je pri tem shodu oddal prve gosli kancelarju Ruskému; oče nove m u nacrtu, ki se le v glavnih točkah še drži Andrassyevega, je Gorčakov; po takem prvo nalogo, katero je zdaj Andrassy z znanim slabim vspehom igral, prevzame odslej Rusija. Gorčakov nacrt bodo podale Evropske oblasti najprej sultanu, potem pa tudi ustaj nikom, gledé na pogoje, ki so jih Rodicu stavili. Će bi se Turčija branila ali nezmožna ska-zala te reforme izvršiti, ali če bi se jih sprejeti ustajniki branili, in bi se na nobeni strani ne dal doseći mir brez orožja do izvršitve, potem se pošlje „žandar" v Bosno in Hercegovino, ki ima obe deželi zasesti; ta „žandar" pa po Gorčakovem náčrtu ni več Avstrija, ampak — Italija. Vprašanje je le, če bo ona hotela to žandarsko nalogo prevzeti. Kolikor je dalje znano o Gorčakovem nacrtu, se imajo te „reforme" raztegniti ne le na Bosno in Hercegovino, temveč na vse Turske dežele, ka-terim bi se dalo vsaj toliko svobodě, kolikor je imela je Srbija do 1. 1S15, jdokler je bila na pol odvisna od Turčije. Ali se ima Črnagora tudi kaj razširiti, to ni še gotovo, dasiravno verjetno. V ostalem je Gorčakov náčrt zeló podoben Andrassy-evemu, Gorčakovemu pa je priimek „apostelj miru"', ki si ga je ž njim pri-dobil, jako všeč. , Prav lep je na videz res ves ta náčrt, in Evropa bi zopet prosto dihala. Al — kakor bomba priletela je iz Carigrada novica o odstopu starega bolj miro-ljubnega Turškega ministerstva in o nastopu novega kristjanom sovražnega med posvetovajoče se di-plomatične velikaše v Berolinu. Res, Turčija ni si mogla izbrati bolj neugodnega Časa za tako premembo, ki je najveća ironija na obravnave Evropskih vlad. Ta pre-memba je jasen dokaz, da je v Turčiji prišla na vr-hunec bojaželjna, kristijane črteča stranka, ki bo kmalu vzdignila kvišku bakljo boja in uničevanja kristijanov. Ruski poslanec general Ignatiev je svojemu caru v Be-rolin poslal poročilo o tej dogodbi s pristavkom, da po vsem Turškem bo treba zdaj vladam braniti kristijane pred Tursko grozovitostjo, ker so vsi v groznem strahu in se po pravici boj e nove ,,Siciljao3ke vespere". Da to ni le pražen strah, kažejo dogodbe v Bosni, kjer so v Priedoru Turčini več mirnih kristijanov poklali in jim Turski vojaki pod poveljem Selim-paše niso ne le tega branili, ampak še sami pomagali ubite ropati. Verski fanatizem je pri Turkih tako se vnel, da komaj Čakajo dne, ko bi smeli pasti čez kristijane in jih vse poklati, ker jim, kakor je po dogodbah v Solunu dokazano, še-osebe konzulov niso več svete. Pri takih razmerah pač ni dvoma vec, da vlade s 8amiini nacrti v Carigradu nič ne opravijo; treba bo z orožjem posredovati. To prepričanje je prerilo zdaj že skoro povsod, tudi pri dosedaDjih prijateljih Turkov, ker nihče več ne verjame, da bi bila Turška vlada tudi pri naj bol jsi volji v stanu, brzdati verski fanatizem dušmaninov. Da pa ona tudi te volje nima, porok je sedanj e ministerstvo, katero pomeni boj in pogin vsemu kršćanstvu. , Pomirljivi nacrti Gorčakovi in pa krvoločno Tursko ministerstvo — kako se vjerna to? Kakor dan in noc! Nasi dopisi. V Gorici 13. maja. — Če člověk dva tedna ne piše, pa se mu nit utrga, da ne vé, kako bi jo spet „uštu-kal". Začnimo sè suho kroniko. Dne 1. maja je bil v Devinskem gradu knez Hohenlohe-vem sijajen o bed na čast grofu Cham bor du, katerega se je udeležilo kakih 22 odličnih 03eb. Slavni grad je bil od zunaj in od znotraj primerno okinčan. Tudi za raz-svečavo razvalin starega grada je bilo vse pripravljeno,v toda je dež in veter vse pokvaril. — V nedeljo 7. dne t. m. zvečer je grof Chambord naše mestO'Zapu stil, pa pride prihodnjo zimo nazaj. Na kolodvoru se je bilo zbralo veliko gospode, ki se je hotela priljub ljenemu grofu še pred odhodom pokloniti. — Dne fi. t. m. je bil tukaj general Kuhn, glavni poveljnik za Stirsko, Koroško, Kranjsko in Primorsko. Ker ni mogla iti vojaščina zavoljo dežja na Rójice, bil je pregled na Travniku. — 5. maja je imelo naše m. starešinstvo mikavno sejo. Naš župan g. Perinello je že 3 leta stařešina, za župana pa je bil poznej e izvoljen ; tretje leto žup an ovan ja njegovega preteče še le novembra meseca t. 1. Pretresal je tedaj pravni odsek vprašanje , ali ima tudi on že zdaj izstopiti iz starešinstva, kakor 9 druzih njegovih izvolitvenih tovarišev , ali pa, če ima pravico ostati stařešina in župan še do novembra. Pravni odsek je trdil, da se morajo šteti leta po volitni dobi in ne po županovanji, vlada pa je bila tega mnecja, cla tečejo županu leta, odkar je nil izvoljen za župana. Po daljšem razgovoru seje sklenilo, da ostane Percinello do novembra, volitve pa za 9 sta-rešin, da bodo zdaj. Jez se le čudim g. županu, da mu v tacih okolnostih županov stol še ni — pre-gorak. Nove mestne volitve bodo 31. maja (III. vol. razr.) , 2. junija (II. vol. razr.), 6. junija (I. vol. razr.). Bomo videli, kako se razne naše stranke in njih odlomki združijo ali razdružijo. Kamor se „klerikalna" stranka nagne, tam bo zmaga, kajti liberalci laški so razcepljeni. — V omenjeni seji je dovolilo starešinstvo 5—6000 gold, za zidarije (ali kar bodi) v podporo vladi, če prestavi slov. ital. učiteljišče iz Kopra nazaj v Gorico. S tem je mestni zastop podprl dotični sklep deželnega zbora. — Za zidanje novega poslopja že večkrat omenjenega za žensko izobraževališče je vzetih v državni prevdarek za prihodnje leto 90.000 gold, (pa jih ne bo zadosti). — Ta in prihodnji teden so pred tukajšnjo komisijo pre3kušnje v u o se go pripravnosti za učitelj stvo v ljudskih in me-ščan3kih šolah. Možka sta opravila preskušnjo 2 (eden za meščanske, drugi za ljudske šole), ženski prideta tudi dve. — V sredo 10. t. m. je gosp. namestnik baron Pino predsedoval v seji dež. àotakega 3veta. — Dne 30. aprila je bila v Dornbergu vinska raz-stava. Pravi jo , da so izvedenci od laoske razstave sem zapazili znamenit napredek. Ali, kakor, da bi se hotela priroda temu človeskemu napredovanju rugati, odnesel je veter po Ipavskem prav tište dni ves up vin o rej ce v po zraku, v druzih krajih pa ga je dež spral. Tako vřeme imamo, da nam bo gorjé. Danes na pr. tako lije, kakor meseca novembra. Imeli smo ta mesec le 2 lepa dneva; od vélike noči sem skor vedno dežuje. Gorkote imamo po dnevi samo 9—12 stop. R. Iz DoleilSkega 12. maja. — Přestává stolnega kaplana gosp. Kl un a je, kar z mirno vestjo očitno po-vem, vsacega nas duhovnov na vsem Kranjskem moćno osupnila in vžalila. Vaak vprašuje : zakaj? — čemu?! in nobeden ne vé vzroka, zakaj ,,ad nutum amovibilis V" kajti gosp. Klun je nam vzor delavnega, učenega, na vsako stran poštene ja in sploh izvrstnega duhovna v vsakem oziru. Za tacega ima g. Kluna vsak, kdor ga pozná. To so tudi jasno potrdili Ljubljančanje , ki 30 ga izvolili v me3tno starešinstvo, kar ni le njemu, ampak tudi preč. škofijstvu in vsem duhovnom v čast. Ker tedaj ne vemo, v čem bi se bil pregreáil, zato V3Í duhovni, ki ga poznamo, obžalujemo tako njegovo pra-stavo in mu svoje soČutje naznanjamo. „Tagblatt" sicer grozi, da „purgacije bo še več." Dobro! le naj se trebi in čisti, kjer je potreba; tudi mi smo za to, al ,,vi-deant consoles, ne quid eeclesia detrimenti capiat!"' V imenu enako mislečih duhovnov : to S - ov. Iz Vipavske doline 12. maja. — Mi smo 3icer va- jeni hudih neviht po dolini naši, al. tako strašan3ke burje z mrazom in dežjem, kakor je razsajala od 7. do 9. dne t. m., ne pomnimo že dolgo. Ni čuda tedaj, da je naredila velikánsko škodo; po nekaterih krajih, posebno okoli Sent-Vida, vzela je vso vinsko^in sadnoletino. iz okolico Ljubljanske 12. maja. (Žalostěn glas iz Lj ubij an skega mahu) naj drage „Novice" nesó po svetu, da sliši, kakošna se nam godi na slavijenem, „Banatu Kranjskem." Cela ta velika zemlja 3 svojimi 30000 orali pogreznila se.je nazaj v 50. leto. Celo jesen, vso zimo in zdaj spomlad je skoraj nepretrgoma pod vodo; .,Banat" je letos že trojni pridelek dal, pa kako?! Jesensko setev je vzelo jesensko deževje ; pomiadansko pa spomla-danska povodinj, med vsemi je pa ta najhujša. Deže-valo je od 5. maja zvečer do 10. *) Voda je tolika nastala, da ljudje že davno take ne pomnijo. Drla je voda ljudem v hiše, še celó v peči; živina stoji čez čeveij in globokeje v vodi, ljudje so se vmikali v zgornje prostore pod streho. To je sila , ki je resnega pomi-sleka vredna. Ko sem se te dni párkrát oziral s precej visoke gore po močvirji, nehoté mi pride na misel : ,,Voda in ogenj dobro služita, a tudi hudo gospodarita." Posebno čudno je bilo gledati železniški vlak po sredi mahu drdrati, na oběh stranéh pa voda. — Tem vrsti-cam pravi narnen je ta, naj svet izvé, kako muhast je še mah, in kako škodo je svojim prebivalcem pro-uzročil. Bevcanje in Goričevci , gotovo tudi še drugi, so ravno ob trojo setev dozdaj. Premisli naj se. da je bilo lansko leto strni malo. Le seme so dobili , pa *•) 14. dne t. m. pa je zopet začelo liti in lije s snegom vmes do danes (torka) naprej. Vred. še íXiorcU kak mernik čez. Posejai ga je kmetič jeseni z nado, da ga bo prihodnje leto povrnilo obilno, toda dež in debel sneg sta vse pokončala. Komaj je čakal spomladi lepega vremena, da bi poprejšnje njive pre-sejal (seme, se vé, je moral že kupiti), kar zopet začne deževati in snežiti — mah je v drugo pod vodo. Nekateri so tudi že v tretje sejali — sedaj tudi ta setev je proč! — Krompir bo ves zvodenel. Revščina bo strašna!*) (Konec prih.) Iz Ljubljane. (V seji odbora družbe kmetijske 7. dne t. m. — Konec.) Tudi se je na znanje vzel odpis sl. ministerstva kmetijstva, da po nasvetu subvenci]-skega odbora dovoli za letos odstop 200 gold, podpore čebclarski družbi proti temu, da se ta družba smatra za podružnico glavne družbe kmetijske. — Opomin ministerstva, naj bi si kmetovalci zavarovali zemljišča pred škodo toče, se razglaša z dostavkom , da je na Dunaji se ustanovila taka asekuracija pod imenom ?>Providentia." — Na znanje sta se tudi vzela dopisa sl. deželne vlade, iz katerih je bilo razvidno, da je deželni odbor županstvoin, deželna vlada pa c. kr. okraj-nim glavarstvom toplo na srce položila izvrševanje postave od 17. junija 1870 zarad pokoncevanja go- senic, hroščev in druzih škodljivih mrčesov. — Sklenilo se je po želji g. župnika Porente knjižico ,,Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi" bukvarjema Ničmanu in Ger ber ju na prodaj izročiti po 20 kraje. — Iz Celo vca je došlo družbi kmetijski od nekega kmetovalca naznanilo gotovega zdravila vrančnega prisada (Milzbrand), od nekega kmetovalca iz Kranj skega pa zdravilo go v ej e kuge; uno je zavleka teloha, to pa posebno toplota hleva s 55 stopinjami, da se živina prav zgreje in spotí. Odbor je oboje zdravili kot ,,stara znanca" na znanje vzel, ki pa ne ozdravita ne une ne te bolezni. — Sklenjena je bila uravnava nove vo-litve podružničnih odborov v Trebnem, Novem mestu in Z i ré h; — gosp. Fr. Flajs, posestnik v Hinah, grosp. Martin Drn o vše k, posestnik v Hincah, in gosp. Fr. Praprotnik, učitelj na Ježici, so bili za ude sprejeti. — Konečno je gosp. Lasnik odboru napo-vedal, da 8. dne ju ni ja se začne prvi mesečni sejm za govejo živino v Ljubljani, in prosil, naj bi odbor blagovolil skrbeti za to, da se ta nova naprava, po kateri se živinorejcem nova prilika ponuja, govejo živino v Ljubljani na prodaj pripeljati, razglasi tudi v sosed-nih časnikih na Primorskern. — (Iz seje deželnega odbora.) Nemško gledišče za prihodnjo saisono, toda brez opere, se je oddalo Juliju Fritsche-u bivšemu podvzetniku gledališča v Budeje-vicah na Ceskem. — Na vprašanje Koroškega deželnega odbora , ali deželni odbor Kranjski pritrdi name-ravani peticiji do vlade, da bi državni zaklad prevzel stroške za deželne in okraj ne učiteljske shode, se je odgovorilo, da. — (Družba rokodelskih pomočnikov) praznovala je 7. dne t. m. 211etnico svojega obstanka (ustanovila se je namreč 3. nedeljo po veliki'noci leta 1855) s sv. mašo v uršulinarski cerkvi, katero je služii č. monaig. Jeran , g. pomočniki pa jo spremljali z lepo vbranim petjem. Potem je imela družba svoj navadni letni shod, katerega je č. gosp. predsednik J. Gnjezda pričel s primernim nagovorom ter bral poročilo o društvenih zadevah, iz katerega to-le posnamemo : Novih udov je pristopilo preteklo leto k društvu 27, odšlo z družbeno knjižico 22, odstopilo 7 ; število družbenikov znaša sedaj *) Velecenjeni dopis morali smo zarad prostora drugač zasukati, da smo pred vsem dali v natis današnji přežalostní stan mahu ; prihodnjič pride vse drugo; prosimo še daljih poročil. Vred, 47 in z 12 Častnimi udi 59 , tedaj tri več memo lan- skega leta. — Gosp. predsednik je očitno pohvalil dru-štvenike zaradi njihove siožnosti, lepega vedenja in lju-bezni, s katero so društvu vdani, pa tudi zavoljo njihove gorečnosti in stanovitnosti gledé podučevanja in poštenega razveseljevanja v društvenih prostorih. — Učili so preteklo leto: Predsednik g. Gnjezda vero-nauk in zemljepisje, podpredsednik g. J. Flis fiziko in naravoslovje , g. pater Angelik H ribar petje in inženir g. Czermak risanje. Izrekel je predsednik gosp. učenikom toplo zahvalo za njihov trud in požrt-vovanje. — Društvena knjižnica se je tudi preteklo leto nekoliko pomnožila. — Přemožen je družbino je v dobrem stanu. Da-si mora društvo poleg druzih po-troškov le samo za Čedno stanovanje na leto plačevati 90 gld., ima vendar v blagajnici za bolni ske stroške 291 gold., nadalje naloženih 5 obligacij za 450 gold, in v pomočni hranilnici 837 gold. — Iz društvene zgo- dovine omenil je g. predsednik, da so se košcice ranj-cega nepozabljivega predsednika dr. Leona Von či ne 26. u. m. po želji njegovega brata izkopale ter prenesle na severo-zapadni vogal pokopališča, da se blagemu ranjcemu ondi postavi primeren spominek. — Pokroviteljstvo društva je po odstopu gosp. knezoškofa dr. Jer-neja Vi dm ar ja prevzeti blagovolil sedanji gosp. kne-zoškof dr. Pogačar, kateremu se je društvo po nje-govem nastopu poklonilo. — Pohvalil je predsednik tudi rokodelske učence, katerim društvo blagosrčno pri-pušča, da se v njegovih prostorih smejo zbirati k pod-uku in razvedrilu. Njihovo število počez je 60—70 ; sprejetih je bilo letos 32 ucencev, 10 oproščenih je pristopilo k društvu. Podučevali so jih : g. Gnjezda v krščanskem nauku, g. Flis v zgodovini in zemljepisji, in o. Angelik v petji. Napredek ucencev je bil hvale-vreden, obnašali so se tudi lepo in spodbudno. Tako tudi to prizadevanje lep sad rodí, ker se rokodelski učenci lepo poducujejo, olikujejo, se pri čednem obnašanji obranijo in pozneje kot pošteni pomočniki v društvo rokodeisko prestopijo. Na sv. treh kraljev večer so imeli učenci veselo ,,božičnico", pri kateri so bili Jepo obdarovani. Za to gré hvala prav posebna gosp. Sol-majer-u, kateri je pridno pri dojDrotnikih dařil nabíral, in pa gospém Mur niko vi, Solmajerjevi in Supevčevi. Pri tomboli za učence se je nabralo 19 gl. 80 kr., z druzimi dobrotnimi darovi 42 gold. — Med letom so učenci shranit nanosili 68 gold. 40 kr., in iz tega si potem za svoje male potrebe jemljó, kar je silno dobro in potrebno, da dařil, ki jih prejernajo, ne potrosijo in brez potrebe ne zapravijo. — Nazadnje izreče g. predsednik še enkrat svoje zadovoljstvo z družbo ter društvenim stanom, dobrotnikom pa pri3rčno zahvalo. Mi pa še pristavimo : Bog daj društvu tako potrebnemu v sedanjem času najboljši prospeh in prav veliko blagih dobrotnikov in podpirateljev, ter blagoslovi vsigdar pošteno rokodelstvo ! — Čedalje žalostneje novice se čujejo iz moc-virja; več hiš je v nevarnosti podreti se; mnogo ubozih maharjev po mestu milodarov prosi. Nagle pomoci je treba! „Novice" je prosijo v imenu siro makov, in bodo rade vsak dar prejele ter ga hitro odrajtale na pravo me sto. — Prečastiti gospod knezoškof dr. Pogačar, ki se je přetekli teden podal na Dunaj, pride danes domů. — Škofov kaplan gosp. Erker je na g. Klunovo mesto imenovan za stolnega kaplana. — (Banka „Slovenija") ima občni zbor delničarjev 6. junija t. I. popoldne ob 4. uri v čitalnični dvorani v Ljubljani. — Ker je točka 5. programa za delničarje in za vso banko zeló važna, naj se tega zboro vanja delničarji vdeležé kolikor je Ie mogoče. — Obrok za 162 vlogo dělnic je v smislu §. 24 bankinib pravil do 31. tekočega meseca. lovensko gledisce) je za zdaj končano do je- ♦ v iz domaćih in ptujih dežei. Iz Dunaja. Razprave Berolinskih konferencij seni. Zadnja predstava na korist gospice Podkrajškove so končane. 13. dne t. m. opoldne je Gorcakov vsem se je lepo izvršila za pridno beneficijantinjo, ki je poleg zastopnikom vladnim prebral spomenico, ki so jo skupno dobro polne hiše dobila še krasne vence za pripoznanje sestavili ministri Ruske, Nemške in Avstrijske vlade. njenih zaslug. TJpamo videti jo na našem odru zopet Zastopniki druzih vlad so spomenico vzeli samo za po prihodnje leto. f so 7) (Pobirki iz Časnikov.) „Tagblattu" ni bilo všeč ,,Novice" v zadnjem svojem listu segle na nje-razodetja" o zadevah gosp. Kluna v njegov da gova list nazaj in da so ignorirale njegov spis v 104. listu ročanje svojim vladarjem ; zarad tega bilo je ustanovljeno , da o resultatu dogovorov nima nič priti v javnost. — Na drugem městu poročamo več o tej zadevi po izjavah časnikarskih. Buclapeštu ste 15. dne t. m. delegaciji za- z naslovom „die Novice und ihr°KIun7 čudo Novice" huj- skal, je neki gospod, ki je v tesni zvezi s škofijo, skoro i _ • . i____ m___i lim iA • i____ ________• i Ci _ ___i____. Nemškega poslanca je odjadralo več vojnih ladij proti Solunu. Avstrijska vlada je prepovedala zdaj Turkom ob Kleku spravljati vojake na suho, ker se je bati, da ne bi zatrosili kuge v Dalmacijo. Mohamedansko pre-bivalstvo je jako razjarjeno , kristijani povsod v veliki ,,Tagblat$njkpm" : i veliki „lëitarîikfel^Tvsa pošten da isto, kar „Tagblatt1', tù in tam govoril. tedaj ponavljamo bomo tudi mi pisali svet, ki pozna 91etno delovanje tega lista, mora smejati, Če „Tagblatt" z vrednikom svojim Spitalerjem na priž-nico stopi in govori o „offentliche Moral", „Aergerniss ves svet se mora za- Še enkrat nemarnosti. Pribegli se branijo vrniti domu, in so v Za- naznanili i, da raisi,^ 3od 1 ursKO raiši v Avstriii po o l/^o r da ^ je T)ilo^, ju vrnilo, pa Turki jim niso besede držali. — H u b m a j e v/L^£jk/ft zbira na Srbskem veliko četo, s katero iti cez mejo (Vec v političnem Članki amerava -Ht ^»vt) erregendes Benehmen", „nationale Hetzereien' schen Standpunkť 7 77 itd. vsaj V vzeti nad politi čno modrostjo„Tagblattovcev", ki duho v š č i n o tudi „extra muros ecclesiae" hočejo vpreči v Žitna cena v Ljabljati 13. maja 1876. galejo birokracij s ko. Dajte mir ! še enkrat po- 7 navijamo vam ta klic; vsaj ste jo že predaleč zagazili, kajti z isto pravico, s katero ste vi članku svojemu v listu 108. dali napis: „die Novice und ihr Klun" ga smemo mi und §ein Bischof". ■ Ár-C^tr-v £H_ i Hektoliter v nov. denarii: pšenice domaće 8 fl. 55. banaSka 9 fl. 60. iečmena 3 3. 90. turšice 4 A. 88. soraice 6 fl. 70. rži 5 fl. 40. prosa 4 fl. 10. ajde 5 d. 20. ovsa 3 ň 74. prekrstiti v naslov: „d a s Tagblatt Krom pir 3 fl. 20 kr. 100 kilogramov. V- r-f KursT'iia Dunaji 12. maja. lu osp 1 ' Plístu Narodno posojilo 70 fl. metaliki 66 fl. 80 kr. °5 kr. Ažijo srebra 102 fl. 50 kr. Napoleondori 9 fl. 52 kr. t in „Tagespoštno" govorico objavlja za h u d o b n o obrekovanje z dostavkom, da tudi deželni predsednik vitez Widman je že davno isto novico nesel k škofu , zarad katere je on Loterijne srećke: v Gradcu uh Duuaji 13. maja 1876: 4. 13. 86. 8Í). 32. 46. 63. > a 6. 62. zdaj najbolj preganjan Vred. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 27. maja Odgovorni vrednik: Alojz! Majer. — Tisk in založba : Jožef Blazmfcovili dedičev v Ljubljani.