CEUE, 26. JULIJA 1979 - ŠTEVILKA 29 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH iN ŽALEC
Že dolgo se čas kislih kumaric ni tako pozno začel, kot letos. Nabiralo
se nam je gradiva, da smo vam pošiljali debelejše časopise v zadnjih
tednih. Tokrat je pred vami nekoliko tanjši tednik, toda še vedno dovolj
zanimiv. Na vrsti je velika aktivnost mladine - z lopato v roki. Zato je
priobčenih precej sestavkov o brigadah. Tudi v Karlovcu na velikem
atletskem mitingu in v Portorožu, kjer so se kosali popevkarji, smo imeli
svoje poročevalce.
Če se odpravljate na dopust, vam želimo lepo vreme in zasluženi
oddih.
Vaš urednik
ŠLANDROV!
NAGRAJENCI
Šlandrova nagrada je v
celjski občini že vrsto let vi-
soko priznanje za izredne
uspehe pri delu in za druge
pomembnejše dosežke na
vseh področjih ustvarjalno-
sti in za dela.
Letos so to visoko občin-
sko priznanje dobili: Delov-
na organizacija INGRAD ob
20-letnem jubileju, krajev-
na skupnost Šmartno v Rož-
ni dolini za uspehe pri ra-
zvoju krajevne samoupra-
ve, Jože Bobnar, direktor
Libele, za izredne uspehe
pri vodenju delovne organi-
zacije in Igor Belle, direk-
tor Prevozništva, za aktiv-
no družbenopolitično delo
in uspešno vodenje delovne
organizacije.
Združeni pevski zbori in pihalni orkester štorskih železarjev na zaključni proslavi
Svetini
PRAZNIČNA SVETINA
Slavnostni zbor za praznik celjske občine
Svetina je ne samo v
petek, 20. t m., ko so izro-
čali namenu asfaltirano
cesto do vasi in doma že-
lezarjev, marveč tudi na-
slednji dan, v soboto, 21.
julija, doživela svoj veliki
dan. V skladu s sklepom
celjske občinske skupšči-
ne, da je osrednja in zak-
ljučna prireditev občin-
skega praznika vsako leto
v drugem kraju, v drugi
krajevni skupnosti, je le-
tos prišla na vrsto prijaz-
na in prelepa planinska
vasica Svetina.
Domačini so se izkazali
kot pozorni gostitelji, le
škoda, da tej vrlini ni sle-
dilo še vreme, kajti v so-
boto je bil začetek slav-
nostnega zborovanja za-
J^adi močnega naliva pre-
stavljen za celo uro. Nav-
zlic temu razpoloženje ni
bilo skaljeno. Še več - za-
čelo in končalo se je v
pravem tovariškem in
prazničnem vzdušju. Bil
je praznični dan, kot so
tudi zapeli združeni pev-
ski zbori ob spremljavi
godbe na pihala štorskih
železarjev.
»Včeraj, dvajsetega ju-
lija, je minilo 38 let, ko se
je tu v bližini Svetine, na
Resevni, ustanovila celj-
ska partizanska četa. Ta
zgodovinski dan si je ob-
čina Celje že pred leti
izbrala za svoj občinski
praznik. Jutri, 22. julija,
pa širom po naši republi-
ki, praznujemo dan vstaje
slovenskega naroda. Prav
je, da se ob takih prazno-
vanjih spominjamo tistih
slavnih in težkih časov
naše zgodovine pa tudi,
da na kratko ocenimo na-
še stanje v razvoju in pou-
darimo naloge, ki stoje
pred nami,« je v govoru
dejal predsednik Občin-
skega zbora Zveze bor-
cev, Pet^r Sprajc.
» V času, ko je bila usta-
novljena Celjska četa, so
bile v bližini formirane
tudi druge čete, kot Sa-
vinjska, Revirska, Šale-
ška skupina. Pohorska
četa. Prav tako drugod po
Sloveniji in Jugoslaviji
rasejo številne čete in tu-
di partizanski bataljoni.
Vse to pa seveda ni bilo
slučajno, ampak je bil to
začetek organiziranega
oboroženega boja proti
okupatorju in domačim
izdajalcem. O tem nam
govori tudi letošnje jubi-
lejno leto. Torej je bil za-
četek tega oboroženega
upora sad dolgoletnega
dela Komunistične parti-
je Jugoslavije, boja delav-
skega razreda že v stari
Jugoslaviji.
Po okupaciji pa se je
naše ljudstvo znašlo še v
nacionalni ogroženosti,
kar je nujno narekovalo
boj na življenje in smrt,
katerega pa je zaradi svo-
je čvrstosti in napredne
usmerjenosti bila sposob-
na organizirati le Komu-
nistična partija Jugosla-
vije. To je bil takrat, ko je
bil nemški fašizem na vi-
šku svoje moči in je pro-
diral v notranjost Sovjet-
ske zveze, drzen korak
naše fronte naprednih sil.
Vidite, v takih razme-
rah so se pred 38. leti od-
zvali naši najboljši sinovi
in hčere pozivu Osvobo-
dilne fronte in Partije,« je
še na začetku dejal Peter
Šprajc in nato opisal pot
Celjske partizanske čete,
uspehe in boje legendar-
ne Štirinajste divizije,
Kozjanskega odreda in
drugih enot
Del svojega govora je
namenil tudi oceni seda-
njega gospodarskega in
družbenega položaja v
celjski občini in ne nazad-
nje uspehom, ki so jih do-
segli delovni ljudje in
krajani Svetine.
V nadaljevanju sveča-
nosti so nastopili člani
Slovenskega ljudskega
gledališča Celje, ki so z
besedo in pesmijo obudili
spomine na boj za svobo-
do, veličasten pa je bil tu-
di nastop združenih pev-
cev in štorske godbe na
pihala.
Tako se je končal slav-
nostni del, ki se je nada-
ljeval v prijetnem tovari-
škem srečanju in ponov-
nem obujanju spominov
na partizanska leta in na
prehojeno pot v novi dr-
žavi.
Bil je lep in velik praz-
nični dan!
M. BOŽIČ
KAKO NADOMESTITI
UVOZ V AERU
Tovarna Aerocopy papirja, ki pomeni v zadnjem času
eno največjih naložb Aera in gospodarstva v celjski občini
sploh, daje v tem prvem obdobju zagona že dobre rezul-
tate. Tovarna AC papirja namreč že sedaj v celoti pokriva
potrebe po tem proizvodu na jugoslovanskem trgu, kar je
glede na dejstvo, da je AC papir še lani prihajal na naš trg
iz uvoza, izrednega pomena.
Kljub temu pa se tovarna še vedno otepa s problemom
uvoza potrebnega repromateriala, ki je osnova v proizvodnji
Aerocopy papirja. Aerov izvoz tega izdelka je namreč še
vedno manjši kot so potrebe po uvozu surovine, to pa pov-
zroča celotni delovni organizaciji nemalo težav. V Aeru pou-
darjajo, da bi morali z določenimi sistemskimi zakoni poseči
v tako stanje. Kajti nemogoče je, da proizvajalec, ki z novo
proizvodnjo nadomesti celoten uvoz določenega izdelka, ne
more računati na olajšave prr uvozu surovin.
Sicer pa se v Aeru ob tem močno ubadajo z mislijo, kako
uresničiti zastavljen srednjeročni plan. Velika naložba v
tovarno AC papirja je namreč terjala obilo časa in denarja,
zato so morali začasno ostale načrte potisniti nekoliko v
ozadje. Zato sedaj hitijo s pripravo projektov za posodobitev
in razširitev tozda Grafike, kjer se bodo specializirali za
izdelavo mehanografskih obrazcev. Razširili bodo proizvod-
njo samolepilnih trakov v Šempetru, usposobili obrat za
predelavo Aerocopy papirja v Loki pri 2usmu ter razširili
tudi proizvodnjo matric za razmnoževanje. Ob tem pa bodo
v Aeru pričeli uresničevati tudi skupen program, ki so ga
sprejeli s tiskarno v Prevaljah.
Ob vseh teh načrtih pa v Aeru posvečajo mnogo pozorno-
sti iskanju možnosti za nadomestitev uvoženih surovin z
domačimi. In dalje načrtom, kako še povečati izvoz lastnih
izdelkov na tuje tržišče. Danes Aero izvaža že v trideset
različnih dežel, v kolektivu pa se trudijo, da bi krog izvozni-
kov še povečali. S tem, da bi poleg proizvodov izvažali tudi
lastno znanje. Prav v zvezi s slednjim so v Aeru pripravili že
nekaj projektov, ki so jih ponudili nekaterim od dežel v
razvoju. Te dežele pa so gotovo tiste, v katere lahko Aero še
poveča prodajo svojih izdelkov, znanja in izkušenj.
D. S.
ODLIKOVANI STAREŠINE V
VELENJU
V prostorih doma SLO v Velenju je bilo v počastitev
22. julija srečanje rezervnih vojaških starešin iz Splita,
Kragujevca, Subotice, Mostarja, Vrnjačke banje in Ve-
lenja. Srečanje je organizirala Občinska konferenca
ZRVS Velenje. Ob tej priložnosti so podelili tudi več
državnih odlikovanj in odlikovanja ZRVS Slovenije.
Milan Štimac je dobil red za vojaške zasluge z zla-
timi meči, Martin Slatinšek red republike z bronastim
vencem, Jože Miklavc in Ivo Gologranc pa red zaslug
za narod s srebrno zvezdo. Milan Pugelj, Anton Po-
zvek, Aleksander Samobor in Jože Veber so dobili red
za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Jože Abina, An-
ton De Costa, Martin Hudej in Henrik Jonko so bili
odlikovani z medaljo za vojaške zasluge.
Za dolgoletno in aktivno sodelovanje ter vsestran-
sko pomoč ZRVS Velenje so podelili Nestlu Žganku
zlato plaketo ZRVS Jugoslavije, Franju Kljunu, pred-
sedniku IS občine Velenje pa srebrno plaketo ZRVS
Jugoslavije. Srebrno plaketo ZRVS Slovenije je za
zmago na VIII. republiškem taktično-orientacijskem
tekmovanju v Postojni dobil mladinec Zdravko
Praunseis iz Velenja, posebno priznanje pa sta dobila
tudi mladinca Marko Mirnik in Alojz Jelen. Naslednji
dan je bil v prostorih Doma SLO v Velenju še stro-
kovni posvet.
LOJZE OJSTERSEK
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 26. julij 1979
celje
NIČ VEČ ZAPRTOSTI
Večja družina pobratenih občin
Na praznični dan dvajsete-
ga julija, v spomin na usta-
novitev celjske partizanske
čete, je bila med drugim
slavnostna seja občinske
skupščine. Slavnostna v pra-
vem pomenu besede. Zaradi
vzdušja in zavesti, da je tudi
praznik mejnik na veličastni
in ustvarjalni poti.
V tem smislu so izzvenele
tudi besede predsednika
Izvršnega sveta občinske
skupščine, Venčeslava Zale-
zine, ki je imel slavnostni go-
vor, besede, ki so se ustavlja-
le pri uspehih, ki so jih de-
lovni ljudje in občani celjske
občine dosegli v zadnjem ob-
dobju in prav tako pri nalo-
gah, ki še čakajo na svojo
realizacijo.
Slavnostno razpoloženje
pa so prinesli s seboj tudi
vsi, ki so na praznični dan
celjske občine napolnili dvo-
rano Narodnega doma. Med
njimi so bili ugledni gostje,
kot Franc Leskošek-Luka,
Tone Bole, Olga Vrabičeva,
Emil Roje, delegati pobrate-
nih mest, prvoborci, pripa-
dniki JLA in drugi.
Ko je Venčeslav Zalezina
ocenjeval gospodarske toko-
ve v občini, je med drugim
ugotovil, da celjsko gospo-
darstvo zadnjih nekaj let vse
bolj uspešno podira plotove
dosedanje zaprtosti in se do-
kaj uspešno povezuje v širši
prostor. Pomembne uspehe
pa je celjska občina dosegla
tudi na področju družbenih
dejavnosti.
Ko pa je govoril o nekate-
rih nalogah, je dejal:
»Celje je soočeno z izredno
težkimi problemi onesnaže-
nosti okolja, s problemi, ki
so se pričeli prepozno reše-
vati. Pri tem pa so občani
vedno bolj kritični do reše-
vanja teh vprašanj. V ekolo-
ške izboljšave se vlagajo po-
membna sredstva, tako da
lahko pričakujemo postopno
izboljšanje.
Celje si mora postaviti za
cilj, da postane čistejše in da
v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju odpravi četrto
stopnjo onesnaženosti v ti-
stih delih občine, kjer se ta
danes pojavlja.
Prizadevati si moramo, da
bomo bolje delali, z več de-
lovne discipline. Negovati in
razvijati moramo solidar-
nostne akcije, ki nimajo sa-
mo materialne učinke, tem-
več pomenijo tudi krepitev
medsebojnih človeških vezi
in ustvarjanje medsebojnega
zaupanja in soodgovornosti
za skupne cilje.
Veliko je bilo ustvarjenega
v preteklem obdobju, zave-
damo se tudi težav, ki nas
ovirajo pri bolj učinkovitem
delu, vendar sem prepričan,
da smo sposobni te prema-
gati ter s skupno akcijo
ustvariti več in boljše pogoje
življenja za nas in za naše bo-
doče generacije.«
Več kot slavnostno je bilo
na seji tudi v nadaljevanju,
ko sta predsednika Občin-
skih skupščin Celja, Jože
Marolt in Titovega Velesa,
Stevo Culumov, po govorih
izmenjala listini o pobrate-
nju obeh občin. Velika druži-
na s Celjem pobratenih mest
Cuprije, Doboja in Siska je
dobila novega člana - Titov
Veles.
•
»Ponosni smo,« je med
drugim dejal Jože Marolt,
»da sklepamo pobratenje
prav s to madedonsko ob-
čino!«
K slavnostnemu razpolo-
ženju je prispevala tudi po-
delitev letošnjih Šlandrovih
nagrad.
Slavnostno pa je bilo tudi
na koncu, ko so udeleženci
sprejeli besedilo pozdravne-
ga pisma za predsednika Ti-
ta in ko se je znova, tako kot
na začetku, oglasil mešani
pevski zbor France Preše-
ren.
M. BOŽIC
šentvid pri grobelnem
VELIKA DELOVNA VNEMA
Ne bodo več hodili po vodo v dolino
Minulo soboto, 21. julija
1979 je stekla delovna akcija
za izgradnjo vodovoda v KS
Šentvid pri Grobelnem. Od-
daljene kmetije v tej KS na-
mreč do danes niso imele do-
bre, pitne vode. Ponj o so ho-
dili v dolino ali pa so pili
kapnico in snežnico. Organi-
zatorju akcije je uspelo pri-
tegniti na akcijo pripadnike
JLA, teritorialnih enot, iz-
gradnja vodovoda pa je bila
tudi v programu dela MDA
Kozjansko 79.
O tej akciji nam je Božo
Grafenauer, predsednik
Skimščine krajevne skupno-
sti Šentvid, dejal naslednje:
»Organizator današnje akci-
je je socialistična zveza kra-
jevne skupnosti Šentvid pri
Grobelnem. Vodovod bo po-
tekal od Spodnji Ponkvic,
preko Bodrišne vasi, Šen-
tvid, Spodnje Selce do
Završ. Trasa je dolga sedem
kilometrov, po naših izraču-
nih pa je po današnjem delu
ostalo odprte še približno
1200 m kar pomeni dan in
pol kopanja. Poleg tega bo
treba še kopati od glavnega
vodovoda še stranske vode k
nekaterim kmetijam, ki bo-
do dolgi tudi po 1500 m. In-
vestitor te akcije je Skup-
nost za komunalno in cestno
dejavnost, investicije pa kri-
jejo pod pogojem, da krajani
sami krijemo zemljiška dela.
Tako je danes stelda solidar-
nostna udarna akcija, katere
se je udeležilo čez dvesto do-
mačinov, dvesto osem pripa-
dnikov JLA, šestdeset pripa-
dnikov TE in preko devetde-
set brigadirjev.
Največ truda na trasi je bi-
lo treba vložiti v delu na Bev-
šku, najvišji točki naše KS,
kjer bo vodovodni rezervoar
za 50.000 m^ vode. Na tem
skalnatem terenu nam je ze-
lo pomagala JLA, saj je sama
prevzela najtežje delo.
Danes se je na trasi poka-
zala izredna enotnost in viso-
ka družbena zavest kraja-
nov, veliko vlogo pa je odi-
grala povezanost z vojsko,
brigado in TE. Ravno v takih
in podobnih akcijah se v
praksi kaže veljavnost gesla:
Vsi za enega, eden za vse!«
M. MOSBRUKER
S slavnostne seje celjske občinske skupščine. Od leve: Emil Roje, Jože Marolt, Franc
Leskošek-Luka, Olga Vrabičeva, Tone Bole...
celjska mladina na delovnih akcijah
STRUMNO IN DELAVNO
Ponosna tradicija brigade »Cvetke Jerinove«
Dne 7. julija, ob 6. uri zve-
čer, je šla na akcijo iz Celja
mladinska delovna brigada
»Cvetka Jerin«. Brigada je
dobila ime po znani junaki-
nji, mladinski aktivistki in
sekretarki SKOJ, ki je padla
med NOB. Brigada »Cvetke
Jerin« ima večletno tradici-
jo, čeprav jo vsako leto se-
stavljajo novi brigadirji.
Letos brigado sestavlja 51
brigadirjev in je odšla na
zvezno mladinsko delovno
akcijo v Srbijo, kjer bodo po-
gozdovali planoto Pešter.
Pred odhodom so brigadirji
imeli popoldanske akcije,
pomagali so pri graditvi kul-
turnega doma »Zarja« v Tr-
novljah. Komandant te bri-
gade je Ljubo Stopar, zapo-
slen v »Emo« Celje. Pokrovi-
telj je Železarna Štore. Bri-
gada se vrne iz akcije približ-
no 5. avgusta. Leta 1977 se je
brigada pod tem imenom
udeležila mladinske delovne
akcije »Sisak 77«. Dobila je
več odličij in priznanj. Leta
1978 je šla na delovno akcijo
»Rijeka 78«, kjer je za svoje
delo prejela trak akcije.
Poleg brigade »Cvetke Je-
rin«, ki je na akciji, pa so se
iz akcij vrnile dve brigadi.
Brigada »Pobratena mesta«
Celje, Doboj, Cuprija, ki je
sodelovala na zvezni mladin-
ski akciji »Kozjansko 79«.
Brigada je bila štirikrat udar-
na in enkrat izredno udarna.
Za svoje delo je prejela tudi
priznanje za družbene aktiv-
nosti v drugi dekadi.
Z republiške delovne akci-
je »Istra 79« se je vrnila tudi
brigada »Slavko Slander«.
Za svoje delo je brigada pre-
jela dve priznanji z udarniš-
tvom udarnih dnevov, eno
priznanje za izredno udamiš-
tvo, diplomo za drugo mesto
v kvizu od »SKOJ-ZSMJ« in
diplomo za prispevek za kre-
pitev bratstva in enotnosti
naših narodov in narodnosti.
Brigada je bila dvakrat
udarna.
V OO ZSMS Celje pa so v
teku priprave za odhod bri-
gade »Veljko Vlahovič« na
zvezno brigadirsko akcijo
»Niš 79«. Priključila se ji bo
tudi mladina iz Žalca. Pokro-
vitelj te brigade je »Aero«
Celje. Brigada bo šla na akci-
jo petega avgusta 1979.
IRENA ŠMID
igor belle
»Zame je to izreden
dan, razburljiv. Nikoli ga
nisem pričakoval. S po-
nosom sprejemam Šlan-
drovo nagrado. Vem, da
je v njej celjsko družbeno
priznanje za moje doseda-
nje delo, hkrati s tem pa
me prav ta nagrada obve-
zuje, da bom aktiven tudi
v prihodnje...*, je dejal
Igor Belle takoj za tem.
ko je iz rok predsednika
celjske občinske skupšči-
ne, Jožeta Marolta, spre-
jel letošnjo Slandrovo na-
grado. Bilo je to na slav-
nostni seji celjske občin-
ske skupščine, na sam
praznični dan, dvajsetega
julija.
Slandrova nagrada je
tudi tokrat in v tem pri-
meru prišla v prave roke.
Delo, s katerim se ponaša
Igor Belle, ni majhno.
Kot direktor celjskega
Prevozništva uspešno se-
di za krmilom velikih ob-
veznosti. Odkar je na čelu
tega kolektiva, je napravil
velik korak naprej. To ne
velja samo za ureditev po-
slovnih prostorov, mo-
dernizacijo avto parka,
marveč prav tako za uve-
javitev in ugled delovne
organizacije po vsej do-
movini.
Toda, zdaj je šlo še za
drugo plat, za tisto, ki ima
obeležje v družbeni aktiv-
nosti.
In spet gre za delo, kije
lahko za zgled. Za njim je
šest let predsedniške
funkcije pri Zvezi šofer-
jev in avtomehanikov.
obdobje, kije značilno po
veliki preobrazbi organi-
zacije in posegu zlasti na
področje vzgoje in izobra-
ževanja kandidatov za bo-
doče voznike motornih
vozil. V tem času se je
Zveza šoferjev in avtome-
hanikov okrepila tudi po
samoupravni strani. Po-
stala je organizacija, ki se
je uvrstila med najboljše
pri nas. Tudi po zaslugi
tedanjega predsednika
Igorja Belleta in seveda
vseh sodelavcev.
Zdaj je predsednik Sve-
ta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu. In ta-
ko opravlja to družbeno
funkcijo, se je videlo tudi
na zadnji seji izvršnega
sveta celjske občinske
skupščine. Slo je za vpra-
šanja ureditve prometa v
Celju in občini, za proble-
me, ki so zlasti v mestu
več kot boleči in pereči.
Njegove besede so bile
kritične.
»Imamo odlok o ureja-
nju cestnega prometa, ki
pa se ga ne držimo. Zlasti
moram reči, da Občinska
komunalna skupnost ne
opravlja tistega, kar je
sprejela, da ne koordinira
dela med izvajalci in še
kaj. Zato tudi vrsta nere-
šenih nalog...«
Njegov vpliv na tem po-
dročju pa se pozna še
drugje. Veliko je prispe-
val, da so zdaj v organizi-
rano prometno vzgojo
vključeni vsi otroci od
otroških vrtcev, torej naj-
mlajših, do učencev in di-
jakov osnovnih in sred-
njih šol. To delo pa ni
ostalo samo pri otrokih,
poseglo je tudi med sta-
rejše tako v krajevnih
skupnostih, kot delovnih
organizacijah, skratka
med vse porabnike cest.
Med pomembnimi
družbenimi funkcijami,
ki jih opravlja je tudi na-
mestništvo predsednika
v komisiji za varnost in
družbeno samozaščito pri
skupščini občine Celje.
Povsod torej gre za člove-
ka, za njegovo varnost, na
cesti in drugje. Za člo-
veka!
M. M. BOŽIČ
ŽALSKI BRIGADIRJI Z
GORIČKEGA
Na številnih deloviščih mladinskih delovnih akcij se je
pravkar končalo delo prvih izmen.
Tudi brigadirji brigade »Slavko Slander« iz žalske občine,
ki so letos delali na akciji »Goričko 79« so se domov vrnili
zadovoljni. Dosegli so namreč nekaj izjemnih rezultatov.
Izkazali so se pri delu na trasi in na področju družbenih
dejavnosti. Tako so pri doseganju norme zabeležili najboljši
uspeh v prvi izmeni letošnje akcije, poleg tega so na po-
dročju družbenih dejavnosti osvojili vsa možna priznanja.
Še posebej so se izkazali na športnem polju.
Med brigadirji jih je postalo deset udarnikov, osem pa jih
je bilo pohvaljenih. Kljub temu niso povsem zadovoljni, saj
se jim je zaradi nepopolne brigade izmuznil »trak akcije«.
Tako kot lani, je bilo tudi letos v žalski mladinski delovni
brigadi petnajst brigadirjev iz pobratenega Kruševca.
Člani žalske mladinske delovne brigade so delali v vasi
Prosovnjakovci pri izgradnji in rekonstrukciji cest. Briga-
dirje so lepo sprejeli tudi domačini, saj so postali del njiho-
vega vsakdana. Prišlo je do izredno plodnega sodelovanja.
Zelo dobro so se uveljavili tudi mladi Kruševčani, čeprav
so bili vsi, razen enega, še osnovnošolci.
DARKO NARAGLAV
DRUGO LETO TRGOVINA V
DOBRNI
Problem je prišel do vrelišča. O blagovnici na Dobrni so
pred kratkim razpravljali ne samo na svetu potrošnikov,
marveč tudi na seji skupščine krajevne skupnosti. Na obeh
se je pojavilo isto vprašanje - kako dolgo še tako? Kako
dolgo še namreč trgovina, ki ne ustreza zahtevam kraja in
kako bo poslej, ko bodo izročili namenu nov hotel.
Gradnja nove trgovine ali blagovnice na Dobrni ima že
svojo zgodovino. Žal. Ljudje v tem zdraviliškem kraju že
nekaj let čakajo na odgovor in začetek del.
Zdaj je tudi Merx prišel z jasno besedo na dan. Zaradi
pomanjkanja finančnih sredstev se letos del ne bodo lotili,
zato pa gradnjo nove blagovnice načrtujejo v sredini prihod-
njega leta, njeno otvoritev pa v 1981. letu.
Gre za blagovnico, ki bo imela 1200 kv. metrov vseh
površin in bo torej tudi po tej plati več kot dovolj velika.
Zanjo bo Merx odštel okoli 28 milijonov dinarjev, kar je tudi
zgovoren podatek, da gre za primerno rešitev, za objekt, ki
bo zadovoljil vsem potrebam in zahtevam kraja in ljudi.
MB
št. 29 - 26. Julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
svetina
PRAZNIK, KI SE POMNI
pO konca leta tudi nova trgovina
Moral je priti praznik, da
go rešili problem, s katerim
so se ubadali dolga leta. Zato
je asfaltni trak od St. Janža
do Svetine vreden toliko
več. Zdaj je Svetina poveza-
na z dolino in svojim zale-
djem z moderno cesto. Tudi
dovolj široko, da je vožnja
varna. Nova naložba je za-
htevala okoli 12 milijonov di-
narjev izdatkov. Pravijo, da
to ni veliko. V resnici pa je to
dosti denarja. Pretežni del
tega bremena je nosila Ob-
činska komunalna skupnost
Celje.
In ko so prejšnji petek po-
poldne odpirali cesto, je Ivan
Gradišnik dejal, da je za kra-
jane Svetine to velik praz-
nik. Tudi nova zmaga soli-
darnosti, saj so po švojih mo-
čeh prav tako primaknili ne-
kaj sredstev. In ne samo to,
tudi kakšen kvadratni meter
ali več zemlje, da so cesto
speljali dovolj v širino.
Iz Celja, oziroma Stor je zdaj
cesta asfaltirana ne samo do
središča vasi, marveč tudi do
doma železarjev.
In ko so izročali namenu to
cesto, je bil srečen še eden
med mnogimi. To je bil An-
drej Videč, ki je cesto tudi
formalno odprl. Pionirka ga
je za to dejanje počastila s
šopkom rož.
Takoj po tej svečanosti so i
se mnogi domačni in gostje
zbrali na šolskem igrišču in
sledili drugemu delu prosla-
ve. Zdaj je o delu, uspehih in
načrtih krajevne skupnosti
govoril predsednik sveta KS
Ciril Pesjak. Dela ne bo
zmanjkalo. Čakajo jih še ce-
ste, elektrika, vodovodi,
ograja pri pokopališču (pri
teh delih so že doslej doma-
čini opravili okoli 900 udar-
niških ur), gradnja nove tr-
govine in ne nazadnje uredi-
tev kape na zvoniku staro-
davne cerkve. Vse to naj bi
končali do osmega maja pri-
hodnje leto, do krajevnega
praznika.
Domačini so z veseljem
sprejeli besede direktorja
TOZD Prodaja Celje pri Mer-
xu, Milana Golavška, ki je
dejal, da bodo dela pri grad-
nji večnamenskega objekta
končana do konca letošnjega
leta in da bo njegova otvori-
tev preden si bomo zaželeli
novo leto. Gre za objekt, v
katerem bo trgovina, gostin-
ski del s kuhinjo, teraso in
seveda tudi prostori za kra-
jevno skupnost in gasilce. Za
vse to bodo odšteli okoli
dvanajst milijonov dinarjev.
Tri četrtine teh sredstev bo
plačal Merx, ostalo pa Kra-
jevna skupnost in gasilci.
K vsem tem obetavnim be-
sedam je prišel še lep pro-
gram, ki so ga izvedli domači
godbeniki pod vodstvom
Ivana Ulage, mladi recitator-
ji ter otroški pevski zbor po-
družnične šole, ki ga je pri-
pravil in vodil Jani Starle-
M. B02IC
Na svečanosti ob otvoritvi
asfaltirane ceste je govoril
Ivan Gradišnik
Na slavnostnem zboru na Svetini, v soboto, 21. julija, v počastitev praznika celjske
občine m dneva vstaje slovenskega naroda, je govoril predsednik Občinskega odbora
Zveze borcev, Peter Sprajc. V svojem govoru je znova obudil borbeno pot Celjske čete pa
tudi boje drugih partizanskih enot, zlasti Štirinajste divizije, na širšem območju.
LAŠKO
V ŠOLI BO GNEČA
Sitnosti zaradi gradnje prizidica
z začetkom šolskega leta
se utegnejo v laški osemletki
»Primoža Trubarja« otepati z
nekaterimi težavami, ki jih
poznajo le tisti, ki preziduje-
jo in belijo stanovanje in v
njem hkrati živijo. Bodoči
prizidek, v katerem bo do-
volj prostora za uvedbo enoi-
zmenskega pouka, je treba
funkcionalno povezati z ob-
stoječimi zgradbami.
Težave bodo nastopile v
trenutku, ko bodo v doseda-
njem šolskem poslopju zače-
li predirati prehode iz nove-
ga prizidka. To bo povzročilo
za določen čas skrčenje uč-
nih prostorov, pa tudi neka-
tere dejavnosti bodo morali
začasno ustaviti, predvsem
izvenšolske. Ker bo v novem
poslopju tudi nova kuhinja
in jedilnica, se utegne prime-
riti, da bo treba delovanje
kuhinje in razdeljevanje hra-
ne začasno prekiniti. Tako se
bo najbrž zgodilo z varstve-
nim oddelkom in s podaljša-
nim bivanjem.
Vsemu temu se bodo mo-
rali prilagoditi učenci in uči-
telji, pa tudi starši.
Do teh nevšečnosti je priš-
lo zato, ker zaradi začetnih
težav pri organizaciji gradbi-
šča in težavnih del v gradbe-
ni jami ni bilo mogoče slediti
predvidenim rokom. Sola bi
naj bila gotova do novembra,
kar pa ne bo mogoče in lah-
ko otvoritev pričakujejo spo-
mladi prihodnje leto. In rav-
no ta časovni premik je pov-
zročil, da bodo dela pri pove-
zovanju nove s staro stavbo
potekala, ko bo že pouk in ne
med počitnicami, kot je bilo
predvideno.
Toda te težave bo z ra-
zumevanjem vseh lahko pre-
broditi, saj bo potem toliko
boljše, kajti prizidek bo
osnovni šoli v Laškem dodal
18 sodobnih učilnic, večna-
menski prostor, jedilnico za
200 otrok in zaklonišče. Za
tako pridobitev se splača tu-
di nekoliko potrpeti.
J. KRASOVEC
letovanje
pionirjev-
gasilcev
v tretji izmeni je bilo na
letovanju v Debelem rti-
ču skoraj 200 pionirjev -
gasilcev.
Občinska gasilska zve-
za Velenje je na brezplač-
no letovanje poslala dese-
tino pionirjev iz gasilske-
ga društva Šentilj kot na-
grado za doseženo prvo
mesto na občinskem pio-
nirskem tekmovanju. Iz
občinske gasilske zveze
Celje je bilo na letovanju
največ pionirjev iz gasil-
skega društva Železarne
Štore (30), ostali pa so bili
iz Prožinjske vasi in Voj-
nika.
Pionirji so se peljali na
izlet z barko v Piran, kjer
so videli akvarij, muzej in
druge zanimivosti kraja.
Bili so tudi na mejnem
prehodu Lazaret in v An-
karanu. Vreme je bilo
muhasto, vendar je bilo
tudi kopanja dovolj. Or-
ganizirali so tudi športna
tekmovanja v nogometu,
odbojki in košarki. Mar-
sikdo se je v tem kratkem
času naučil tudi plavati.
Ob zaključku so pripra-
vili zelo uspel kulturno-
zabavni program.
FRANJO MAUER
KRAJEVNI PRAZNIK V VRHU
NAD LAŠKIM
Krajani krajevne skupnosti Vrh nad Laškim bodo v nede-
ljo praznovali krajevni praznik. Letos so praznovanje razši-
rili na dva dni. Tako bodo v soboto zvečer na prostem
priredili kresovanje, na katerem bodo nastopili člani do-
mače dramske skupine, domač pevski oktet in folklorna
skupina iz Marijagradca.
Osrednja svečanost bo v nedeljo dopoldan na šolskem
športnem igrišču, kj6r bodo v kulturnem programu sodelo-
vali pevci TIM iz Laškega, godba na pihala iz Laškega ter
recitatorji.
Krajevna skupnost Vrh nad Laškim je poleg Rečice odi-
grala med NOB veliko vlogo kot partizanski kraj. Leta 1942
je bilo osvobodilno gibanje v tem kraju izdano, čemer je
sledila množična aretacija, veliko krajanov so Nemci posta-
vili pred zid, drugi so trpeli po taboriščih in le redki so se
vrnili na svoje doipove. V spomin na srečno vrnitev in v
počastitev žrtev praznuje zadnje dni julija krajevna skup-
nost svoj krajevni praznik.
KOLEKTIVNI DOPUST V
PREBOLDU
Od ponedeljka, 23. julija, pa vse do vključno nedelje, 5.
avgusta, je okoli tisoč tristo delavcev Tekstilne tovarne Pre-
bold na kolektivnem dopustu. In vendar še nekateri delajo.
Za okoli stoštiridesetčlansko ekipo ključavničarjev, elektri-
karjev in drugih, oziroma vzdrževalcev, ti dnevi niso dopust-
niški. Vsi ti so ostali v tovarniških prostorih in opravljajo
redna vzdrževalna dela na strojih in drugih napravah ter
objektih.
Veliko članov kolektiva Tekstilne tovarne je te dni ob
morju. Mnogi v lastnem počitniškem domu v Piranu, drugi
pa v ostalih obmorskih krajih, kjer jim je celjski Izletnik
prav za to obdobje rezerviral hotelske zmogljivosti.
MB
AFRIKA O SEBI IN
SVETU
ZA ČLOVEŠKA
ŽIVLJENJA GRE
Afrika je edina celina, ki ima svojo
kontinentalno organizacijo. Ta Orga-
nizacija afriške enotnosti, ki deluje
že 13 let, združuje skoraj vse sile v
Afriki in pomaga, da se v vsej različ-
nosti le najdejo poti za naprej kljub
strahotni afriški zapletenosti.
Afrika meri okoli 30,2 milijona k v.
km, kar je kar 22,2 odstotka zemelj-
ske površine brez Antarktike. Leta
1800 je bilo na celini 55 milijonov
ljudi, leta 1900 že 112 milijonov, 1950
že 222, zdaj pa jih šteje okoli 400 mili-
jonov, kar je okoli 10 odstotkov sve-
tovnega prebivalstva. Afrika je poli-
tično razdrobljena v 49 držav in mora
premagovati dediščino preteklosti in
breme sedanjih problemov. Afrika je
največji proizvajalec diamantov, in-
dustrijskih diamantov ter kobalta na
svetu (70 odstotkov), zlata (69), kroma
(45), prav tako pa tudi platine in ba-
kra. Slabo pa je industrializirana, ra-
zen nekaj držav, predvsem Južnoafri-
ške republike in še nekaterih.
VMonrovii, glavnem mestu Liberi-
je, je bila pred dnevi konferenca Or-
ganizacije afriške enotnosti. Kljub
številnim problemom so predstavni-
ki kontinenta le obdržali svojo enot-
nost, kar je največjega pomena, hkra-
ti pa so sprejeli nekaj sklepov, ki do-
ločneje postavljajo reševanje afri-
ških in širših vprašanj, s tem pa tudi
vlogo Afrike v svetu. Govorili so
predvsem o naslednjem: - o Bližnjem
vzhodu, pri čemer so obsodili izrael-
sko-egiptovski sporazum in poudari-
li pravico Palestincev do domovine;
- o Zahodni Sahari, kjer že leta pote-
kajo boji med organiziranim doma-
čim prebivalstvom in sosednimi dr-
žavami za ta del Afrike: sprejeli so
sklep, naj domačini na referendumu
odločijo o svoji prihodnosti; - podpr-
li so boj na jugu Afrike za osvobodi-
tev od rasizma in drugega izkorišča-
nja; - na primeru Ugande so poudari-
li pomen nevmešavanja v notranje
zadeve suverenih držav, vendar niso
v ničemer izrazili obžalovanja za
Aminom; - ustanovili so posebno
vseafriško časopisno agencijo. Odloč-
no so podprli politiko neuvrščenosti.
Predsednik Tito je poslal konferen-
ci v Monrovii posebno poslanico, pri
nas pa je v gosteh eden od njenih
udeležencev: Sčkou Tourč, predse-
dnik Gvineje.
Vprašanje beguncev je le eden od
problemov, s katerimi je soočen da-
našnji svet. Vendar imamo pri obrav-
navi širših svetovnih vprašanj naj-
večkrat pred očmi države, skupnosti,
politične stranke ali celo kontinente,
manj pa konkretne ljudi, čeprav bi
nam prav tak pristop najbrž omogo-
čal globlje spoznavanje bistva me-
dnarodne politike in poti za njeno
reševanje. Problem beguncev pa ni
abstrakten, ampak se znova in znova
»razdrobi* na ljudi, ki leta in celo
desetletja žive brez svojih domov in
vsega tistega, zaradi česar dom ceni-
mo in želimo. Na svetu je več milijo-
nov beguncev, največ najbrž v Afriki,
na Bližnjem vzhodu, veliko pa tudi v
Južni Ameriki In drugod po svetu.
Trenutno pa so najbolj vidni tisti
revni, nemočni ljudje, možje, ženske,
starčki, otroci, bolniki in drugi, ki se
potikajo in dobesedno izginjajo v ju-
govzhodni Aziji. Računa se, da je teh
indokitajskih beguncev že okoli
400.000. Dnevno je šest do sedem tisoč
novih, ki bežijo iz različnih razlogov,
predvsem iz Vietnama in iz Kampuči-
je, ne vedoč, kam jih bo zaneslo in če
bodo sploh kje pristali. Pred časom
so okoli 40.000 Kampučijcev, da bi se
jih rešili, nagnali v ugaslo vulkansko
žrelo, jih tam pustili brez hrane, nji-
hovo taborišče pa obdali z minskimi
polji. Na tisoče in tisoče jih je umrlo
od gladu, v valovih Kitajskega morja
ali pa od izčrpanosti. Vzroki za tak
naval beguncev v jugovzhodni Aziji
so brez dvoma politični, sam pro-
blem pa je ta trenutek predvsem hu-
manitaren: gre za človeška življenja.
V nuji, da bi problem reševali orga-
nizirano, se je Kurt Waldheim, gene-
ralni sekretar OZN, odločil, da skliče
v Ženevi konferenco o beguncih v ju-
govzhodni Aziji. Odzvalo seje veliko
število držav. Pričakovanja pred
konferenco so bila zelo različna. Niso
bile redke bojazni pa tudi želje neka-
terih, da bi se ženevska konferenca
spremenila v politični spopad in pro-
ces, na katerem bi skušali obtožiti
vse tiste, ki naj bi bili tako ali druga-
če krivi za bežanje ljudi v jugovzho-
dni Aziji. Vendar se to ni zgodilo.
Konferenca je uspela v tem, da je sku-
šala čimbolje rešiti humanitarno
stran problema in zbrati svetovne
moči za reševanje golih življenj be-
guncev. Njen sklicatelj Kurt Wald-
heim je zaradi tega izjavil, da je bila
konferenca dogodek brez primere v
zgodovini OZN.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 26. julij 1979
celje
LEPA PERSPEKTIVA
Nova tovarna tiskarskih plošč v Cinkarni
Darilo za praznik občine.
Nova tovarna za proizvodnjo
tiskarskih plošč, oziroma
njena prva faza. Na vsak na-
čin velika pridobitev za ko-
lektiv in Celje. V njej je tudi
nadaljevanje grafične tradi-
cije v Cinkarni, ki zlasti v
skladu s proizvodno preu-
smeritvijo dobiva vse večji
pomen.
Ko je na slavnostni otvori-
tvi novega obrata govoril di-
rektor TOZD Grafika v Cin-
karni, dipl. inž. Nenad Nova-
kdvič, je še posebej opozoril
na velik delež domačih stro-
kovnjakov. Nova tehnolo9ija
je delo domačih glav in rok.
Zmogljivost nove tovarne
je 2,1 milijona kvadratnih
metrov ofsetnih plošč. S tret-
jino te proizvodnje bodo v
celoti krili domače potrebe, s
preostalim delom pa bodo
prišli na tuja tržišča.
Tiskarske plošče iz celj-
skega obrata Cinkarne so se
odlično uveljavile tudi na tu-
jem tržišču. Zaradi kakovo-
sti. Zato ni naključje, da ko-
lektiv skupaj s tujimi part-
nerji, s katerimi tudi sicer
več kot dobro sodeluje,
obravnava možnosti za zgra-
ditev tovarne tiskarskih
plošč tudi zunaj naše domo-
vine.
Dobro pa je sodelovanje
tudi doma. O tem govori se-
dem samoupravnih sporazu-
mov, ki se predvsem nanaša-
jo na proizvodne odnose, ozi-
roma na dobavo surovin.
Tovarna in grafična dejav-
nost v Cinkarni ima svojo
perspektivo!
Pridobitvi, ki so jo izročili
namenu za praznične dni
celjske občine (odprl jo je
eden najstarejših v kolekti-
vu, Anton Arčan - na sliki na
desni) se bo že ob koncu leta
pridružila še nova tovarna za
tiskarske barve, ki bo trikrat
večja, kot je današnja zmog-
ljivost te proizvodnje.
Na slovesnosti je kolekti-
vu čestital tudi predsednik
občinske skupščine Jože
Marolt, ki je med drugim de-
jal, da je tudi nova tovarna
dokaz, da se Cinkarna in
njen kolektiv uspešno vklju-
čuje v napore celjskega go-
spodarstva, zlasti industrije,
za preusmeritev proizvodnje
na bolj zahtevna področja.
M.BOŽIC
V novi tovarni za proizvodnjo tiskarskih plošč ob njeni otvoritvi
USKLADITI PORABO V
MOZIRSKI OBČINI
Ne samo smernice družbenoekonomskega razvoja
občine v naslednjem srednjeročnem obdobju, tudi
ocena izvajanja tekočih planskih nalog so bile v sredi-
šču pozornosti na zadnji skupni seji delegatov zborov
Občinske skupščine Mozirje, v petek, 20. julija.
Analiza izvajanja družbenega plana občine za ob-
dobje 1976-1980 je opozorila na nekatere stare pro-
bleme. Tako so značilna velika nihanja gospodarske
rasti med posameuznimi sektorji. V Gornji Savinjski
dolini še vedno pogrešajo strokovne in ustvarjalne
kadre. Kadrov z višjo in visokošolsko izobrazbo je med
zaposlenimi le dva odstotka. Zato pa kar solidno nara-
šča zaposlovanje v režijskih službah v gospodarstvu,
pa tudi v negospodarstvu.
Kot vse kaže, investicije v gospodarstvu, ki so bile
samo za letos planirane v višini okoli 358 milijonov
dinarjev očitno ne bodo uresničene, saj je bilo doslej
vloženih le okoli 93 milijonov. To pa pomeni, da učin-
kovitost naložb ne bo očitna letos, marveč šele prihod-
nje leto.
Zaskrbljujoča je nadalje nezadovoljiva stopnja rasti
družbenega proizvoda; reproduktivna sposobnost go-
spodarstva upada, namesto, da bi bilo obratno.
V	prestruktuiranju gospodarstva so dosegli po-
membne uspehe le v Elkorju ter Kovinarstvu, med-
tem, ko drugod ne.
V	kmetijstvu se ponavlja stara pesem: večanje ra-
zlike med ceno reproduktivnega materiala in cene o
končnih pridelkov. Zato je kmetijska zadruga na robu
rentabilnosti.
Značilen je podatek o večanju neangažiranih sred-
stev v samoupravnih interesnih skupnosti. To še pose-
bej na stanovanjskem področju, medtem, ko se grad-
nja novih stanovanj ne premika tako, kot bi se lahko in
morala. Upravičene so torej zahteve gospodarstva, da
se zbiranje sredstev za potrebe interesnih skupnosti
uskladi, na vsak način pa pogoji glede na sposobnost
gospodarstva in na programe interesnih skupnosti.
Skupna in splošna poraba naj bosta odvisni od gospo-
darske rasti!
Krajevne skupnosti se vse bolj uveljavljajo kot sa-
moupravna telesa. Prevzemajo tudi vse več del in na-
log. Zato pobuda, da naj bi v krajevnih skupnostih
delali poklicni kadri in nadalje, da naj bi zagotovili
trajnejše in večje vire za financiranje njihovih progra-
mov.
Sicer pa je prav to zasedanje mozirske občinske
skupščine pokazalo, da ni dobro sklicevati takšnih
zasedanj sredi dopustniškega obdobja. Imeli so težave
s sklepčnostjo.	MB
organizacija službe domače nege
ZA LEPŠO JESEN 2IVUENJA!
Patronažna služba v Celju povečuje obseg nege na domu
v celjski občini živi nad
8.000 občanov, starih nad 60
let. Vedno več je upokojen-
cev, ki so si s svojim minu-
lim delom zaslužili, da za-
nje ustvarimo takšne pogo-
je življenja, v katerih bodo
lahko varno in svojim spo-
sobnostim primerno živeli.
Zagotavljanje socialne var-
nosti starih ljudi se zaostru-
je zlasti v primerih, kadar
starost spremlja bolezen,
zaradi katere je človek ve-
zan na posteljo in odvisen
od tuje pomoči. Problemska
konferenca SZDL o aktual-
nih nalogah na področju so-
cialne politike v celjski ob-
čini, ki je bila marca, je po-
novno poudarila potrebo po
organizaciji službe domače
nege. Vse kaže, da bomo že z
letošnjo jesenjo videli prve
sadove te službe v organiza-
ciji celjske patronažne služ-
be, torej v okviru tozda
splošne medicine Zdrav-
stvenega centra Celje.
Po podatkih geriatričnega
dispanzerja, patronažne
službe, centra za socialno de-
lo in še nekaterih, bi danes
potrebovalo pomoč in nego
na domu vsaj 400 ljudi. To
službo imamo v nekakšnem
zametku sicer urejeno: dom
upokojencev v Celju je pred
dvema letoma namreč na po-
budo občinske skupnosti so-
cialnega skrbstva določil
eno negovalko, kar pa ne za-
dostuje niti za potrebe ožje-
ga mestnega območja. Prav
tako ta služba ni vezana na
strokovno zdravstveno insti-
tucijo.
Po programu, ki ga je pri-
pravila posebna delovna
skupina zdravstvene skup-
nosti in skupnosti socialne-
ga skrbstva, vodi jo Olga Ar-
;zenšek, naj bi že letošnjo je-
sen v okviru organizirane
službe nege na domu zagoto-
vili šest negovalk. Te nego-
valke so že opravile poseben
strokovni seminar v celj-
skem šolskem zdravstvenem
centru, ki bo za nego na do-
mu začel usposabljati tudi
svoje gojenke. Prihodnje le-
to naj bi se število negovalk
povzpelo na dvajset.
Služba domače nege je de-
javnost, ki naj bi ustrezala
potrebam določenih katego-
rij varoveincev na njihovih
domovih. Gre za polnovre-
dno obliko družbene oskrbe
in zdravstvene pomoči, ki
doprinese k varnemu in
zdravemu življenju v doma-
čem okolju. Delovno po-
dročje domače nege vključu-
je predvsem dva vidika, dvo-
je vrst opravil: medicinske
in gospodinjske. Med prve
štejemo umivanje, kopanje,
pripravo postelje, prehrano
pripravo napitkov, menjavo
perila, skrb za hišno lekarno,
preprečevanje preležanin,
dajanje zdravil, nudenje
prve pomoči in tako dalje.
Med gospodinjska opravila
nege na domu pa štejemo:
vzdrževanje bivalnih prosto-
rov, skrb za čistočo osebne-
ga in posteljnega perila,
ogrevanje prostorov, nakup
prehrambenih in drugih
predmetov, prinašanje hra-
ne, informiranje strokovnih
služb in drugih, navezovanje
sosedskih stikov, pomoč pri
pismenih opravilih in po-
dobno. Vsekakor gre za zelo
široko pahljačo opravil, ki
jim nege in pomoči potreben
starejši človek ni kos.
Ob jasnem in čvrstem
programu bo potrebno na
osnovi družbenega dogovo-
ra o skupnem razvoju služ-
be nege vseh kategorij varo-
vancev na območju občine
Celje zagotoviti stalen vir
finančnih sredstev za obstoj
in delo, predvsem še za na-
daljno rast službe nege na
domu. Do sedaj smo na tem
področju storili premalo!
MITJA UMNIK
prevoz po železnici je cenejši
TOVOR SE SELI NA TIRE
Težnja po poglobitvi sodelovanja z železnico
v KOVINOTEHNI v Celju
so na to temo odgovorili ta-
kole: »Ko smo pred leti skle-
pali o tem, kako opremiti no-
vo skladišče in kakšne tran-
sportne naprave naj kupimo,
smo se odločili za takšne, ki
so vezane na prevoz z žeilez-
nico. Kljub vsemu našemu
trudu, po železnici prepelje-
mo samo 9,5% blaga. To je
zelo skromen odstotek, kajti
na dan pretovorimo 1,4 mili-
jona kilogramov. Razlogi za
to pa niso v našem nerazpo-
loženju do železnice, kajti
vsa ta leta z železničarji od-
lično sodelujemo. Problem
je pri naših sodelavcih v dru-
gih republikah, na katere
smo vezani s pogodbami in
ravno ti zavirajo poglobljeno
sodelovanje med nami in že-
leznico. Tako na dan naloži-
mo po tristo tovornjakov, na-
mesto, da bi se tovor odpra-
vil z, recimo, sedemdesetimi
vagoni. Poleg tega je znano,
da recimo pettonski tovor-
njak uniči in obrabi toliko
naših cest, kot pet tisoč
osebnih avtomobilov. Mi za-
man prepričujemo naše part-
nerje o mnogo cenejšem pre-
vozu blaga po železnici, gle-
dano z družbenega stališča,
da bi se s preselitvijo tovo-
rov iz cest na železnico tudi
vključili k varčevanju z ener-
gijo. Ker tako prepričevanje
naleti vedno znova na gluha
ušesa, menimo, da'se bodo o
prevozu blaga po tej plati od-
ločili šele po temeljitem do-
govoru, ki naj bi ga sprožila
samoupravna interesna
skupnost za železniški pro-
met na jugoslovanski ravni.«
MOJMIR MOSBRUKER
KMALU NOV MOST VRADMIRJU
Gradiš iz Maribora in celjski Nivo zaključujeta dela pri gradnji radmirskega mostu, ki je
izredno pomembna povezava dveh bregov Savinje prav v križišču na cesti, ki pelje proti
Celju, Ljubljani ali Logarski dolini.
Gradnjo mostu financira republiška skupnost za ceste. Veljal bo 13 milijonov dinarjev.
Most je postavljen tako, da cesta ne bo delala več ovinkov. Razpetina meri 40 metrov,
priključnice pa so izpeljane v dolžini 400 metrov.
Zanimivo je, da je izvajalec izdelal most v Mariboru, zdaj pa njegove dele sestavlja v
Radmirju s pomočjo velikega 150 tonskega dvigala.
Ko bo zgrajen, se ne bo videlo, da je v njem 70 ton armatur ter več kot 850 ton
kakovostnega betona.
Tako bo odpravljen še en prometni rebus, ki je veljal za črno točko v Gornji Savinjski
dolini.
J02E MIKLAVC
št. 29 - 26. Julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
celje - polu le
POEZIJA NA VRTU
Mozaiki za prihodnjo cvetiično razstavo
Poezija v pravem pomenu
besede. Zaradi urejenosti
vrta in zaradi...
Ce vas pot zanese na Polu-
le, tja v bližino osnovne šole,
vam pogled ne more zgrešiti
hiše in vrta na Hrašovčevi 6.
Tu živi in dela upokojeni uči-
telj in ravnatelj Franc Kolar.
2ivi in dela predvsem za svoj
vrt, ki je ves v rožah, sicer pa
je na njem tudi majhen sa-
dovnjak. Grozdja ne manjka,
in svoj prostor imajo celo če-
bele. Travnik takšen kot naj-
bolj dragocena preproga.
Zgled hortikulturne urejeno-
sti. Pravi šolski primer.
Da, in če vas pot popelje
tod mimo, ne morete zgrešiti
mozaikov, ki so tudi njegov
konjiček in ki so že dobri
dve leti sestavni del prelepe-
ga vrta.
I
Zdaj je v njem Prešeren.
»Vidite, ne po naključju. V
maju letos je minilo štiride-
set let, odkar je bila Prešer-
nova rojstna hiša v Vrbi pro-
glašena za prvi slovenski
kulturni in seveda zaščitni
spomenik. No, gre pa tudi za
obletnico pesnikove smrti...
in sploh za človeka, ki mi je
tudi zaradi pogleda na svet
in sožitja med narodi pri
srcu,« je dejal Franc Kolar.
Temelj mozaika je be'ton-
ska plošča v velikosti 42 krat
74 cm, na njej p^ zatem več
kot osemsto steklenih plo-
ščic črne in bele barve. Pe-
snikova podoba je izrazita,
znana. Ni je moč prezreti.
Napravljena po znani risbi.
In pod njo znane besede: Ži-
ve naj vsi narodi...
»Delo je bilo težavno pred-
vsem zaradi brušenja plo-
ščic. Vse sem moral opraviti
ročno. Zelo natančno in za-
mudno opravilo. In potem
sestavljanje teh ploščic v
mozaik. Za Prešerna sem po-
rabil okoli sto ur, za Zupan-
čiča, ki sem ga napravil že
lani, pa približno tristo
ur...«
Prešeren v mozaiku ni
prvo, niti ne zadnje njegovo
delo. Prvi je bil na vrsti Can-
kar. Tedaj s pomočjo kaktej.
Pravi simbol velikega pisate-
lja in pesnika, politika. In
potem Župančič in Levstik.
Z njima je osvojil novo te-
hniko. Nič več rože, nič več
kakteje, marveč steklene
ploščice v velikosti 2 krat 2
centimetra in seveda manjše
oziroma različnih oblik. Kot
je zahtevala skica, načrt.
8In nadaljnji načrti?«
»Zdaj me med pesniki ozi-
roma pisatelji čakata še Pre-
žih in Kajuh, razen tega bi
rad do prihodnjega leta na-
pravil še Tita in Kardelja,« je
dodal.
»Ali ima to delo še kakšen
krug namen?«
»Z vsemi temi mozaiki
bom dopolnil cvetlično raz-
stavo v okviru Hortikulture
80. In vendar ne gre samo za
to. Vsak tak mozaik zahteva
svojo ureditev okolja. Ko bo-
mo iskali prostor za Župan-
čiča, ga bomo prav gotovo'
dopolnili z brezami. In tako
bo treba primerno in druga-
če urediti okolico za druge
mozaike.
M. BOŽIC
Franc Kolar na svojem
vrtu...
NAŠIZLET:
NA
KOPITNIH
Izhodiščna točka za da-
našnji izlet na Kppitnik
nam bodo Rimske Topli-
ce. Ta zdraviliški kraj je
znan še iz časa Rimlja-
nov, saj so tu našli tudi
izkopanine iz tistih časov.
Od gostilne Stara pošta,
do koder lahko prispemo
z avtobusom, se odpravi-
mo po poti, na katero nas
usmeri markacijska ta-
bla. Pot na Kopitnik je ze-
lo raznolika, saj bi jo lah-
ko razdelili celo po eta-
pah, glede na o>colje. Iz
Rimskih Toplic do pla-
ninskega doma potrebu-
jemo dobro uro in pol. Na
poti srečamo zelo bogato
planinsko floro, saj tu
najdemo celo zaščiteni
Blagajev volčin, poleg
njega pa so na Kopitniku
še kraški svišč, jesenček
in dlakavi sleč.
Dom na Kopitniku stoji
na nadmorski višini 914
m, oskrbuje pa ga PD
Rimske Toplice. Kočo so
zgradili prizadevni pla-
ninci iz Rimskih Toplic in.
okolice z udarniškim de-
lom. Na domu dežurajo
člani planinskega društva
vsako soboto, nedeljo in
ob državnih praznikih.
Koča ima na voljo topla
1 in hladna jedila ter pijače,
na Kopitniku pa je mogo-
če tudi prenočiti, saj je v
domu 24 ležišč.
Za povratek s Kopitni-
ka imamo več variant.
Prva pot nas vodi nazaj v
Rimske Toplice, druga v
Smarjeto. Po tretji poti
lahko odidemo čez Gore
v Hrastnik ali pa se napo-
timo proti vrhu Kopitni-
ka in po nekaj sto metrih
hoje po cesti zavijemo le-
vo. Vse poti so markirane
in dobro oskrbovane.
M. MOSBRUKER
mozirje
NE VSAK PO SVOJE
Interesi morajo biti čvrsto povezani
Prišlo je do dokaj živahne
razprave. Zaradi Savinjske-
ga gaja, oziroma Parka vrt-
narjev. Pa ne zaradi imena,
čeprav se v zadnjem času
uveljavlja tudi slednje, mar-
več veliko bolj zaradi neka-
terih odnosov, upravljanja,
vzdrževanja in podobno.
Najbrž ni naključje, če se v
zadnjem času srečujemo tu-
di z imenom »Park vrtnar-
jev«. Razumljivo, saj gre za
delež, ki so ga slovenski vrt-
narji dali v ta objekt in ga še
dajajo. Na vsak način velik
in neprecenljiv prispevek.
Ce bi usahnil, bi se premno-
ge, zdaj lepo urejene gredice
in površine, spremenile v
travnate površine. Mnogi
vrtnarji namreč še zdaj pri-
hajajo v Mozirje, v svoj park,
in urejajo površine, kot ta-
krat, ko je šip za otvoritev
izrednega hortikulturnega
objekta. Toda, navzlic temu
je vprašanje, ali je spremem-
ba imena umestna, ali ne.
Toda, naj bo tako ali druga-
če, objekt je tu, tisti, ki pri-
vablja vse več obiskovalcev
in občudovalcev. Ljudem, ki
prihajajo v Mozirje in v gaj
na desni reg Savinje, je na
koncu koncev vseeno, kako
se imenuje.^ Pomembno jo,
da imajo kaj videti, občudo-
vati in spoznati. Vse to gaj
daje in bo tudi dajal.
Ne glede na to pa prihaja
zdaj do dialoga med uprav-
Ijalci gaja, med odborom pri
Krajevni skupnosti v Mozir-
ju ter zlasti med ribiči. V do-
ločenih primerih tudi med
gozdarji. Gre za drobne pro-
blemčke, ki pa jih je ven-
darle treba spraviti na isti
imenovalec. Na začetku gaja
imajo svojo postojanko ribi-
či. Tu razvijajo svojo aktiv-
nost, v skladu z delovnim
programom in podobno. K
ribičem prihajajo tudi neka-
teri ali mnogi gosti. Zakaj
ne? Seveda, ne plačajo
vstopnine za ogled gaja. Tu-
di to je kamen spotike. In
morda še kaj.
Nekaj pripomb imajo tudi
gozdarji, morebiti še kdo.
Toda, pustimo jih ob stra-
ni, četudi, kot rečeno, zaslu-
žijo pozornost in veliko strp-
nosti ter razumevanja. Bilo
bi namreč več kot škoda, če
bi se zdaj zaradi teh vpra-
šanj, razšli nekateri ljudje, ki
so veliko dali za ureditev Sa-
vinjskega gaja, na vsak način
ponosa Mozirja in Gornje Sa-
vinjske doline.
Interese bo treba povezati
tudi zdaj, tako ,kot so bili
skupni v času velike gradnje
gaja, urejevanja nekdaj za-
puščene gmajne. Savinjski
gaj je skupek več aktivnosti.
Tu so ribiči, lovci, gozdaiji,
planinci, vrtnarji itd. Vsi
skupaj so veliko storili za Sa-
vinjski gaj, in tako morajo
tudi v prihodnje. S skupnim
dogovorom, ne vsak po svo-
je. Kajti, dela je še veliko,
tudi zaradi vzdrževanja ob-
jekta, ki je postal pojem hor-
tikulturne ureditve!
M. BOŽIČ
KOLIKO JE GOBARJEV V CELJU?
Zanimivo: kadar gre za nabiranje gob jih
je veliko, ko pa naj bi steklo organizirano
delo v okviru gobarske družine, jih je malo,
vsekakor premalo. To se pozna tudi v godzu.
Zlasti tedaj, ko nepoznavalci gob uničujejo
in brcajo dragocene primerke. Ker jih ne
poznajo, ker iščejo le jurčke in morda še
lisičke...
Celjska gobarska družina je močna organi-
zacija, ki ima svoje sekcije tudi v Velenju,
Preboldu in na Polzeli. In vendar je vseh
članov premalo. Zato poziv za pristop v dru-
žino, ki jo po novem vodi Amadeo Dolenc, ni
odveč. Tudi zaradi samozaščite, kajti pozna-
vanje gob je pomembna odlika. Tudi zaradi
zdravja. Zato, da bi bilo čim manj nepotreb-
nih zastrupitev.
Člani gobarske družine imajo več možnosti,
da temeljito spoznajo užitne, neužitne in
strupene gobe. Vsak prvi ponedeljek v me-
secu se ob šestih zvečer zberejo v prostorih
Društva upokojencev na Muzejskem trgu v
Celju, kjer se seznanjajo z najrazličnejšimi
vrstami gob. V soboto, 28. t. m., pa priprav-
ljajo strokovni izlet v gozdove v okolici Gro-
belna. Pri gostilni Kincl, blizu železniške
proge in postaje v Grobelnem, se bodo ta
dan zbrali ob 8.30 uri in potem skupaj krenili
na iskanje dragocenih gozdnih sadežev.
Morda je tudi to priložnost za povečanje
števila članov celjske gobarske družine.
Priključite se jimi	MB
zelezarna štore
NA RABU JE LEPO...
Samo letos bo tam letovalo okoli 900 ljudi
Letni oddih in rekreacija
delavcev sta dva izmed os-
novnih pogojev za produk-
tivnost v združenem delu.
Tega se dodobra zavedajo tu-
di v železarni Store in si pri-
zadevajo, da bi zagotovili
svojim delavcem kar se da
udobno letovanje v počitni-
ških domovih na Svetini in
na Rabu. Zlasti za slednjega
raste zanimanje iz leta v leto.
Povpraševanje za letova-
nje na Rabu je letos za 30%
večje kot lani, kar pa žal pre-
sega zmogljivosti. Železarna
ima v domu Dragica in v za-
sebnih sobah prostora za
okrog sto ljudi. Samouprav-
ni organi so hoteli za letošnje
poletje kupiti še en objekt, v
katerem bi bilo štirideset po-
stelj, vendar je prišlo do ne-
ljubih zapletov z lastnikom,
ki je potem, ko je z železarno
že skoraj sklenil kupopro-
dajno pogodbo, še vedno ča-
kal na najboljšo ponudbo,
nazadnje pa je stavbo prodal
drugi delovni organizaciji.
Poleg lepe okolice, ki ob-
daja počitniški dom Dragica,
prav gotovo privlačijo delav-
ce nizke cene penzionov, saj
se le te gibljejo za delavce v
predsezoni 80, v sezoni pa
120 dinarjev na dan, medtem
ko stane penzion za njihove
svojce in za tujce do 200 v
predsezoni oziroma 210 di-
narjev v sezoni.
Ker se je za letošnje letova-
nje prijavilo preveliko števi-
lo delavcev, je morala komi-
sija' za družbeni standard
izbirati po posebnih kriteri-
jih, kdo naj bi letos letoval.
Prednosti pri tem so imele
družine z nizkimi osebnimi
dohodki, družine, ki na Ra-
bu še niso letovale in pa de-
lavci, ki so potrebni morja
zaradi zdravstvenih razlo-
gov.
Železarski dom na Rabu
obdajajo številni športni ob-
jekti, kot so prostor za na-
mizni tenis, kegljišče, streli-
šče, pred kratkim pa so kupi-
li tudi pet sandolinov, ki jih
lahko uporabljajo gostje po-
leg dveh čolnov za pet oseb
brezplačno. Razen tega orga-
nizirajo v vsaki dekadi več
TRIM akcij, v vsaki izmeni
pa imajo nekoga, ki skrbi za
rekreacijo. To so predvsem
štipendisti železarne, ki štu-
dirajo na Vispki šoli za tele-
sno kulturo. Letos bo preko
železarne med 13. junijem in
10. septemrom letovalo
okrog 900 ljudi. Tisti, ki so se
z oddiha že vrnili, so nad
vsem zelo zadovoljni, pred-
vsem pa nad postrežbo in
možnostmi za rekreacijo. To
je vsekakor zelo vzpodbu-
dno priznanje za vnaprej.
V železarni pa že sedaj ra-
zmišljajo, da bi prihodnjo
pomlad počitniški dom na
Rabu prenovili in dogradili,
s čimer bi se povečale kapa-
citete, kar pa bi omogočilo
letovanje večjemu številu
delavcev. Poleg tega razmiš-
ljajo tudi o tem, da bi odprli
novo delovno mesto šport-
nega referenta, ki bi se uk-
varjal izključno z oddihom
in izletništvom. Oba predlo-
ga sta nedvomno vredna po-
snemanja in pohvale.
IRENA FERME
RADI POTUJEJO Z ZELENIM
VLAKOM
»Do letos železniške zveze
med Ljubljano in Maribo-
rom, razen potniških vlakov,
niso bile najboljše. Službene
dolžnosti pa marsikateremu
narekujejo potovanja ravno
na tej relaciji in tako se je
Železniško gospodarstvo v
Ljubljani odločilo, da uvede
tako imenovani Zeleni vlak.
Ta povezuje Ljubljano z Ma-
riborom z redno linijo, ki jo
prevozi dvakrat dnevno.
Potniki so novi vlak zelo
dobro sprejeli, nekaj negodo-
vanj pa je zaradi tega, ker ne
vozi ob nedeljah in praznikih,
saj je namenjen poslovnim
potovanjem. Drugi problem
je, da s tem vlakom ni mogo-
če potovati na relaciji, na pri-
mer Maribor-Pragersko in
podobno. Postanek vlaka v
Pragerskem je namenjen na-
mreč za vstop potnikov za
Ljubljano in Celje in za izstop
na teh postajah. Zlasti potni-
ki, ki so v vsakdanjem poto-
vanju upravičeni na razne po-
puste (režijske karte, upoko-
jenski popust, popust za sku-
pine.. .), pa niso zadovoljni z
odlokom, da na tem vlaku
noben popust ni priznan. Ce-
na je za vse potnike enaka,
kajti v njej je vračunan obrok
hrane.
Potniki z zelenim vlakom
radi potujejo, saj je, kot sami
pravijo, zelo udoben in hiter,
poleg tega pa pripomore pri
prihranitvi pogonskega gori-
va in zmanjšanju gneče na ce-
stah. Ta svoj stavek naj pod-
krepim s tem, da je povpraše-
vanje za kartami mnogo več-
je, kot ga potnikom lahko nu-
dimo, kajti celjski kontingent
ITG ima od 92 sedežev v vla-
ku na voljo samo dvanajst re-
zervacij,« nam je povedal
Marjan Mosbruker, turistični
informator v poslovalnici
TTG Celje.
Marjan	Mosbruker:
»Kljub temu, da imamo z
uvedbo novega vlaka mnoi^o
več dela, smo zadovoljni, da
smo ustregli velikemu števi-
lu ljudi in smo ponosni na
takšen odziv pri potnikih.«
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 26. julij 1979
30 LET
STRELSTVA V
MOZIRJU
v letošnjem jubilejnem letu
bodo v Mozirju in mozirski obči-
ni počastili tudi 30 - letnico strel-
stva v občini. Prva strelska orga-
nizacija se pojavlja 1043. leta na
Rečici ob Savinji. To je bila strel-
ska družina Slavka Slandra. Za-
četki njenega dela so bili zelo
skromni: le nekaj starih trofejnih
pušk, med njimi celo avstroogr-
skega porekla itd.
S krepitvijo materialne osnove
naše družbe pa že naslednje leto,
1949., rasejo nove strelske druži-
ne in kasneje občinski strelski
odbor Mozirje, ki je organizacij-
sko in finančno povezoval vse
družine v celoto. Strelci so priče-
li z gradnjo ludi lastnih objektov,
nabavili so novo orožje, povečali
število članov itd. V mozirski ob-
čini je zdaj osem osnovnih strel-
skih organizacij, ki imajo skupaj
okoli tisoč članov. Vse strelske
družine povezuje Občinska stre-
ska zveza Mozirje.
Strelci v Gornji Savinjski doli-
ni so v zadnjem obdobju dosegli
velike uspehe, saj so tista druž-
bena organizacija, ki se uveljav-
lja ne samo na športnem, marveč
tudi na obrambnem področju.
Strelci v Mozirski občini bodo
tridesetletnico svoje organizacije
počastili 12. avgusta na občin-
skem strelišču v Mozirju s tek-
movanjem v streljanju za malo-
kalibersko puško ter posebno
svečanostjo, na kateri bodo ra-
zvili svoj prapor in podelili za-
služnim strelcem in družinam
priznanja ter plakete.
DAN HMELJARJEV BO VBRASLOVČAH
Turistično društvo Braslovče se že dalj časa pripravlja na tradicionalno prireditev »Dan
hmeljarjev«, ki bo letos 10., 11. in 12. avgusta. V teh pripravah sodeluje dolga vrsta
posameznikov in odborov, ki so odgovorni za tudi najmanjše podrobnosti na prireditvi.
Vsako leto namreč obišče Braslovče ob tej priložnosti preko deset tisoč ljudi, ki želijo videti
izvirno prireditev, na kateri je dovolj zabave.
Program je, lahko bi rekli ustaljen, le da bo letos prvi dan prireditve nekaj strokovnih
posvetovanj, na temo hmeljarjenje, ki jih pripravlja Inštitut za hmeljarstvo SRS Žalec.
Drugi dan bo v znamenju športnih tekmovanj. Tako bo dopoldne odbojkarski turnir za
prehodni pokal Dneva hmeljarjev in smučarski skoki na skakalnici prevlečeni s plastiko.
Zvečer bo v hmeljarskem domu v Žalcu družabni večer slovenskih hmeljarjev. Tu bodo
najzaslužnejšim podelili priznanja, imenovali novega starešino in hmeljsko princeso. Ta
večer pa bo zabavno tudi na prireditvenem prostoru v Braslovčah. Osrednji del prireditve
se bo pričel v nedeljo ob 14. uri s povorko skozi trg Braslovče na prireditveni prostor. V njej
bodo prikazali motive o hmeljarjenju nekoč in danes. Na prireditvenem prostoru se bosta
obiskovalcem predstavila novi hmeljarski starešina in princesa, nato pa se bodo mladi pari
pomerili v spretnosti v raznih kmečkih opravihh. Organizatorji si želijo, da bi bilo vreme
lepo ter, da bi jih v teh dneh obiskalo kar največ ljudi iz vseh krajev Slovenije.
Na sliki prizor iz lanskega tekmovanja »princesk«.	'p TAVČAR
vrtci v celju
GRADNJA BREZ ZAMUD?
Težave so denarne in dolfumentacijsl€e narave
Poročali smo že, kako v
celjski občini uresničujejo
program, ki so ga občani in
delavci sprejeli ob glasova-
nju o drugem samoprispev-
ku. Danes si oglejmo še to,
kako kaže gradnja vzgojno
varstvenih zavodov, ki jih
bodo v Celju gradili z refe-
redumskim denarjem.
VVZ ANICE
ČERNEJEVE - OTOK
III.S
Po referendumskem pro-
gramu bi morali pričeti gra-
diti vrtec na Otoku že marca
letos. A zaradi dvakratne
spremembe zazidalnega na-
črta so izdelali lokacijsko do-
kumentacijo šele koncem
maja, glavne projekte pa ju-
nija. Vzporedno s temi deli
teče tudi razpis za izvajanje
del, ki bo zaklučen 27. julija.
Glede na to predvidevajo, da
bo objek usposobljen za
sprejem otrok v prvi polovici
prihodnjega leta. V tem
vrtcu bo prostora za 160
otrok.
VVZ TONČKE ČEČEVE
- enota LJUBEČNA
Program predvideva, da bi
vrtec v Ljubečni pričeli gra-
diti že oktobra letos, Vse pa
kaže, da bo pričetek gradnje
prestavljen na prihodnje le-,
to. Vzroki so finančne nara-
ve, saj kljub najetju kredita
pri Marlesu Skupnost otro-
škega varstva ne uspe fi-
nančno pokriti celotne grad-
nje tega objekta. Kljub temu
pa na skupnosti zagotavljajo,
da bo vrtec v Ljubečni zgra-
jen do avgusta prihodnjega
leta, kpt je predvideno v pro-
gamu. V vrtcu bo prostora za
40 predšolskih otrok.
VVZ TONČKE ČEČEVE
- enota ALJAŽEV HRIB
Rok za začetek izgradnje
tega vrtca je september 1980.
Zaradi zastarelosti zazidal-
nega načrta v krajevni skup-
nosti Aljažev hrib pa je bilo
potrebno sprožiti postopek
za spremembo zazidalnega
načrta. Kljub temu pa na
Skupnosti otroškega varstva
ne pričakujejo zakasnitev,
tako da bo vrtec za 60 pred-
šolskih otrok zgrajen v pre-
dvidenem roku.
VVZ TONČKE ČEČEVE
- enota CENTER
Po prpgramu sega začetek
gradnje tega vrtca v leto
1981, konec gradnje pa v av-
gust leta 1982. Svet za urba-
nizem občine Celje je že
sprožil postopek za pripravo
variantnih predlogov mož-
nih lokacij za ta objekt, v ka-
terem bo prostora za 60
otrok.
VVZ ZARJA - enota
DOLGO POLJE
Tudi za ta objekt, v katerem
bo prostora za 80 predšol-
skih otrok, velja enaka oce-
na kot za objekt v krajevni
skupnosti Center. Na Skup-
nosti otroškega varstva za-
gotavljajo, da ne bo prišlo
do časovnih zamikov v rea-
lizaciji programa izgradnje
tega vrtca.	pg
uspela
folklora v
strmecu
v počastitev krajevne-
ga praznika je Turistično
društvo Strmec pripravi-
lo na dvorišču domače
osnovne šole zanimiv na-
stop folklornih ansam-
blov. Predstavila se je Ša-
leška folklorna skupina iz
Velenja ter tamburaški
ansambel, zatem folklor-
na skupina Zelezničar-
skega prosvetnega druš-
tva France Prešeren iz
Celja ter skupini Prosvet-
nega društva Kajuh in
Dobrne in Prosvetnega
društva Socka.
Nastopajoči so navdu-
šili okoli dvesto gledal-
cev. Zato ni naključje, če
so se razhajali veseli in z
željo, da bi taka priredi-
tev postala v Strmcu pri
VojnDcu tradicionalna.
KATICA PESAK
LINDEK
Po ljudsko mu je ime
tudi Landek. Sodi v kra-
jevno skupnost Frankolo-
vo, od Celja je oddaljen 20
km in leži na nadmorski
višini 700 m. Lepo ga je
videti, če se peljete po ce-
sti iz Celja proti Franko-
lovem, na levi strani v hri-
bu. To so seveda ostanki
nekdanjega gradu, nase-
lje pa je razvlečeno v po-
dolgovatem gorskem kot-
lu pod strmo Stenico in
Malo goro. Podolje se za-
čenja v Tesnem in ga Lin-
deški grajski hrib deli na
dvoje. Po zahodnem delu
teče Belski potok, po
vzhodnem delu Lindeški,
oba pa se zlivata v Te-
snico.
Tla so peščena in apne-
niška. Po sosednjem hri-
bovju so manjše kapni-
ške jame. Na nekaterih
redkih hišah je še slamna-
ta streha, črne kuhinje pa
je po zadnji vojni izrinila
elektrika. Tod raste le
malo žita in sadja. Zelo
dobro rodi krompir, od-
lično se obnesejo hribov-
ske hruške, v zadnjem ča-
su so gojili tudi jagode.
Donosni so gozdovi, kjer
prevladuje bukev, uspe-
vata tudi bor in hrast, tu
in tam raste tudi tisa. Ne-
kaj apnenic je opuščenih,
nekaj pa je še živih, torej
se kmetje še ukvarjajo z
žganjem apna. V kmetij-
stvu ni velikega zaslužka,
zato je večina zaposlenih
v Celju in drugih indu-
strijskih središčih.
Vrh grajskega hriba so
razvaline Lindeškega gra-
du (694 m). Grad je verjet-
no dobil ime po bližnjem
naselju Lipi, kjer je imel
večino podložnikov. Bil
je krški fevd in so ga uži-
vali lindeški gospodje, ki
jih dokumenti prvič ome-
njajo 1258 leta. Sredi 15.
stoletja je imel grad 60
podložnih kmetij, sredi
16. stoletja pa pol manj,
ker sta mu jih odvzela
frankolovska in taborska
gospoščina. Zadnji tega
rodu Ivan Ludvik je leta
1606 v Slovenski Bistrici
zapisal v spominsko knji-
go svoje geslo: Vina kupi-
ca je moja ljubica. Poz-
neje so se grajski lastniki
večkrat menjali. Med te-
mi je bil Franc Wolf, kije
do 1758 še v njem bival,
potem pa je pričel grad
propadati. Razvaline ob-
vladuje samo še glavni
stolp z ostanki kapele. V
njih so našli v dmgi polo-
vici 19. stoletja ostanke
dveh rimskih miljnikov.
Tu je vzidana tudi plošča
v spomin na hude borbe
16. februarja 1944. kijih je
imela XIV. divizija z
Nemci.
PRAZNIK VINSKE GORE
V nedeljo so v Vinski gori praznovali krajevni praznik.
Najprej so se zbrali na slavnostni seji predstavniki vseh
družbenopolitičnih organizacij, društev in sveta ter skup-
ščine krajevne skupnosti. Med njimi sta bila tudi predse-
dnik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek in predsednik
IS Jože Jan. O uspehih je v govoru predsednik sveta KS
Vinska gora Ivan Košan med drugim poudaril: »Od lan-
skega praznika smo uspeli marsikaj narediti. Asfaltirali smo
ceste Pirešica-Petruh in modernizirali cesto na Lopatnik.
Zgrajena je tudi gozdna cesta za Lopatnikom v dolžini nekaj
nad tisoč metrov, od Tuša do Petruha in cesta od Gožnarja
do Podpečana. Za velik uspeh in uspešno delovno akcijo
štejemo izgradnjo vodovoda na Lopatniku, kjer je bilo po-
manjkanje vode, posebno ob sušnih dneh izredno hudo. V
tej akciji je sodelovalo 224 gospodinstev ali 535 krajanov, ki
so izkopali 1500 m jarka za vodovod po izredno trdem in
kamnitem delu Lopatnika. Z novo cesto, vodovodom in
dodatnim telefonskim omrežjem, ki je v gradnji se bodo tudi
v Lopatniku življenjski pogoji izboljšali, krajani pa bodo z
dolino povezani...« V nadaljevanju je tov. Košan govoril še
o delu posameznih odborov v KS, društev in družbenopoli-
tičnih organizacij. Na seji so podelili tudi priznanja za
uspešno delo, ki so jih prejeli: Vzgojnovarstvena ustanova
Vinska gora. Pionirska organizacija na Oš, Oktet »Sentjan-
ški fantje«, Štefka Drev, Vlado Štravs, Minka Juvan, Franc
Žerdoner, Milan Lesjak, Stanko Podpečan, Branko Očkar,
Branko Vajzenbah in Rafko Podpečan. Ob koncu so pripra-
vili najmlajši prisrčen kulturni program nato pa predali
namenu prej omenjene pridobitve. Že med tednom so pri-
pravili tudi vrsto športnih in kulturnih prireditev.
T. TAVČAR
RAZSTAVA TREH V VOJNIKU
V	nedeljo, na Dan vstaje slovenskega naroda, so v Vojniku
odprli razstavo slikarskih del treh domačinov-amaterjev.
Razstana v sejni sobi krajevne skupnosti bi bila ob otvoritvi
vredna večje pozornosti krajanov, ki sicer radi obiskujejo
kulturne prireditve. Najbrž je likovna razstava novost, na
kakršne se bodo morali sčasoma navaditi, kajti vse tri raz-
stavljalce slab obisk ni razorožil poguma za nadaljnje delo.
Tone Zorko v tehniki tuš-akvarel predstavlja nekaj moti-
vov, karikaturo in portret v olju na steklu. Leon Kerše se je s
svojimi olji zatekel h krajini, idiliki in tihožitju, medtem ko
se Vinko Levar razen enega portreta posveča slikanju cvetja
v oljni tehniki.
Razstavo je posrečeno dopolnjevala vrsta ikeban iz delav-
nice vojniške cvetličarne, kar je tudi svojstven likovni pri-
spevek.
V	razgovoru z vsemi tremi razstavljalci smo zvedeli, da
bodo ponudili svoje sodelovanje krajevnemu kulturnemu
društvu, v okviru katerega bi radi ustanovili likovno sekcijo
in k sodelovanju privabili tudi druge.
NAJSREČNEJŠI ČLOVEK
Da, tisti dan in tisti trenutek prav gotovo.
CBilo je v petek, 20. julija, popoldne na slavnostni otvoritvi
asfaltirane ceste na Svetino. Novo cesto je namenu izročil
eden najstarejših krajanov Svetine, na vsak način pa človek
z najdaljšim stažem v delu krajevnih in drugih družbenopo-
litičnih organizacij, Andrej Videč.
Ponosen je bil, ko je prerezal trak in tako pokazal, da je
cesta odprta, cesta, ki zdaj povsem drugače povezuje Sve-
tino z dolino in zaledjem.
Oko pa se mu je od sreče zarosilo potem, ko je pristopila
pionirka in mu v znak velike pozornosti in spoštovanja
domačinov izročila šopek rož.
Sprejel jih je kot veliko in dragoceno darilo. Takšno pa je
tudi bilo. V teh rožah je bila velika ljubezen, spoštovanje do
njegovega dela. Ni se mogel ločiti od njih. Ves čas proslave
je stal pri otrokih, mladih pevcih in držal v rokah - šopek
rož.	M. BOŽiC
št. 29 - 26. Julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
MELODIJE SONCA IN MORJA
KO SMOLA VSE
DRŽI POKONCI
Pesmice za uho bodo razveseljevale ljudi v poletnih dneh
če bi kdorkoli od festi-
vala Melodije morja in
sonca v Portorožu konec
prejšnjega tedna priča-
koval kaj več kot le lah-
kotne tingl tangi pesmi-
ce v stilu morja in sonca,
potem bi verjetno bil ze-
lo zelo razočaran. Resni-
ci na ljubo pa je treba
zapisati, da je drugi po
vrsti festival zopet dose-
gel Svoj namen. Žvižgali
in prepevali si bomo lah-
kotne melodijice v teh
pasjih (deževnih) dneh,
se katere izmed njih spo-
mnili tudi v mrzlih (de-
ževnih) zimskih dneh...
no potem bo pa že tretji
festival na vrsti. Sicer
pa - popevke so potrošno
blago. Predvsem pa, vsa-
ka čast organizatorju fe-
stivala Liri iz Ljubljane
na čelu z močno shujša-
nim Ferijem Smolo.
Z našim glasbenim ure-
dnikom Frančkom Pun-
gerčičem sva na festival
prihitela zadnje sekunde
petkovega dopoldneva,
ko se je ravnokar pričel
posvet o namenu festiva-
la in menda (tako vsaj je
izgledalo) tudi o statusu
slovenskih izvajalcev za-
bavne glasbe. Posvet je
vodil novinar Stopa Mit-
ja Volčič. To sicer nima
nikakršne zveze s tem, da
je prva posvet zapustila
Majda Sepe, za katero si
upamo trditi, da ni šla po-
slušat Šepet modrega
morja. O tem, kako mo-
dro morje šepeče je koli-
kor lahko na glas skušala
prišepetati namreč Moni
Kovačič. Tokrat za spre-
membo oblečena. Ni nak-
ljučje torej, da so ljudje,
potem ko so izvedeli, da
je Moni prepevala nagra-
jeno pesem, na ves glas
žvižgali in so si bolj zaže-
leli Ani Aniko, ki je je
prepeval Janko Ropret.
Roko na srce - Anika je
na moč podobna Mojim
orglicam z lanskoletne
nesrečne slovenske po-
pevke, medtem ko je Mo-
nikino modro šepetanje
obujalo spomine na de-
kle, ki ji brez ljubezni ži-
veti ni celo v nasmehu
poletnih dni.
Posvet se je dopoldne
končal z ugotovitvijo, da
pravzaprav nihče ne ve,
zakaj so se sploh zbrali
vsi prisotni in tega konec
koncev ni vedel niti sam
Mitja Volčič. Da o Tatja-
ni Dremelj in Moniki, ki
je bila na posvetu brez
svoje mame, niti ne piše-
mo. Posvet sta namreč za-
pustili takoj za Mojmiro-
vo Majdo. Pa naj še kdo
reče, da mladi nimajo
svojih vzorov! Vse skupaj
je bilo celo tako zelo na
moč tragično, da celo sam
To tu ni imel česa iskati.
Razumljivo - znan je po
dobrih domislicah.
Se predno se je vsakdo
zapodil po posvetu v svo-
jo sobo, je deklica za vse
Feri Smola na vse kriplja
skušal skombinirati leži-
šča in sobe za vse prisot-
ne. Vse je namreč bilo na
cocoococococoocoSco«
moč O. K., pa sva k sreči
pravi čas s Frančkom
ugotovila, da se je v naji-
no sobo vselil novinar in
tekstopisec Daniel V.
Levski. Smo pač vsi sku-
paj iz iste delovne organi-
zacije. Prespali smo pa le
vsi tako kot se spodobi.
Bogataj z RTV Ljubljana
v sobi nekega iz Antene,
ki bi moral imeti sobo
tam, kjer je bila rezervira-
na za RTVL TOZD Mari-
bor, tisti iz Antene v sobi,
ki je bila rezervirana za
tekstopisca, prebukiran
pa vendarle ni nihče bil.
Pa bi bil, če ne bi bilo
Ferija.
Kaj so popoldne počeli
slovenski idoli zabavne
glasbe niti ne vem. Vem
samo to, da niti popoldne
v vsem Portorožu nisem
videl niti enega plakata
Majde Sepe, pa čeprav jih
je že organizatorjem
okrog trinajste ure popol-
dne ponujal Mojmir Se-
pe. Ravno takrat, ko je
nekdo Edvinu Fliserju
razlagal, da bo zvezda še-
le takrat, ko bo zahteval
honorar za petje v pro-
centih od prodanih vstop-
nic, ne pa že kar v naprej.
Toda tudi Edvinček ni od
muh, saj dobro ve, da je
vsota od prodanih kart
izražena v procentualnih
dinarčkih dokaj ^lizka.
Glede na število poslušal-
cev, ki bi ga prišlo poslu-
šat. Konec koncev dobro
ve, da se ne more primer-
jati z Moniko. Ljudje ima-
jo namreč radi, da vsaj
kaj vidijo, če že slišat ni-
majo česa. Seveda to ne
velja le za Edvina.
In potem končno naj-
bolj napeti trenutki, ko
celo sam glasbeni direk-
tor festivala Berty Rodo-
šek ni bil prepričan, če bo
dobil prvo nagrado za pe-
sem Tople julijske noči,
ki jo je ^apel Oto Pestner.
Zadnji po vrsti. Strah je
bil seveda čisto odveč,
ker to ni bil splitski festi-
val, kjer Oteka še ne po-
znajo tako zelo. Niti toli-
ko ne kot pozna Branka
Kraner ljubimca za eno
noč, poletnega gigola, si-
cer pa ljubimca za denar.
Gieolo mora do vsej ver-
jetnosti dobro zaslužiti.
Če zaradi drugega ne, po-
tem že zato, da s svoje
stranke sleče črne hlačke.
Seveda brez žličke ne gre,
če je fant miren. Če pa
ni... To je pa že krvava
zgodba, če ob vsem sku-
paj pomislimo na britvi-
co. Takšne misli pa nam
že odganja Alf i jeva bela
jadrnica, ki v mirnem ja-
dranskem morju ob Av-
senikovih valčkih pluje
naprej, kljub temu, da jo
je Prizma že zasidrala. Je
pač prej prišla na cilj in
osvojila drugo mesto. Se-
veda ob tem ne bi dvigo-
vali prahu, kajti prav pe-
sem skupine F^ah je bila
za nekatere še najbolj ori-
ginalna. Vsaj tako kot ita-
lijansko prepevanje
Edvinčka in Braca Kore-
na, ki je dobil najmanj
glasov. Seveda ne Braco,
da ne bomo spet novinar-
ji vsega krivi, pač pa pe-
sem, ki jo je prepeval Bra-
co. Pred leti je Sonja Ga-
beršček tako ljubko iska-
la svojega očka, pa izgle-
da, da ga še do danes ni
našla. Ko bi imela vsaj
kakšnega strička... Nav-
sezadnje pa nikjer ne pi-
še, da lahko ima vsakdo
takšno srečo kot Meri
Avsenak, ki je očka men-
da že našla. Tudi to sklad-
bo ji je namreč napisal
Bojan Adamič. Bojana
nikjer nismo videli, nera-
zumljivo pa je, zakaj je
Meri kljub temu prepeva-
la Ne grem domov. Celo
Majda Sepe je nekaj mi-
nut po tistem prepevala
Vrni se domov. In če vse
skupaj zaključimo z mi-
slijo, da nam bo od vsega
ostala v spominu le še
Školjka za spomin, ki se-
veda ni dobila nobene na-
grade, potem n^ bo tega
pisanja konec. Se zdaleč
ne zaradi Elde Viler, ki je
znova dokazala, da je pev-
ka, na kakršno smo lahko
ponosni. Izgleda, da jo
znajo vse bolj ceniti, saj
se je uvrstila med prvih
pet in ob vsem skupaj
imela smolo, da tokrat ni-
so izbirali najboljšega in-
terpreta in da besede ni
imela strokovna žirija. Ob
koncu bi namreč lahko še
enkrat zapela, tako kot je
to imela čast Monika, ki
je hladnokrvno zdržala in
prenesla vse žvižge in
neumestne komentarje,
ki so se razlegali po nabi-
to polnem avditoriju. No,
tu pa ima zasluge že spet
Feri Smola. Seveda ne za
žvižge in Moniko, pač pa
za napolnjeni avditorij,
kar že dolgo ni uspelo no-
benemu organizatorju.
Čestitamo!
Namen je bil dosežen.
Prihodnje leto pa spet na
svidenje! Debeli Hans iz
Nemčije, ki je prišel pred-
vsem zaradi Los Paraqua-
jos, je bil razočaran in ro-
bantil, čez paraquajose in
odkrito povedal: Kar
skrijejo se naj pred temi
slovenskimi pevci. Se pri
nas v Nemčiji nimamo
takšnih! Slovenci pa so
jim navdušeni ploskali.
Kako tudi ne, saj so v svo-
jem show programu lepo
pozdravili »Toper fečer,
libe geste!« Sicer pa plo-
skali bi tudi Ljubki, Mi-
šku. Dušku in Terezi, sa-
mo da ne bi prepevali po
domače. Tuje je pač vse
boljše. Kako smo si ra-
zlični ...
JANEZ VEDENIK
Tatjana Dremelj je na
sprejemu ob koncu festi-
vala v hotelu Palače bila
največ v družbi Monike.
Zaprosila nas je naj kaj
lepega napišemo o njej,
pa smo ji povedali, da je
že dovolj, če smo slikali
najlepšo stvar na festi-
valu. Mislili smo seveda
Tatjano, Monika je pa
menda kar zavihnila
nos...
Oto Pestner je izjavil, da
zopet verjame v festiva-
le, ker je zmagal. Po tem
lahko sklepamo, da ga
na splitskem ne bomo
več slišali. Sicer pa so
mu bile najbolj všeč pe-
smi, ki so jih pele Elda,
Majda in Tatjana Dre-
melj. Poleg svoje seveda.
Med pesmimi, ki so izsto-
pale je bila prav gotovo
Repinčeva Školjka za
spomin, ki jo je odlično
zapela Elda Viler. Ško-
da, da je ostala brez na-
grade.
na jezerskem pri kranju
KINO IN »NNNP«
IV. srečanje treh kinopodjetij
V zadnjih letih se vse bolj uveljavljajo oblike medseboj-
nega sodelovanja tudi na družabnem, športnem in rekrea-
tivnem področju. To velja še posebej za kolektive iz posa-
meznih mest, republik in tudi drugod. Takšna srečanja, ki
so ponavadi enkrat letno v drugem kraju, pa združijo tudi
z razgovori o medsebojnem delovnem sodelovanju in so
zaradi tega še toliko bolj koristna.
Med zanimive primere takšnega tesnega sodelovanja so-
dijo tudi tri slovenska kinopodjetja v Celju, Kranju in Ko-
pru, ki vsako leto v drugem kraju (pač tam, kjer je organiza-
tor) pripravijo zanimivo srečanje, ki je tako družabno kot
športno in rekreativno ter seveda tudi delovno. Pobudnik
srečanja treh manjših kolektivov (po številu zaposlenih na-
mreč) je bil pred mnogimi leti bivši direktor celjskega kino-
podjetja Damjan Bervar. Pobuda je padla na plodna tla in
pred štirimi leti so prvič organizirali srečanje, seveda v
mestu, ki je bil iniciator. Lansko srečanje je bilo v Kopru,
letos pa so bili na vrsti Kranjčani.
Posvet pred začetkom tekmovanja: v sredini vodja Kranj-
čanov, levo in desno del celjske posadke - Zdravko Cas in
direktor Kinopodjetja Drago Horvat.
Pred približno mesecem dni so se delavci, ki združujejo
delo v treh slovenskih kinopodjetjih Celju, Kopru in Kranju
zbrali v Kranju. Domačini so se izkazali prav tako kot lani
Koprčani za izvrstne in domiselne organizatorje. Srečanje se
je začelo na moč slovesno v prelepi glavni kranjski kinodvo-
rani z nagovori, filmanjem, izmenjavo daril in seveda najbi-
stvenejšim - podpisom samoupravnega sporazuma med
vsemi tremi podjetji, da ne bodo v bodoče sodelovala samo
na športno-rekreativnem področju, temveč tudi delovno.
Torej mnoge probleme s tega področja bodo reševali skupaj.
V kulturnem programu je nastopila šolska folklorna sku-
pina (izredno prijetno!), za konec pa so zavrteli še lani po-
snet film na podobnem srečanju v Kopru.
Sledil je prevoz po obnovljeni (prav takrat so jo prevlekli z
novim asfaltnim trakom!), sicer nekoliko vijugasti cesti v
idilične kraje do »kraljestva« v naravi. Jezerskega. Spet
presenečenja! Transparenti z dobrodošlico, pa stara bruna-
rica pred katero je bil napis »Postreži si sam« (notri pa...),
mirno jezerce z nekaj čolniči, zgoraj pa toplo sivkaste nagri-
zene stene, v katerih nedrjih so se skrivale poslednje zaplate
še lanskega, pa morda nekaj letošnjega snega... Pa smo
jedli golaž z lesenimi žlicami, ki smo jih po hrani urno umili
in kot eden lepih in originalnih spominkov na to srečanje
odnesli domov.
Vrli organizatorji so ostali »na liniji« in pripravili tekmo-
vanje v stilu vseslovenske akcije »Nič nas ne sme presene-
titi«! Streljanje pod masko, metanje bombe, obvezovanje
ranjenca in podobno, skratka zanimivo in predvsem ko-
ristno! Tretjič zapored so zmagali Celjani, tako osvojili pre-
hodni pokal v trajno last in bodo prihodnje leto morali
kupiti novega. Takrat bo srečanje v Celju!
Bilo je prijetno srečanje in takšnih srečanj bi takšni
manjši sorodni kolektivi lahko pripravili več. Pobuda celj-
skega kinopodjetja je padla na plodna tla in prav je tako!
TONE VRABL
Celjska ekipa po prihodu na cilj, kjer so dekleta reševale
naloge s področja prve pomočil
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 26. julij 1979
KOLIKO ZA
KULTURO V
ŠTORAH?
V Storah že v. sto let de-
lujejo Kulturni umetni-
ško društvo amaterska
gledališka skupina in pi-
halni orkestej , v prihod-
nji sezoni pa nameravajo
ustanoviti št tamburaški
ansambel, katerega člani.
Lanska kulturna bera v
Storah je bila vse prej kot
pestra. Ce izvzamemo ne-
kaj nastopov pihalnega
orkestra in dve ali tri
predstave amaterskega
gledališča-, se pravzaprav
ni dogajalo ničesar druge-
ga. Tudi v prihodnji sezo-
ni bržčas ne bo bistvenih
sprememb. V načrtu ima-
jo tri nova gledališka de-
la, igrico za najmlajše,
proslavo ob kulturnem
prazniku, pustni karneval
in morda še kaj. Kot je
povedal Franc Krznar,
vodja kulturne dejavno-
sti, bi lahko napravili več,
če bi tudi krajevna skup-
nost Store jemala celotno
zadevo bolj resno in če bi
kdaj primaknila kakšen
denar tudi za kulturno
aktivnost. Trenutno so
največji problem denarna
sredstva. Zveza kulturnih
organizacij občine Celje
in Železarna Store sicer
prispevata dobršen del
denarja ob vsakem po-
membnejšem kulturnem
dogodku, toda, to še zda-
leč ni dovolj za izvedbo
kakšne večje prireditve.
Ce se stanje v prihodnje
ne bo izboljšalo, se uteg-
ne zgoditi, da bo kulturna
dejavnost v Storah še bolj
nazadovala, kar pa je za-
skrbljujoče in nad tem bi
se kazalo zamisliti!
IRENA FERME
23. festival dramskih amaterjev jugoslavije
ZAVESA JE PADLA
Lep uspeh nastopajočih iz Šmartnega ob Palfi
Na odrskih deskah trebinj-
skega gledališča so se v dneh
od tretjega do enajstega juli-
ja zvrstila naslednja amater-
ska gledališča oziroma sku-
pine: amatersko gledališče
Abraševič iz Valjeva, ki je
uprizorilo dramski tekst Du-
šana Kovačeviča - LIMU-
NACIJA, gradsko amater-
sko pozorište Gnjilane z
MONSERATOM Emanuela
Roblesa, zagrebški dramski
studio z odrsko adaptacijo
teksta Karla in Jožefa Cape-
ka - VESELI ŽIVOT KU-
KACA, amaterski rusinski
teatar »Dada« z Brehtovo
OPERO ZA TRI GROSA,
amatersko pozorište Trebi-
nje z derom Nedim Omerbe-
goviča - MAGLE, gledališče
pod kozolcem iz Šmartnega
ob Paki se je predstavilo z
odrskim scenarijem MUZI-
KAL ZA DOBRO JUTRO
avtorjev Andersen-Vera-
s-Podjed, dramska eksperi-
mentalna scena iz Ivangrada
z Artojevim MLAZOM
KRVI,-teatar čekori iz Skop-
Ija z jugoslovansko proiz-
vedbo Jan Mishel-Riba - OD
ONAA STRANA NA KO-
STENITE in pred svečanim
zaključkom festivala še ama-
tersko pozorište iz Travnika
z noviteto bosanskega avtor-
ja Rusmir Agačeviča - LJU-
DI KO VOZOVI.
Strokovna žirija je bila
mnenja, da se je v poprečju
letošnji nivo kar zadeva kva-
litete uprizoritev zvišal. Po-
delila je tudi ZLATE FESTI-
VALSKE MASKE za naj-
boljše dosežke. Dve za režijo
režiserjem amaterjem, štiri
za najboljše igralce amaterje,
eno za najboljšo kolektivno,
ansambelsko igro in eno za
eksperimentalni pristop k
delu.
Gledališče pod kozolcem
iz Šmartnega ob Paki je s
svojo predstavo MUZIKAL
ZA DOBRO JUTRO avtor-
jev Andersen-Veras-Podjed
doseglo lep uspeh. Žirija jim
je podelila zlato festivalsko
masko za najboljšo ansam-
belsko igro. Za najboljšega
igralca predstave pa je tre-
binjski pokrovitelj sloven-
skih amaterjev proglasil in
nagradil Jožeta Robido.
Trebinjski festival, ki se je
letos odvijal v čast 60. oblet-
nice KPJ - ZKJ je obiskal
med mnogimi drugirhi gosti
tudi predsednik SZDL Ju-
goslavije tovariš Todor Kur-
tovič. Po ogledu slovenske
predstave gledališča pod ko-
zolcem je dal za tisk nasled-
njo izjavo: »Predstava, ki
sem si jo ogledal je name
učinkovala zelo toplo, sim-
patično, ljudsko. Enostavno
je človeku žal, da ne traja
dlje. To poudarjam zaradi ni-
voja predstave, možnosti ker
učinkuje na človeka in ga
močno pritegne. Rekel bi, da
je bil nivo igre izenačen.
Očitno je, da je to zelo visok
nivo v tej zvrsti. Z druge
strani pa predstava šmarske-
ga gledališča kaže, da so
možnosti v pogojih našega
amaterizma, bolje povedano
neprofesionalne ustvarjalno-
sti, velike. Družba se bo mo-
rala v bodoče še več ukvarja-
ti s to problematiko...«
Zavesa trebinjskega festi-
vala je padla, jugoslovanski
gledališki entuziasti pa so se
podali na nova pota gledali-
škega iskanja.
BOGOMIR VERAS
50 let »svobode« v libojah
POMEMBNA KNJIGA
Za 50 iet bodo pripravili tudi 50 prireditev
že večkrat smo v letoš-
njem letu pisali v Novem te-
dniku o odločitvi DPD Svo-
boda »Ludvika Oblaka« v
Libojah, da bo v jubilejnem
letu ob 50-letnici delovanja
pripravila tudi 50 različnih
prireditev. Prvi del progra-
ma so že izpolnili, saj je za
njimi polovica petdesetice.
Zdaj pa so nas vrli Libojčani
presenetili še s spominsko li-
teraturo, to je knjigo, kjer so
zbrani podatki od nastanka
pa do danes tega prizadevne-
ga kulturnega društva.
Podobno knjižico je druš-
tvo izdalo že ob 25-letnici, za-
to tokrat podrobneje opisu-
jejo le zadnje četrtletje. O
tem pomembnem dokumen-
tu bomo seveda še pisali,
zdaj naj samo zapišemo, da
je glavni in odgovorni ure-
dnik te zanimive pa tudi po-
membne publikacije Danica
Rehar-Hudina, oprema je de-
lo Jožeta Kuzme, fotografije
so prispevali Jože Zorko, Mi-
lan Gorenjak, Foto Tonica in
iz arhiva, tiskal je ZGEP Po-
murski tisk, tozd tiskarna v
Murski Soboti v nakladi
2000 izvodov, v uredniškem
odboru so bili Jože Jančič,
Danica Rehar-Hudina, Franc
Kovač, Herbert Kuzma, Dar-
ko Suler, Franjo Tilinger in
Anton Vočko.
Predsednik ZKO Sloveni-
je Jože Humer je v uvodnem
pozdravu na koncu zapisal:
»Nasploh je Libojčanom le-
po, ko je v njih in med njimi
toliko ljubezni.« In če te lju-
bezni do kulture in kraja ne
bi bilo, potem tudi ne bilo
tega dragocenega gradiva ob
jubileju.
TONE VRABL
pokaži kaj
znaš v
dobju
Za tradicionalno prire-
ditev na prostem, ki jo
pod naslovom »Pokaži
kaj znaš« že vrsto let za-
pored pripravljajo v Dob-
ju, je vse nared. Prijave za
nastop so zbrane. Sodelo-
vali bodo številni ansam-
bli in manjše glasbene
skupine. Zanimanje ama-
terjev je veliko, in prav je
tako!
Prireditev bo v nedeljo,
29. t. m., z začetkom ob
15. uri. V primeru slabega
vremena bo nastop v kul-
turnem domu. J g
CVETLIČNA
TIHOŽITJA
Posebno pozornost in
veliko mero občudovanja
zbujajo na stalni razstavi
v Stari grofiji štiri oljnate
slike z motivi cvetličnih
tihožitij, ki so podpisane
s signaturo: C. J. van Hul-
stijn in so datirane z letni-
cami 1847, 1853 in 1860.
Slike so vključene v soča-
sno izdelane okvire kar
daje izgledu eksponatov
še dodatno, harmonično
učinkujočo noto.
Na treh slikah je prika-
zano različno poletno
cvetje, aranžirano z zele-
njem in urejeno v vazah,
ki so položene na mize.
Cvetju so dodani leteči
metulji, kuščar, granatno
jabolko in drugo sadje.
Na sliki iz leta 1860 je
prikazan šopek razcvete-
nih vrtnic, položen na tla
pred drevjem, ki se razra-
šča v bližini zdraviliških
stavb v Rimskih Topli-
cah, katere se kažejo pod
hribi v ozadju. Sam a\1;or
je poimenoval to tihožitje
z napisom »Rože - vrtni-
ce iz Rimskih Toplic«.
Vsa štiri tihožitja so sli-
karsko obravnavana z ve-
liko mero natančnosti
(celo veristične), tako v
kompozicijsko prostor-
skih urejenostih, svetlo-
temnih komponentah in
v barvnih ter tonskih us-
klajenostih. Sproščenost
v slikarsko realističnem
podajanju pa zapazimo
na eni sami sliki.
Slike celjskih tihožitij
spominjajo na tovrstne
holandske cvetlične sli-
karske mojstrovine, ki so
nastajale v času med 16.
in 18. stoletjem. In prav ta
odlična tihožitja so lahko
služila za vzgled avtorju
slik akademskem slikarju
Cornelisu Janu van Hul-
stijnu, ki so v celjskem
muzeju. Umetnik je bil
namreč holandksega ro-
du, iz Utrechta in vse ka-
že, da se je med potjo v
Trst ustavil na Celjskem
in tu ostal do svoje smrti,
leta 1879. Pokopali so ga
na nekdanjem celjskem
protestantskem pokopa-
lišču v bližini Maksimili-
janove cerkve. Verjetno
je Hulstijn bival v Rim-
skih Toplicah, mudil pa
se je tudi v Lembergu pri
Dobrni.
Poleg omenjenih cvet-
ličnih tihožitij hrani celj-
ski muzej tudi malo Hul-
stijnovo pokrajinsko sli-
ko iz okolice Rimskih To-
plic in okvarel s predsta-
vitvijo vežnega predela
grajske arhitekture v
Lembergu. Obstoja pa
možnost, da je ohranjenih
še nekaj slik istega avtor-
ja. Tudi te bi bile dragoce-
no dopolnilo pri študij-
skiobravnavi slikarjevega
življenja in ustvarjenega
opusa, kajti morda bi
osvetlile še katerega od
dosedanjih problemov.
Trenutno pa moramo
biti zadovoljni, da imamo
možnost občudovati le-
poto cvetličnih šopkov,
ki več kot dostojno pre-
zentirajo ustvarjalne spo-
sobnosti slikarja, kateri je
prav gotovo z veliko po-
zornostjo zbral in z lju-
beznijo ovekovečil min-
ljivo lepoto cvetja iz naših
vrtov.
MILENA MOSKON
»SAMORASTNIKI« V PODJUNI
Slovenska prosvetna zveza na Koroškem v Avstriji bo tudi
letos uprizorila Mikelnovo dramatizacijo Prežihove novele
»Samorastniki«. Prosvetna zveza je pred leti uprizorila
znanc^^ro o Miklovi Zali, ki je simbol tragike in zatiranja
koroških Slovencev. Na podoben način je uprizoritev »Sa-
morastnikov« simbol nenehne in upravičene borbe koro-
ških Slovencev za svoje narodnostne in socialne pravice.
Slovenska prosvetna zveza vabi rojake iz matične domo-
vine, da v čim večjem številu obiščejo to kulturno manife-
stacijo v Podjuni, ici bo obe prvi soboti, 4. in 11. v avgustu.
Prireditvi bosta v obeh dneh ob 19.30 uri in sicer na prostem
v Spodnjih Vinarjih pri Sentprimožu v Podjuni.
Prireditelji so za primer slabega vremena predvideh prire-
ditve na obe nedelji, ki sledita in sicer 5. oziroma 12. avgusta-
Na zgornji ilustraciji je prizor s scene »Samorastnikov« in
sicer risba hudobivškove Mete s svojimi otroci.
Dragi bralci. Izkoristite svoje vikende za prijeten izlet na
Koroško, za obisk naših bratov onstran severne meje in za
kulturni užitek, ki nam ga nudijo.
št. 29 - 26. Julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
tako vendar
ne gre
Kdo ve, kolikokrat smo
na tem mestu zapisali, da
anonimnih ali na pol anoni-
mnih prispevkov ne bomo
objavljali, in jih tudi ne.
Navzlic temu še vedno spre-
jemamo prispevke brez
podpisov ali pa s po-
manjkljivimi podatki. Tako
v zadnjem času pismo iz La-
škega »Kdo koga vodi za
nos...«, »Neprevidnost voz-
nika avtobusa Izletnik Ce-
lje« iz Mestinja, »Šola v na-
ravi« (iz žalske občine) itd.
Znova poudarjamo, da mo-
rajo biti vsi prispevki, ki
naj bi bili objavljeni v na-
šem tedniku »opremljeni« s
polnimi podatki avtorja:
ime in priimek, natančen
naslov bivanja (ulica, cesta,
hišna številka in kraj biva-
nja).
Ne samo mi, tudi vi, ka-
dar se pogovarjate s člove-
kom o pomembnih zadevah,
želite vedeti, kdo je tisti, ki
mu zaupate besedo, misel,
tudi kritično. Tako je tudi
pri nas. Moramo vedeti, s
kom se »pogovarjamo« pre-
ko časopisa.
Za anoninmeže v časopi-
su ni prostora. Upoštevajte
to. Na posebno željo, in če
vidimo, da je tudi upraviče-
na, ne objavljamo polnega
imena, marveč samo začet-
nici, toda, to ne pomeni, da
gre za neznanega avtorja.
Mi ga poznamo, vsaj iz pi-
sma in po natančnem na-
slovu.
Prosimo, upoštevajte to
človeško normo in ne sto-
pajte, kadar nekoga ali nek
dogodek kritizirate, za ste-
no neznanega. Dobronamer-
na in kritična beseda vedno
svoje mesto najde!
UREDNIŠTVO
ne strinjam
se z vsem!
Poslušala sem radijsko od-
dajo. Ni mi prav, da se nekdo
tako norce dela iz Cinkarne.
Nekoč, zlasti pa v letih ve-
likih stavk, so delavci dobro
vedeli, kaj jim pomeni Cin-
karna. Borili so se za svoj
kos kruha, za obstoj.
Vehko očetov so tedaj od-
slovili in jih postavili na ce-
sto. Mnoge družine so ostale
brez kruha.
Kaj pa danes, ali ne rabimo
več Cinkarne? Če bi jo zapr-
li, koliko delavcev bi ostalo
na cesti in koliko družin brez
osnovnega zaslužka. Ali se
tega zavedajo tisti, ki vidijo v
Cinkarni samo črno.
Pred štiridesetimi in več
leti so ljudje prosili za delo v
tej tovarni. Sprejemali so tu-
di najtežja opravila, kot v to-
pilnici. Tu so se hitro izčrpali
in mnogi niso učakali velike
starosti.
Oprostite, morala sem se
"oglasiti, ker se spominjam,
kako je bilo v Cinkarni pred
43. leti in prej.
Očitno nam gre danes pre-
dobro. Zato tudi takšne
opazke na račun tovarne, ki
je vendar naša!
REZIKA LEBEN,
Ljubečna
UREDNIŠTVO: Prav ste
zapisali. Pozabljamo, kaj
nam pomenijo tovarne in
kaj tudi Cinkarna.
kam to pelje?
Prišel je čas žetve. Včasih
je bil to velik kmečki praz-
nik. Žanjice so pričele z de-
lom že ob treh zjutraj, in go-
spodinja jim je prinesla za
zajtrk bel kruh in tudi po-
tico.
Tudi v Migojnicah so pred
kratkim imeli žetev. Prišel je
kombajn, da požanje in
omlati pšenico. Tu pa se za-
čenja naša zgodba.
Gospodinja, o kateri pi-
šem, je sama in delni invalid.
Stara je 66 let. Vsi sorodniki
ji pomagamo, da se laže pre-
bija iz dneva v dan. Tisti dan
je kombajn začel žeti dopol-
dne na sosedovi njivi. Vsi
smo čakali pripravljeni, da ji
tokrat pomagamo pri spravi-
lu zlatega zrnja. Toda, kom-
bajn je šel ta dan trikrat mi-
mo njene njive in zvečer ob
sedmih je bila pšenica še ve-
dno na njivi. Kombajn je šel
na njive dveh največjih kme-
tov v Migojcah.
Naši sorodnici tečejo solze
po licih in pravi: »Kako naj
grem jutri na izlet, če ne bo
pšenica pod streho?« Da je
teh izletov v njenem življe-
nju zelo malo, ni treba pou-
darjati, in tudi ta bo zelo gre-
nak.
Takrat smo se odločili, da
povprašamo traktorista, ki je
mlatil na njivi večjega kme-
ta, ali misli omleti tudi pri
nas in zakaj ni šel po vrsti,
kakor mu je bilo naročeno?«
Odgovoril je, da mu ne bo
nihče poveljeval. Gospodar-
jev sin, ki je bil poleg, pa je
rekel: »Kaj bi vi dejali, če bi
imeli toliko pšenice, kot
mi?«
Ali pšenica z manjše njive
ni isto, kot z večje. Da, res je,
pšenice ima veliko, poleg te-
ga pa še išče kruh v službi!
Začelo je deževati. Pšenica
je tisti dan ostala na njivi. Mi
pa smo premišljevali, kam to
pelje.
In še to: Ta dan so pospra-
vili pšenico tudi tisti, ki niso
kooperanti.
MARIJA GORSEK,
Migojnice 83, Griže
kdaj bomo na
vrsti?
Zadnje čase, nekaj mese-
cev nazaj, smo lahko v Mo-
vem tedniku čitali več do-
brih novic, kako se v posa-
meznih krajih Celja in okoli-
ce razširja trgovska mreža za
zadovoljevanje občanov z
osnovnimi življenjskimi po-
trebščinami.
Res je, napredek gre sko-
kovito, potrebe so vsak dan
večjel, da jih ne moremo
sproti zadovoljevati. Res pa
je tudi, da je nedaleč od Celja
Krajevna skupnost Vitanje z
2600 občani, ki jo s svojo tr-
govsko mrežo, kot mnoge
druge, pokriva Merx iz Celja.
Na te občane, ki si ne morejo
izbirati trgovin, kot to lahko,
na primer, počno Celjani, pa
so verjetno testi, ki odločajo
o vlaganjih pri Merxu, najbrž
pozabili. Razen tega so pri
Merxu izgubili tisto obetav-
no pogodbo o združitvi Trg.
podjetja P\ižinar z Merxom,
ki je 1970. leta zagotavljala,
da bo Merx po združitvi s
Fužinarjem, zgradil v Vita-
nju do 30. junija 1971. leta
nov trgovski lokal. Sicer pa,
deset let v zgodovini res ni
veliko.
Ce so pri Merxu res izgubi-
li tisto pogodbo, vabimo nji-
hove predstavnike, da pride-
jo v Vitanje. Dobili jo bodo
na vpogled. Je pač tako, pri
tolikih poslih, se marsikaj
pozabi, in kaj si moremo Vi-
tanjčani drugega, kot čakati.
Pa da ne bi kdo mislil, da
Vitanjčani nimamo trgovine.
Imamo jo, le da ta naša sa-
mopostrežna trgovina poslu-
je na 48 kv. metrih prodajne
površine. Napačno bi bilo tu-
di mišljenje, da Vitanjčani
ne kupujemo življenjskih
potrebščin. O, ja, saj ta trgo-
vineca iztrži zadnje čase po
150 milijonov starih dinarjev
na mesec. Ta promet opravi
sedem zaposlenih, medtem
ko ima market na Ostrožnem
prometa 160 milijonov starih
dinarjev in dvajset zaposle-
nih.
Skozi vitanjsko trgovinico
gre vsak dan več kot 5 ton
najrazličnejšega blaga. Osta-
le tri trgovinice, ki jih tudi
imamo (manufaktura, želez-
nina in galanterija), posluje-
jo v starih stavbah, ki so pre-
cej daleč od sodobne proda-
jalne. Ena je celo v privatni
stavbi. Vse tri pa imajo na
mesec po okoli 120 milijonov
starih dinarjev prometa
Poleg prostorske stiske so
težave tudi zaradi dostave
blaga iz glavnega skladišča v
Celju. Kot primer: Merx do-
stavlja v Vitanje pijače vsak
dan tudi trem vitanjskim go-
stilnam v dopoldanskem ča-
su, svojim pa popoldne. Nič
kaj posebnega: zmanjka tr-
govini, gremo v gostilno in
dobimo, kar želimo, le za sto
odstotkov dražje. Tudi malo
gospodarstvo moramo pod-
pirati!
O tem kritičnem problemu
je bilo v Vitanju že veliko
razprav, saj ni seje ali sestan-
ka v kraju, da ne bi prišla na
dnevni red tudi trgovina in
kritična preskrba občanov.
O vsem tem je bilo veliko
dogovorov tudi med KS Vi-
tanje drugi strani. Samo, na
žalost, po skoraj desetih letih
nismo prišli dlje, kot do lo-
kacije ter izdelave projektov.
Vitanjčani se sprašujemo,
kako dolgo še bodo pri Mer-
xu ravnali tako družbeno
neodgovorno in prihajali
med nas z vsemogočimi iz-
govori, da ni posojil itd. To-
da, kaj je z letno akumulacijo
vitanjskih trgovin? Najbrž bi
zadoščala za lastno udeležbo
pri najetju posojila za grad-
njo novega lokala. Odgovor-
ni pri Merxu bodo seveda
drugače dokazali, in vem,, da
to ni težko.
Prav bi tudi bilo, če bi pri
Merxu upoštevali, da sodi
tudi Vitanje med gospodar-
sko manj razvita območja in
da je po vseh naših normah
in resolucijah treba podpira-
ti zlasti te kraje.
Vprašujemo se, kaj bo te-
daj, ko bo v 1980. letu pričel
v Vitanju obratovati nov in-
dustrijski obrat zreškega
Uniorja (tovarna kladiv), ki
že v prvi fazi predvideva 200
novih delavcev. Kje bodo vsi
ti in drugi kupovali potrebno
blago?
Ker Vitanjčani že v dveh
srednjeročnih načrtih pre-
dvidevamo nove prodajne
prostore, nas zanima, če bo
ta čakalna doba segla celo v
tretji srednjeročni načrt?
Prepričani smo, da v krajih,
kot so Ostrožno, Polule, Po-
nikva, Mislinja itd., ta pro-
blem ni bil odprt tako dolgo,
kot je pri nas, če pa je bil,
verjetno ni bil tako kritičen.
In vendar, imajo vsi ti kraji
zdaj nove trgovske lokale.
Zato postavljamo preko
Novega tednika odgovornim
delavcem pri Merxu že tret-
jič vprašanje, kdaj bo vitanj-
ski problem rešen?! Na prvi
vprašanji v tem smislu do
danes nismo dobili
EDVARD FIJAV2,
predsednik komisije za pla-
niranje in razvoj pri KS Vita-
nje
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje je tu, prepričani smo, da
se v tem primeru ne bo ure-
sničilo tisto, da gre v tretje
rado. Krajanom Vitanja je
treba povedati, kako daleč
je z gradnjo nove trgovine v
kraju. Merx je dolžan dati
takšen odgovor!
burna
razprava o
zazidalnem
načrtu
strmca
Svet skupščine KS Strmec
je sklical 11. julija letos zbor
delovnih ljudi in občanov,
katerega edina točka je bila
razprava o zazidalnem načr-
tu Strmca.
Udeležilo se ga je okrog
šestdeset krajanov^ ki žele
graditi v Strmcu individual-
ne stanovanjske hiše, pa ne
.morejo dobiti za to potreb-
nih dovoljenj. Pri tem je tre-
ba poudariti, da je zadeva ak-
tualen in pereč problem, ki
traja že vrsto let. Zato ni ču-
dno, da so nekateri občani že
zdavnaj obupali nad oblju-
bami Razvojnega centra, da
se bo stvar vsak čas uredila,
in se odločili ali za odselitev
iz kraja ali pa za črno grad-
njo. Obe odločitvi sta vseka-
kor zaskrbljujoči.
Zal, pa na tem zboru ni bi-
lo predstavnikov odgovor-
nih služb iz Celja, saj je bil
navzoč le dipl. ing. TOMAŽ
JEGLIČ iz sveta za urbani-
zem na celjski občini, ki
kljub vsemu ni mogel odgo-
voriti na vsa vprašanja.
Ob koncu svojega govora
je le ta obljubil upravičeno
razburjenim krajanom, da
bodo začeli problem zazidal-
nega načrta v Strmcu resno
reševati septembra, ko bodo
vse službe spet začele z re-
dnim delom.
Do takrat pa lahko prebi-
valci Strmca na tihem upajo,
da se bo iz vseh teh obljub
čez dva ali tri mesece res iz-
cimilo nekaj, kar bo podob-
no gradbenim dovoljenjem
za nove stanovanjske hiše.
KATICA PESAK
rokometaši v
metkoviču
Tudi rokometaši so se nas
spomnili. Kartico z lepimi
pozdravi so nam poslali tisti
člani celjske rokometne eki-
pe Aera, ki so bili minule dni
na pripravah rokometne re-
prezentance Slovenije v Met-
kovičih in kjer so se udeležili
tudi turnirja »Bratstva in
enotnosti«, na katerem je
Slovenija, kot je znano, osvo-
jila peto mesto.
Na kartici so se podpisali:
Praznik, Anderluh, Bajuk,
Seško, Razgor in Pušnik.
Hvala za pozornost in poz-
drave!
CELJE
Poročilo se je 10 parov, od
teh: FRANC ZUPANC, ko-
vinostrugar, Podgorje pod
Resevno in ZLATKA SMID,
slaščičarka, Osredek; AN-
TON SOTLAR, delavec.
Strmca in DANICA PETEK,
delavka, Celje; HEINZ
TEPPKE, ing. fizike, Dassel
in OLGA SMID, tajnica.
Strmca
CELJE
KATARINA REBEVSEK
77, Bukovžlak; FRANJO EI
SENBACHER, 72, Celje
ANA STRASEK, 75, Celje
KAREL KOMPOLŠEK, 85
Store; ANTONIJA KOME
RIČKI, 58, Store; TOMI
SLAV PAVLIC, 29, Selo pr
Vranskem; ŠTEFAN LOR-
GER, 90, Senovica; ALOJZ
TURNSEK, 68, Vrh; ALOJZ
POGLAJEN, 44, Laško; AL-
BIN VRAN, 74, Obrežje;
AMALIJA ROTER, 93, Do-
briša vas; FRANČIŠKA
BLATNIK, 57, Vransko; DO-
MINIK GOLOB, 76, Čresko-
va; MATILDA RESNAR, 69,
Polže; MARIJA LIPIČNIK,
57, Celje; KATARINA LAJ-
LAR, 79, Celje; ALBINA
KUGLER, 64, Celje; KAREL
KOS, 69, Dobrna; JOŽEFA
OJSTRSEK, 57, Osenca;
MARJAN ULAGA, 18, Svet-
li Dol;
CELJE
Rojenih je bilo 23 dečkov
in 31 deklic.
6&K, GOX...
Letošnje leto je gobje. Veliko jih je tu in tam.
Razen lisičk, ki jim še ni prišel čas, so gozdovi in
njihovi obronki polni drugih vrst gob. Tako tudi v
Gornji Savinjski dolini, kjer z nabiralci še ni takšne
gneče, kot menda na Dolenjskem in okrog Ptuja.
Kakšen užitek in presenečenja nam lahko nudi na-
rava, priča posnetek, ki je nastal v okolici Ljubnega ob
Savinji. Goba je ostala na obronku tudi po »poziranju«
in je precej silita verjetno zasejala še nekaj nenava-
dnih trosov.
JOŽE MIKLAVC
ZARES: V BRATSTVU JE MOČ
Novi časi, nove zahteve: premagovanje zapre
Komunaina ureditev, avtobsna postaja, nova
večje sodelovanje med Humom na Sotli in Ro
največjih Icrajev v šmarsid občini.
z novo šolo imajo v Rogatcu sicer še precejšnje načrte, ki pa bodo zaradi potrebnejših
del v občini vendarle morali nekoliko počakati.
Gorenje, TOZD Kondenzatorji: Otroške težave so minile.
Prgišče problemov Rogatčanov ne skrbi preveč, najvažnejše je odpravljeno, kraj se nenehno razvija.
Živahnost se je v Rogatcu
tisti dan, ko smo se odločiU,
da mu preiščemo obisti, me-
njavala takorekoč na vsakih
sto metrov: zgoraj, v staro-
davnem jedru, kjer je bilo
menda že v začetku 11. sto-
letja eno izmed upravnih sre-
dišč posestev gospodov Bre-
že Seliških, pa spet last
Traungavcev, Rogačanov,
po letu 1301 Žovneških, ozi-
roma Celjanov, po propadu
teh Habsburžanov in drugih,
je bilo mirno in tiho; ljudje,
kakor da so se skrili v dopol-
danski soparici, ki je priti-
skala k tlom. Spodaj, na rav-
ninskem delu, ob križišču
cest iz Celja, Djurmanca in
Huma na Sotli, se je vrvenje
ljudi šele začelo, pa vendarle
ni bil nikakršen semanji dan
in se je stopnjevalo vse do
slovensko hrvatske meje,
kjer je vneto sopihala loko-
motiva in trgala živce čaka-
jočim lastnikom jeklenih ko-
njičkov. Najbolj živo je bilo
vsekakor nekaj metrov čez
mejo, na hrvatski strani, ob
trgovskem centru, kjer se je
živopisno mešala slovenska
in hrvatska govorica: tod
meje pravzaprav ni, vsaj v
srcih ne in ravnanju.
Nekdo je tisti dan govoril z
zanosom lokalpatriotizma o
najdbah: kamniti sekiri iz
eneolita, bronasti sorodnici
iz kulture žarnih grobišč, na
stari vek spominjajočih rim-
skih novcev in več kamnitih
spomenikov (nikar ne poza-
bite na relief z upodobljeno
Tetido!, je dejal), nas pa so
vse bolj zanimale druge reči,
trdno zasidrane v današnji
čas, pa vendarle tudi najdbe.
Kako na primer najti prostor
za urejeno avtobusno posta-
jo? Le kako!
In kamor koli smo šli, smo
naleteli na »najdbe«, ki so bi-
le v bistvu prav tako vzne-
mirljive kot preteklost - pro-
blemi, nagrmadeni pod sta-
rim gradom, ki se menda
omenja že leta 1180 in Str-
molom, o katerem pravi kro-
nist in srednjeveški vandra-
vec Pavel Santonini oglejski
patriarh, ugledna cerkvena
osebnost tistega časa, da je
bil zgrajen v XV. stoletju, ob
tem pa pripominja, da je bil
med leti 1470 in 1486 trikrat
zažgan, ko se pozneje v po-
govoru z našimi sobesedniki
dobesedno razlivali čez rob
prepolne kupe.
Mika nas nazaj v zgodovi-
no, k baročno poslikani
cerkvi sv. Jerneja, ki ji je vi-
dez dal neznanec iz pavlin-
skega slikarskega kroga Iva-
na Rangerja. K dragoceni sli-
ki rogaškega slikarja Antona
Lerchingerja (njegovo delo
so tudi olimske freske!).
Vleče nas neustavljivo v
preteklost. V zgodovini Ro-
gatca je moč prebrati: Po zlo-
mu stare Jugoslavije je oku-
pator izgnal od tod okoli tri-
deset družin, predvsem izo-
bražencev, na Hrvatsko in v
Srbijo. V noči na 29. marec
1944 je vdrla skupina borcev
v skladišče nemškega orožja,
ki je bilo naproti šolskega
poslopja v nekdanji trgovini
Bata.
Zgodovino so ustvarjali
ljudje. Ne bi bilo prav, če bi
pozabili na tem našem spre-
hodu skozi kraj na pesnika
Branka Hofmana, Dragana
Sando, prav tako pesnika,
dramatika in slovstvenega
teoretika, Jurija Mersija, ki-
parja in rezbarja pa Blaža
Kocena, ki je tod služboval
in ki ga poznamo predvsem
po njegovih znamenitih de-
lih iz kartografije. Imen je še
več, Rogatec je njega dni ži-
vel polno in ustvarjalno živ-
ljenje, ki pa ima danes dru-
gačen utrip, utrip, kakršnega
narekuje čas, z njim pa seve-
da ljudje in razmere.
Vse, kar se je zgodilo, Ro-
gatčani ljubosumno čuvajo
in o tem radi govore, le prili-
ko jim je treba dati. Toda za
to je treba imeti čas, kajti v
ospredju zanimanja prebi-
valcev tega prijetnega kraja,
ki živi nekakšno prijetno in
prijateljsko simbiozo s so-
sednjo Hrvatsko, s steklarno
Straža in tovarno Plastika,
je, razumljivo, kako čimprej
odstraniti ovire, ki jih še dele
od krajev, ki so že zaživeli v
MIRO OREL, 23 let, strojni
ključavničar - vzdrževalna
služba, je domačin in v kraju
pogreša predvsem več šport-
no-rekreacijskih igrišč in rad
negoduje zaradi neurejenega
okolja, neustreznih smetišč
in smetnjakov. Po njegovem
je odnos do varstva okolja na
splošno slab, čeprav so oko-
lje lastnega tozda mladi ime-
nitno uredili.
ALOJZ ESIH, 27 let, planer,
sicer pa kot predsednik
osnovne organizacije ZSMS
v tovarni kondenzatorjev
glavni pobudnik za lepo ure-
ditev tovarniškega okolja.
Po mladinski liniji so dobro
povezani s šmarsko občin-
sko organizacijo, sicer pa so
od matičnega podjetja precej
oddaljeni. Dobro so tudi po-
vezani mladi iz tovarne z ak-
tivnim jedrom mladine iz
kraja.
e dediščina preteklosti.
lovna mesta, denar za Strmol, čedalje
\cem določajo življenjski tek enega izmed
roji polnosti ustvarjal-
ci.
[NJE ZAVRLO
iUEVANJE
^ posebej čudnega ne
i biti, če so v TOZD
lenzatorji Gorenje v Ro-
^ komaj tri leta staremu
iudnežu, vsi zaposleni
i da je povprečna sta-
jm nekje pod trideseti-
I še manj čudno more
la nekako ista leta nosi-
ffameh tudi vodilni. Na
jr Pavel Strajn, tehno-
p mu je Gorenje že zle-
lkri, in mu je rogaška
fe drugi dom, dom, ki
t zaposluje okoli 130
fcanov in okoličanov,
{one strani meje. »Meje
zagotavljajo tako v
nju kot v kraju samem
di v Humu na Sotli. O
tgovorno priča tudi po-
t, da pri njih združuje
Dkoli trejina zaposlenih
iine Pregrada.
Istavke za štedilnike in
bzatorje, takšen je ro-
proizvodni. program,
nekako šestdeset od-
bv žena in štirideset od-
pv mož, kar je, kot pra-
' Gorenju, zelo ugodna
fura za njihov kraj, kjer
^ praktično niso imele
»Posliti. Doslej so v Go-
dobro poslovali in upa-
se nit uspešnosti ne bo
pretrgala. Nekoliko jih sicer
muči stanovanjski problem,
vendar bodo v najkrajšem
času bržkone uspeli pridobi-
ti tri stanovanja, kar bo zaen-
krat dovolj: sredstva bodo
začeli združevati v najkraj-
šem času, gradnja pa že teče.
Tudi zavoljo kadrov nimajo
problemov: v predalu čaka
okoli tristopetdeset prošenj
za zaposlitev, kar je zgovo-
ren podatek. Prav kmalu naj
bi Gorenje v Rogatcu šlo v
razširitev!
Nekoliko bolj jih boli gla-
va zaradi bolniških izostan-
kov, vendar se tudi tukaj po-
ložaj močno popravlja. Pre-
cej je mladih mater pa je zato
to tudi delno razumljivo.
Strajn ugotavlja, da je Gore-
nje »rodilo« vrsto novih za-
konov, ki prinašajo v kraj tu-
di novo življenje, saj konec
koncev tudi osebni dohodki
niso majhni, vrtijo se tam
nekje okoli slovenskega pov-
prečja. Urejeno imajo tudi
družbeno prehrano, zanje
skrbi gostišče Grad.
Lahko bi rekli, da so v Go-
renju zadovoljni, končno ta-
ko pravi tudi Pavel Strajn,
naš sogovornik, saj doslej iz
tozda ni odšel niti eden. Po-
rok za takšno stanje je najbrž
tudi dobro delo družbeno
političnih organizacij v toz-
du, zlasti ZK in mladine, ki
se udeležuje vseh akcij (mi-
mogrede; zelo lepo so uredi-
li okolje obrata!) in pa več ali
manj dobri stiki z matično
delovno organizacijo v Vele-
nju, ki upošteva vse njihove
želje in kjer tvorno in konti-
nuirano sodelujejo, če ne
drugače pa preko koordina-
torja.
Izredno pestro je v Gore-
nju športno življenje, mlade
pa vendarle nekoliko moti,
ker je v samem kraju prema-
lo zabave, Strajn pa celo ugo-
tavlja, da za to preostajajo le
gostilne. Vendar: to so pro-
blemi kraja, ki jih njihova
delovna organizacija sama
ne more reševati, četudi se je
v treh letih obstoja dobro
vključila v življenjski utrip
Rogatca.
ŠOLSTVO SKORAJ
UREJENO
Tik pred dokončno izgrad-
njo II. faze je nova osnovna
šola, na katero se vežejo še
tri podružnične šole: v Stoj-
nem selu, Dobovcu in Do-
nački gori. Prostorski pro-
blemi centralne šole so prak-
tično rešeni, odprto ostane
še vprašanje ureditve okolja,
igrišč in zlasti javne razsvet-
ljave na odseku od šole do
trga, adaptacija podružnične
šole v Dobovcu pride na
vrsto drugo leto, enako v
Stojnem selu, kjer so igrišče
že zgradili, šola na Donački
gori pa je v celoti adaptirana.
Šolski ravnatelj Jože Ma-
sera ve veliko dobrega pove-
dati na račun Medexa iz
"Ljubljane, ki je prevzel pa-
tronat nad šolo. Ta dobri
»boter« iz Ljubljane je šoli
prispeval že 30 milijonov sta-
rih dinarjev za učila, dogovo-
rili pa so se še, da bodo na
šoli razvili čebelarstvo, po-
tem bodo njihove zveze mor-
da še bolj »medene«.
ZA AKCIJE IN MEJE
Rogatec in Hum na Sutli,
Slovenci in Hrvati vse svoje
politične in kulturne manife-
stacije načrtujejo skupno,
nemalokrat si torej slovenski
in hrvatski program tudi
skupno ogledajo v kinodvo-
rani na Humu, kajti Rogatča-
ni se s kakšno posebno dvo-
rano za prireditve ne morejo
pohvaliti. Prav zato je slišati
vse več glasov krajanov o
nujnosti izgradnje Kulturne-
ga doma.
ZDRAVSTVO ŠEPA,
POSTAJALIŠČA NI
Krajani negodujejo nad
dežurno zdravstveno službo,
ki jo morajo kljub domače-
mu zdravniku v sili iskati v
Rogaški Slatini. Spominjajo
se časov, ko so dežurali tudi
zdravniki s hrvaške strani,
danes pa bi bilo to menda
preveč komplicirano.
Za avtobuse so sicer uredi-
li odprto postajališče pri Zu-
pancu oziroma ob križišču,
kjer je znano gostišče Grad,
vendar so potniki v slabem
vremenu prepuščeni na mi-
lost in nemilost »bogovom«
vetra, mraza, dežja in po-
dobno.
Mrliška vežica bo v Rogat-
cu menda le doživela svojo
dokončno podobo, čaka jih
še ureditev slabe javne raz-
svetljave, in peš poti oziroma
pločnika do nove šole. To je
potrebno predvsem zaradi
večje prometne varnosti šo-
larjev. Pohvalijo se lahko z
novim vrtcem, ampak kapa-
citete niti niso popolnoma iz-
koriščene, saj ni malo star-
šev, ki jih premamijo nižje
cene storitev otroškega var-
stva v vrtcih na hrvaški
strani.
Edinstveno pri nas je Pla-
ninsko društvo Rogatec-
Straža, ki je medrepubliške-
ga značaja in so imeli kar
precejšnje probleme s for-
malno-pravnimi vprašanji
registracije. Na Donački gori
so s solidarno združenim de-
narjem, pa znojem in udarni-
škim delom planincev in
mladine zgradili lep planin-
ski dom, ki se - čeprav ura-
dno še ne povsem odprt, že
ponuja obiskovalcem.
Mladina se ne more prito-
žiti, da nima svojih prosto-
rov, saj so v bivšem krajev-
nem uradu zanje uredili ne-
kaj prostorov, vzdržuje pa
jih krajevna skupnost. Tu
imajo torej možnosti za se-
stankovanje in za recitacij-
sko udeležbo mladih pri ra-
zličnih prireditvah.
Trgovska preskrba je v Ro-
gatcu dobra, vsaj tako so
nam povedali nekateri kraja-
ni, ki smo jih dobesedno pre-
stregli na cesti. Tudi s hrva-
ške strani pridejo radi po na-
kupih na slovensko stran.
Seveda kakšne večje motori-
zirane množice tako ne bi
prenesli, zlasti gosto bi bilo
potem skozi trg, ki je že tako
ozko prometno grlo. Prav za-
to vse bolj razmišljajo o ob-
vozu ob potoku Draganja.
Vsekakor Rogatec doživ-
lja zadnjih nekaj let po-
memben razvoj, o čemer
pričajo mnoge nove stano-
vanjske zgradbe in domovi,
pa vračanje delavcev z za-
časnega dela v tujini in
splošen hitrejši utrip kraja
in ljudi v njem. To pa je bi-
stveno!
ZAPISOVALA
IN FOTOGRAFIRALA
MILENKO STRASEK
IN MITJA UMNIK
Če kaj posebej nervira Rogatčane, potem so to neurejena avtobusna postajališča, ki jih
pravzaprav sploh ni. Na sliki: »postaja« pred gostiščem Grad
' MASERA, ravnatelj
šole in predsednik
konference, sicer
5 in leta »duša družbe-
^^i^ge aktivnosti« v Ro-
' vzgojitelj mnogih
/^ošolskih generacij, ki
"les že prevzele tudi na-
;Ornejše dolžnosti v
•^nem delu in njen do-
j'^2benopolitični in po-
Usmerjevalec. V dose-
razvoju kraja je nje-
pomemben.
AVGUŠTINA BOŽAK, go-
spodinja in mati treh fantov,
od katerih najstarejši se uči
za prodajalca v trgovini na
trgu, dva pa še gulita šolske
klopi v osnovni šoli, najmlaj-
ši jih bo v jeseni šele začel.
Povedala nam je, da imajo že
dve leti prošnjo za telefonski
priključek, ampak slabo ka-
že, dokler ne bo nove centra-
le v novi pošti...?
ANA TEPEŽ, gospodinja
podpira »tri vogale« manjše-
ga posestva na Marinčevem,
pri Križu je pohvalila krajev-
no mesnico. Sicer pa je za
svoj zaselek ugotovila, da je
za vodo oziroma njeno nape-
ljavo poskrbel vsak sam za-
se, čeprav bi bila večja soli-
darnost najbrž bolj uspešna
in tudi cenejša. Mož s sinom
dela na hrvaški strani v Stra-
ži, drugi sin pa je študent
Višje tehniške šole v Celju.
JANKO VIRANT, miličnik
oddelka milice v Rogaški
Slatini je bil s kolegico prav
tako na službenem potepa-
nju po Rogatcu kot najini
novinarski »duši«. »Največ
je prekrškov zoper javni red
in mir - pretepi, drzno vede-
nje, razbijanje po lokalih in
podobno«, je bil jedrnat z od-
govorom. Dobro se je izkaza-
la preventivna služba, žal pa
je zasedenost oddelka milice
v Rogaški preslabotna glede
na »potrebe terena«.
PAVEL STRAJN, tehnolog
in sekretar osnovne organi-
zacije v tovarni kondenzator-
jev - tozdu Gorenja, je doma-
čin, zato so mu problemi kra-
ja poznani, prav tako je lah-
ko takoj ugotovil, da je Ro-
gatec po daljši stagnaciji v
razvoju doživel delno rene-
sanso v razcvetu tudi zaradi
ustanovitve njihove tovarne,
ki danes že zaposluje 130 lju-
di, v začetnem letu 1976 pa je
štartala s 60 delavci.
ANTON JAMNIKAR, upo-
kojeni strojevodja in posled-
nji šef kurilnice v Rogatcu je
bil naš najprijetnejši sogo-
vornik ta dan v Rogatcu.
Srečali smo se, kje bi drugje,
ob njegovi »ljubici«, s katero
sta skupaj odšla v pokoj -
lokomotiva ser. 53-003, graje-
na leta 1928 v Dunajskem
Novem mestu je na progi Za-
bok-Rogatec-Celje in Vele-
nje s hitrostjo 60 kilometrov
na uro sopihala vse do 30.
maja 1976.
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 26. julij 1979
ZAKLAD
Na ameriških zlatih poljanah je rodila gospa Ricin
dečka, ki je tehtal 4 kilograme. Prijatelj njenega moža
je novico o rojstvu objavil v lokalnem časopisu in sicer
tako, da je napisal, kako je gospod Ricin dvignil 4 kg
težak zaklad.
Na to novico je kmalu k Ricinovim pritekel dopisnik
nekega večjega lista iz mesta, da bi dobil intervju.
Gospoda Ricina ni bilo doma, pač pa samo njegova
žena. Med njima se je razvil sledeči razgovor:
»Dobro jutro, gospa, je res, da je vaš mož dvignil 4 kg
težak zaklad?*
»Da, resnica je.*
»Mi lahko pokažete najdišče zaklada?«
»To bi moj mož gotovo ne dovolil.*
»Je luknja, kjer je vaš mož našel zaklad, daleč od
tod?*
»Za tega, ki pozna okolico ne.*
»Je vaš mož obdeloval najdišče že dalj časa?*
»Da, že petnajst mesecev. *
»Ali je delal ponoči ali podnevi?*
»Vi ste pa res radovedni. Pa naj bo. Večinoma je
delal ponoči, kadar pa je bil pri volji tudi podnevi,
takoj po kosilu. *
»Je vaš mož prvi, ki je pričel s poskusom vrtanja?*
»Po njegovem mnenju, da.*
»Je bilo delo zelo težko?*
»Sprva da, potem je šlo vedno lažje.*
»Je delal ročno ali strojno?*
»Kar je storil, je storil z lastno močjo.*
»Je kaj dosti trpel radi letošnje suše?*
»Ne, bilo je ravno narobe. Včasih je bilo celo premo-
kro.*
»Leži ležišče zlata na prostem?*
»Ne, je skrito in precej obraslo. *
»Je vaš mož zvrtal luknjo že do dna ?«
»Še ne, ampak dosti res že več ne manjka. *
»Mislite, da bi se našlo tam še kaj zaklada?«
»Sigurno, če bi se najdišče še bolj obdelovalo.*
»Je vaš mož že pričel z delom ponovno?«
»Še ne pa sem ga že večkrat opomnila, naj že vendar
prične.«
»Pa mu kdo pomaga ?«
»Samo jaz sodelujem z vsemi svojimi močmi.«
»Ste vi mnenja, da bi mož najdišče prodal?«
»To pa ne verjamem, saj ga vendar tako rad sam
obdeluje.«
»Bi mi lahko vaš zaklad pokazali?«
»Seveda, zelo rada.«
Gospa Ricin je odšla v drugo sobo in se čez nekaj
časa vrnila z novorojenčkom na rokah. Novinar je
ostrmel in brez besed odšel.
IVAN STRMOLE
KONJICE: TEPANJEIN
PREVRAT ZMAGALA
V I. ligi je bil vrstni red naslednji: Tepanje 31 točk, Zreče
29, Konjiška vas 29, Vitanje 27, Zbelovo 26, Skalce 22, Zeče
21, Konjice II 21, Žiče 20, Loče 17, Konjice 114 in Stranice 7
točk.
II. liga: Prevrat 43 točk, Zreče II 36, Malahorna 35, Draža
vas 33, Polene 26, Špitalič 25, KZ Zreče 18, Pristava 18,
Jernej 18, Gabrovlje 18, Gorenje 15, Vitanje II 12 in Zeče II
12 točk.
Tako bosta v prihodnji sezoni Prevrat in Zreče II igrala v
prvi ligi, iz nje pa se v drugo selita Konjice I in Stranice.
VINKO POTOČNIK
na kšc v šentjurju
ŽIVAHNO TUDI MED POČITNICAMI
Vsem mladim so na široko odprta vrata
čeprav se je šolsko leto za učence
Kmetijskega šolskega centra v Šent-
jurju končalo že v mesecu juniju, se,
posebej učenci prvih letnikov, tudi
med počitnicami vračajo na šolo. Pri-
hajajo pa zaradi obveznih praktičnih
vaj enkrat ali dvakrat mesečno. Izpo-
polnjujejo si znanje v proizvodnji, in
sicer na področju sadjarstva, vrtnar-
stva ali pa odhajajo na usmerjene kme-
tije na vaje za spravilo sena in siliranje.
Usmerjene kmetije, kjer imajo učenci
prakso so last zasebnih kmetovalcev,
ki so kooperantje kmetijskih zadrug
ali kmetijskih kombinatov. Za prakso
učencev izbere šola tiste kmetije, ki so
v bližini najmanj petih učencev in so
usmerjene v ustrezno proizvodnjo. Če
je le mogoče, poišče šola kmetije, kjer
so med drugim urejeni tudi socialni
odnosi in katerih gospodarja sta obi-
skovala Kmetijski šolski center v
Šentjurju. Učenci poleg svoje stroke
spoznavajo še življenje na usmerjeni
kmetiji. Tako so nekatere kmetije že
več let prava šola v malem za mnoge
učence Kmetijskega šolskega centra.
Kot zanimivost lahko zapišemo še
to, da ostanejo tudi v počitnicah pre-
davatelji šole in učenci v tesnih stikih.
Predavatelji svoje učence v času šol-
skih počitnic tudi obiščejo na domu,
se z njimi pogovarjajo in spoznavajo
njihovo življenje in delo na domači
kmetiji. Pogovorijo se z njimi o njiho-
vih morebitnih problemih in težavah
in jim seveda svetujejo in pomagajo.
Tako na lep in spontan način ohranijo
z dijaki pristno vez do pričetka novega
šolskega leta.
So tudi problemi, ki pa jih na šoli
uspešno in družno rešujejo. Tako ne
moremo prezreti škode, ki jo je ob uj-
mi napravila toča. Zlasti visoka je ško-
da na proizvodni ih objektih, saj znaša
kar 352.000 din, na šolski stavbi je ško-
de za 116.000 din in nekaj več na rastli-
njakih.
Lep in zanimiv je lahko poklic kme-
tovalca, kljub nekaterim težavam, če
ga opravljaš s srcem. In mimogrede:
če se kdo od mladih še vedno ni odlo-
čil za svoj življenjski cilj, so na Kmetij-
skem šolskem centru v Šentjurju še
odprta vrata. Za šolsko leto 1979/80 še
vedno sprejemajo učence za široki
profil kmetovalca ali kmetovalke-go-
spodinje, za kar je potrebna le konča-
na osemletka. In tudi tistim, ki se jim
je v osnovni šoli zataknilo, ni treba
obupovati. Na šoli so namreč razpisali
tudi 30 učnih mest za učence, ki so
končali le šest razredov osnovne šole.
Šolanje za prvo skupino traja 2 leti, za
drugo pa le leto dni. Pri tem pa je
najbolj ugodno to, da dobijo dijaki za
šolanje na Kmetijskem šolskem cen-
tru v Šentjurju tudi štipendije, za kar
se morajo pozanimati pri svoji kmetij-
ski organizaciji.
MATEJA PODJED
štore
RAZGIBANO DELO
Kdai nova pošta in telefoni?
v KS Štore dokaj uspešno
izvajajo naloge iz srednjeroč-
nega načrta za obdobje
1976-1980. Kot je povedala
tajnica KS, Tončka Križnik,
so nekaj objektov, katerih
gradnja oziroma adaptacija
je bila predvidena v tem ob-
dobju, že izročili svojemu
namenu, do prihodnje po-
mladi pa naj bi se končala
dela še na ostalih objektih.
Čeprav so dela iz tega ob-
dobja torej še v teku, pa so
na seji sveta KS že sprejeli
sklep z^ nov srednjeročni
načrt za obdobje 1981-1985.
Vendar o tem kdaj drugič.
Pred nedavnim so odprli v
Prožinski vasi nov betonski
most, uredili so tudi štiri av-
tobusna postajališča, v krat-
kem pa jih nameravajo ure-
diti še več. Prav tako so letos
končali gradnjo ceste v
Kompolah, kateri so postavi-
li temelje brigadirji na lanski
lokalni delovni akciji. Ob
prazniku Celja pa so predali
namenu štiri kilometre dolg
odsek ceste Svetina-Štore,
ki sega en kilometer tudi v
KS Štore.
Medtem, ko tečejo dela na
gradbišču novega zdravstve-
nega doma in stanovanjske
stolpnice, so na KS že dolo-
čili skupine, ki so odgovorne
za nemoten potek asfaltira-
nja ceste v Laški vasi in za
ureditev cestnih odcepov na
Lipi, za kar so namenili sto
starih mili " -v. Vse pa je že
tudi pripi. 'O za otvori-
tev knjižnice v Štorah, ki bo
v prostorih Ljudske tehnike.
Kljub temu pa v KS Štore
do konca leta 1980 ne bodo
uspeli uresničiti vseh zastav-
ljenih ciljev. Tako bodo osta-
li brez novega vodovoda še
precej časa na Pečovju, saj
ga celjska komunalna skup-
nost sploh še nima v progra-
mu, KS sama pa kljub samo-
prispevku krajanov nima do-
volj sredstev za ta objekt.
Domnevajo tudi, da bo
preteklo še precej vode, pre-
den bodo Štore dobile nove
telefonske priključke. To bo
izvedljivo šele takrat, ko bo
zgrajena v Storah nova po-
šta. Najprej so sicer namera-
vali odstopiti pošti prostore
v pritličju nove stolpnice,
ker pa PTT ni hotela plačati
za to potrebnega prispevka,
so se na KS odločili, da bodo
zgradili pošto kot samostojni
objekt v naslednjem srednje-
ročnem načrtu, to pa pome-
ni, da telefonskih priključ-
kov ne bo še vsaj dve leti.
IRENA FERME
v laškem po
vrstnem
redu
Pri zdravilišču v La-
škem so začeli kopati glo-
bok jarek za položitev ko-
lektorski cevi bodoče či-
stilne naprave v Laškem.
Čeprav cevovod na levem
bregu Savinje še kmalu
ne bo gotov, so pri zdravi-
lišču začeli graditi kratek
vložek vnaprej. To je po-
trebno zato, ker se bo še
letos začela rekonstrukci-
ja ceste skozi Laško in si-
cer od Debra naprej.
Hvalevreden primer
vsklajenosti. Lahko bi se
namreč zgodilo, kot smo
pri nas pravzaprav že va-
jeni, da bi kolektor na de-
snem bregu začeli graditi,
ko bi bila rekonstrukcija
ceste že gotova.
Zgledovanja vreden
primer, mar ne?!
ob zaključku prve izmene mda »kozjansko 79«

Brigadirji zelo uspešni na vseh področjih
Brigadirsko življenje! Pra-
vijo, da v brigadah vlada en-
kratno vzdušje, ki ga želi ob-
čutiti vsakdo. V brigadi do-
bijo nekateri svoj prvi žulj,
se mogoče prvič zaljubijo...
Vse je po svoje prijetno.
Sprva ti je delati težko, po-
tem pa se dela privadiš in
delaš z veseljem. In ko se
ravno privadiš na brigadir-
sko življenje, pride tisto naj-
težje - slovo. Domov! V
vsakdanji tempo življenja, s
svojo utrujajočo enoličnost-
jo. Potem privrejo spomi-
ni... da, stoži se ti tudi po
delu, krampu in mukah, ne
samo po tabornem ognju.
Isto se dogaja danes z bri-
gadirji prve izmene MDA na
Kozjanskem, ki so svojo de-
kado zaključili pred dvema
tednoma.
V prvi izmeni je bilo v
obeh brigadirskih naseljih
220 brigadirjev. V naselju
Šentvid so bile in dobile na-
slednja priznanja brigade:
KRISTIJAN TODOROV-
SKI iz Skopja: prislužili so si
naziv udarništva za prvi,
drugi in izredni udarni dan,
udarništvo za obe dekadi,
priznanje za interesne dejav-
nosti ter Trak akcije, predla-
gani pa so bili za najvišje
priznanje, za plaketo Veljka
Vlahoviča.
Brigada MAJDE VRHOV-
NIK iz Ljubljane: udarništvo
vseh treh udarnih dni, udar-
ništvo prve in priznanje dru-
ge dekade, ter priznanje za
interesne dejavnosti v drugi
dekadi.
Dr. MLADEN STOJANO-
VIČ, brigada Rdečega križa
Jugoslavije - udarništvo
vseh udarniških dni, udar-
ništvo obeh dekad, priznanje
za interesne dejavnosti v
prvi dekadi.
V naselju Bistrica ob Sotli
sta bili brigadi:
FILIP FILIPOVIČ iz Čač-
ka - prislužili so si naziv
udarništva prvega, drugega
in izrednega udarnega dne,
udarništvo obeh dekad, priz-
nanje za interesne dejavnosti
prve in druge dekade, dobili
pa so še Trak akcije in bili
predlagani za plaketo Veljka
Vlahoviča, kot najboljša bri-
gada v naselju Bistrica.
POBRATENA MESTA
(Celje, Doboj, Čuprija) -
udarništvo prvega, drugega
in izrednega udarnega dne,
udarništvo prve dekade,
pohvalo za drugo dekado in
priznanje za interesne dejav-
nosti v drugi dekadi.
Brigadi v tem brigadir-
skem naselju sta skupno šte-
li 87 brigadirjev, opravljali
pa sta delo na vodovodu v
Virštanju in na novi cesti, ki
pelje čez Ko:ye.
Brigade v Šentvidu so šte-
le 133 brigadirjev, opravljale
pa so dela na glavnem delo-
višču v Loki pri Zusmu na
regulaciji potoka in gradnji
nove ceste. Na Kalobju je
brigada Rdečega križa kon-
čala dela na vodovodu, po-
slednje delovišče pa je bilo
pri Planini, prav tako so na-
peljevali vodovod.
Poleg tega so brigadirji so-
delovali na kulturnem, druž-
benopolitičnem, idejnopoli-
tičnem in športnem področ-
ju. Skoraj vsak večer so pri-
redili kulturni večer, prireja-
li so skupne večere obeh na-
selij, ogledah so si predstavo
mladincev iz Šentvida, Ran-
devue, v naselju pa so nasto-
pali pevski zbor, folklorna
skupina in vojaški ansam-
bel. Brigadirji so izdajali tudi
biltene, kjer opisujejo delo
na trasi, popoldansko življe-
nje in satirično šibajo briga-
dirsko življenje na sploh. Iz-
dajali so stenski časopis dva-
krat tedensko, pomemben
pa je bil tudi ideološki bil-
ten, ki je obravnaval pred-
vsem teme na čast dneva
borcev, tovariša Tita... De-
lovali so tudi tesno v stiku z
radiem, kjer so oddajali
dnevna poročila, pripravljali
razne igre in oddajo po ra-
diu. Vse brigade so za delo
na kulturnem področju do-
bile najvišjo oceno.
Idejnopolitično delo se je
vodilo po programu, ki je bil
sestavljen iz skupnega izbir-
nega programa (neobvezen
za vse brigadirje), izobraže-
valnega skupnega programa
in iz samoizobraževalnega
programa, kjer so brigade or-
ganizirale pogovore s pred-
stavniki DPO, DO, okoliških
KS... V to smer programa so
všteli tudi organizacijo teča-
ja iz prve pomoči in tečaje za
vozniški izpit. Na družbeno-
političnem področju bi ome-
nili še mladinsko politično
šolo Edvarda Kardelja in ve-
lik odziv nanjo.
Omenimo le še športno
udejstvovanje brigadirjev,
kjer so prirejali športna tek-
movanja z domačini, občin-
skimi sekcijami in pripadni-
ki JLA, med seboj pa so tek-
movali za naziv Prvaka ak-
cije.
M. MOSBRUKER
Nekateri učeni ljudje,
ki poznajo živalstvo bolj
iz slik kakor iz življenja,
učijo, da ima žival pač na-
gone, ne pa tudi razuma.
Zase sem prepričan, da
ima žival prav take nago-
ne kakor človek, razum
pa tak, kakor ga potrebu-
je za svoj obstoj in za ob-
stoj svoje vrste. Seveda
pa niso vse živali iste
vrste enako razumne.
Imeli smo kravo Rmen-
ko. Dokler so jo krmili in
molzli drugi, je bila neko-
liko plašna, po teličku pa
tudi nekoliko huda. Ko
sem jo krmil in molzel
jaz, je postala zelo krotka
in zaupna. Čez poletje sva
s sestro Kristino bivala na
planšariji v Kotu, kjer sva
strgla turistom z mlekom
in drugimi domačimi do-
brotami. Krave sva mol-
zla kjerkoli, včasih tudi
daleč od stanu in hleva.
Navadno sem šel na mol-
žo nekoliko prej kot Kri-
stina, če je pa Kristina
morala streči turistom,
sem molzel sam. Kadar je
Rmenka videla, da sem se
bližal s kanglo in molz-
nim stolčkom, mi je priš-
la naproti in se ustavila
tam, kjer je videla, da bo
sama lahko stala, jaz pa
lahko sedel in molzel. Ne-
kega dne pa je šla Kristi-
na na molžo prej kot jaz.
Sedla je k Rmenki in jo
začela molsti. Rmenka ji
je pustila in mirna stala.
Tedaj sem prišel na mol-
žo jaz in sedel k drugi kra-
vi. Ko je Rmenka to vide-
la, se je zamolklo oglasila,
ušla Kristini in prišla k
meni. Z rogom je rahlo
sunila kravo, ki sem jo
molzel, da se je umaknila
in na njeno mesto je sto-
pila Rmenka točno tako,
da sem jo lahko pomolzel.
Neko jutro sem zelo
zgodaj odšel k ovcam na
Krofičko. Krave je molzla
Kristina sama. Takrat je
Rmenko lahko pomolzla
ker nisem bil zraven. Ko
je začela molsti drugo
mlado kravo, pa ta ni ho-
tela stati. Ušla sicer ni, le
pasla se je počasi naprej.
Brž ko je Kristina prijela
za vime, je krava stopila
naprej in Kristina je mo-
rala za njo. Ko je spet za-
čela, se je krava spet od-
maknila itd. Rmenka je to
videla, pa je stopila pred
kravo in je ni spustila na-
prej tako dolgo, da jo je
Kristina pomolzla. Potem
je odstopila in obe kravi
sta se pričeli spet pasti.
št. 29 - 26. Julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 13
/AVGUSTA NA
^MOHORJU
2ASEDEN0
planinsko društvo Laško
sporoča, da bodo od 1. do 21.
avgusta v planinski koči na
Smohorju zasedena vsa leži-
šča. Za enodnevne izlete bo
lioča vseeno odprta in oskr-
bovana tudi v teh dvajsetih
dneh.
Ležišča bodo v domu zase-
dena z mladimi gasilci, za ka-
tere občinska gasilska zveza
prireja taborjenje, združeno
s praktičnim poukom gasil-
skih veščin in življenja v na-
ravi, kar sodi v aktivnosti
obrambne vzgoje.
J. K.
SPOR O IMENU
SAVINJSKO -
KAMNIŠKIH ALP
Mnogokrat ne vemo, ali so
Kamniške in Savinjske alpe
eno in isto, ali ima vsaka
skupina svoje ime. Zato se
tudi mi pomudimo za trenu-
tek ob tej terminološki zani-
mivosti. Dejstvo namreč je,
da je omenjeno ime nastalo
šele v novejšem času iz po-
treb po enotnem imenu za
vso gorsko skupino, seveda
predvsem zaradi znanstve-
nega preučevanja in razvoja
planinske ideje na tem po-
dročju. Uvedel ga je Ferdi-
nand Seidl, ki je združil obe
imeni v svojem delu Kamni;
ške in Savinjske Alpe, ki je
izšlo leta 1908.
Prvi, ki je to gorsko skupi-
no sploh poimenoval, je bil
Valvasor v svoji Slavi vojvo-
dine Kranjske. Prisodil jim
je ime Snežniki, medtem ko
jih je sto let kasneje Hacquat
v svoji Oryctographii carnio-
lici imenoval »Ta Kamelska
planina«, vendar je ob tem
navajal tudi imena posamez-
nih gora, kot so Grintavec,
Kočna... Kasneje je isti av-
tor prekrstil celotno gorstvo
V Steiner Alpen (Kamniške
Alpe). Proti koncu prejšnje-
ga stoletja je uvedel najpo-
membnejši raziskovalec teh
gora dr. Frisvhauf ime Sa-
vinjske Alpe in tako vse go-
rovje imenoval po reki Savi-
nji, največji reki, ki priteče iz
tega gorstva.
Akademik dr. Ilešič je ka-
sneje posegel v spor o pravil-
nem poimenovanju in pri
tem predlagal obe imeni za
enakovredni.
19 LOVRENŠKIH
BISEROV
Cist zrak, lepa narava in lažje
dihanje naredijo bivanje v gorah
prijetno in zato hitro izginejo po-
sledice, ki jih povzroča naporno
delo, onesnaženo okolje v mestih
in vsakdanji' stresi. Krenimo na
izlet, na nezahtevno turo, ki je
kot nalašč namenjena očiščenju
pljuč in rekreaciji, na ogled de-
vetnajstih Lovrenških jezer.
Do njih pridemo iz Koče na Pe-
sku ali iz Rogle, do obeh posto-
jank pa je možen dostop z avto-
mobilom. Od koče na Pesku do
planinskega doma na Rogli vodi
markirana pot, za katero potre-
bujemo dobre pol ure. Poleg tega
pa je na Rogli, najvišji točki Po-
horja (1517 m) razgledni stolp iz
katerega se nam nudijo čudoviti
razgledi na Gorjance, Savinjsko-
Kamniške Alpe, Panonsko niži-
no... Proti Lovrenškim jezerom
krenimo iz Peska po cesti, ki se
rahlo spušča navzdol do potoka
Planinščice in čez njo. Na tem
kraju »Pri mašinžagi« je stala ve-
lika parna žaga. Ko pa je zmanj-
kalo lesa, so žago opustili in osta-
le so le še ruševine in ime. Naprej
gre pot po gozdu, precej strmo
navzgor, se nato zravna in se na
novo vzpenja pred Lovrenškimi
jezeri. Za to pot potrebujemo sla-
bo urico hoje.
Lovrenška jezera so kakor vsa
druga visokoležeča barja narav-
na zanimivost, vredna zaščite.
Nastala so na takih krajih široke-
ga pohorskega hrbta, kjer pada-
vine zaradi skledasto oblikova-
nega terena ne morejo odtekati.
Zaradi ilovnatih tal voda tudi ne
prenika, tako, da napaja jezera,
ki jih obdaja močvirnat gozd.
Drevesa v takem gozdu so nizka,
pokrnela in zališanjena. Okoli
debel dreves so majhni, suhi oto-
ki, na katerih se kmalu naselijo
vres, brusnice in ostale rastline,
ki ljubijo že bolj suha in kisla tla.
Ta barjanski svet je dolg nekako
1 km in do 300 m širok. Pokriva
ga do 3,5 m visoko ruševje, ki je
gosto strjeno in tako tudi težko
prehodno. Debla dreves so pole-
gla, le poganjki so napol zravna-
ni. Do samih jezerc, ki se skrivajo
je težko priti brez primerne obu-
tve, kajti tla so tako vlažna, da je
prehod mogoče le s stopanjem iz
debla na deblo. Tla pod borov-
jem pokriva šotni mah, ki lahko
zadržuje v sebi ogromno vode.
Od izleta bomo nekaj pridobili,
čn bomo hodili z odprtimi očmi
in ušesi, kajti tu je zanimiva moč-
virska flora in favna, od živali pa
naj omenimo ruševci in kljunači.
MOJMIR MOSBRUKER
21
''To je pa tvoja pisanka,« je spustil Tona papir na tla.
Micika je zagorela v lice kakor mak sredi zoreče pšenice;
Tona je namreč držal v rokah lepo politirano zibelko iz
rdečega črešnjevega lesa. Spretna mojstrova roka je vložila
^ končnico dvoje rdečih src med belimi rožami in morsko
taco spodaj, ki naj čuva dojenčka pred moro.
Tako se je vsaj na videz še dosti srečno iztekla tako
nerodno začeta zadeva nepotrebnega Tončka.
V.
Najboljše zdravilo za žalostno srce je delo. Žalost je ka-
kor razvajen otrok: bolj ko ga miluješ, bolj se cmeri in
šopiri, da postane tiran svojih ljubiteljev. Prav tako zago-
spodari žalost v ubogem srcu, če najde časa, da se razbo-
hoti in ga tako napolni, da ni v njem za nobeno drugo misel
^eč prostora.
V delu in skrbi je utešila tudi Micika svoje ranjeno srce,
jo ni več bolel pogled na tujega otroka. Že močno
^adložna je podkopavala Kolenka v kresnem jutru endivi-
Jino seme na vrtu, da bo tudi pozimi vsaj ob praznikih
šolata na mizi. Gosposke ženske se prikrivajo zadnje me-
®ece, kmetska gospodinja pa gre še, ko so izpolnjeni dnevi,
delo. Kakor rodna zemlja ne skriva svoje grude, temveč
Piisti, da jo prepeka sonce od svita do mraka, tako tudi
P^epeka nadložno blagoslovljeno telo naših mater sonce,
ko zori v njih čudežni sad.
Vesel krik se je razlegal izpod košate črnice ob čebel-
njaku, kjer je jezdil Tonček koleno starega očeta. Matija se
je ves pomladil pri živahnem otroku in se tako pootročil, da
se ni brigal nič več, kako gre delo na polju, temveč je bil
veren tovariš rdečeličnega vnuka od zore do mraka.
Kar samo je uhajalo Miciki oko tja pod črnico in si je
želela le eno: »Da bi bil tudi moj tako čvrst in veder, da bi
Tona tudi zanj našel nekaj ljubezni. Kako ga bom varno
povijala in mu pela najlepše uspavanke, da bo sladko spa-
val in...«
Sredi te misli jo je silovito popadlo v drobovju. Čebel-
njak, črnica in ves svet se ji je zavrtel okrog. Dobro, da je
bila ob plotu. S trepetajočimi rokami se je oprla nanj in
debele potne srage so ji stopile na čelo. V tem je pridrobila
mimo po cesti Fidelčka.
»Krta čakaš?« je ogovorila nepremično gospodinjo. Ko je
pa bliže pristopila, je videla Micikin izpremenjeni obraz.
Komaj je čula njen glas:
»Sam Bog te je prinesel. V posteljo -« Brž je stekla
Fidelčka v hišo po mater - Tona je pri senu bil za Grajsko
vasjo -, da sta spravili vso premočeno Miciko v posteljo.
Fidelčka se je urno odpravila po babico k fari. Spotoma
je povedala novico Kovačici Leni, ki je obsipala pozni
krompir na njivi na cesto. Kar v razgon je vrgla mati
motiko in naglo, kolikor so jo nesle noge, hitela na Grobljo.
Ko seje vrnila Fidelčka z babico v pičlih treh četrtih ure,
se je že vila Micika v hudih krčih, ki so se vrstili v naglih
presledkih, in obupno vekala. Materi, vajeni iz dolgega
življenja takih zadev, sta zmajevali z glavo, da nekaj ni
prav.
Tona je bil pravkar prišel s travnika po kosilo za sušače
in se je močno začudil, ko ni bilo nikjer nobene ženske, ne
v kuhinji in ne v sobi. V tem je presekal tišino silen neobli-
kovan krik iz hešce.
»Kaj pa more biti to?« je planil Tona z enim skokom v
sobo in je kakor vkopan obstal. Polno žensk, na postelji pa
njegova žena, vsa znojna po obrazu, spačenem od bolečine.
Micika je videla njegov sočutni pogled in ji je tako dobro
del, da seje kljub bolečini trudno nasmehnila. Tona je spet
zaprl vrata, se opotekel na stol v veliki sobi in si podprl
glavo z rokami.
Pa je stopila iz hešce babica in mignila Tonu v vežo:
»Takoj se peljite po zdravnika, če jo bo mogel še rešiti.
Jaz ji ne morem pomagati.«
Tona je planil ven in napo okomotal mlajšo pramo, ki je
bolje tekla. V pol ure je bil že nazaj z zdravnikom.
Znočilo seje že, ko seje silnemu zdravnikovemu trudu in
izredni spretnosti posrečilo rešiti porod.
»Ne bi bila smela zanositi,« je rekel zdravnik in pristavil
kakor za sebe, da je komaj babica razumela, »in ne bo
nikoli več.«
V gorke prte je zavila babica rdečo stvarco, kije klavrno
cvilila. Mati Lena je baš obrisala potno lice svoje Micike, ko
je odprla ta oči in zašepetala:
»Sem ga dajte, da ga vidim.« Tako prepričana je bila, da
je fant, da še povprašala ni po tem.
Polona je stopila k vratom in poklicala Tona, ki je sam
sedel za javorjevo mizo pri nedotaknjeni večerji, in mu
povedala veselo vest: »Ga že imamo!«
Prav ko je Od trpljenja vse kalne materine oči so odse-
vale v čudoviti miini, ko je pogledala svojega nebog-
Ijenčka. Noben slikar še ni pričaral na platno tega pogleda
in ga tudi ne bo nikoli, ker je nemogoče, da bi mrtvo platno
moglo peti to himno poveličanja žene.
Nikogar ni videla mlada mati okrog sebe. Češ svet se je
zgostil v to drobno bitje, ki mu je mati s tresočo se roko
napravila na čelo znamenje odrešenja. Nato je zatisnila oči
in ji je upadlo trudno telo v topo dremavico.
Tona je gledal s studom rdeče, starikovo revše in le ena
misel mu je prišla v možgane:
»Z otrobi bi ga bilo treba potrositi...« Nasmehnil se je bil
pri tej misli in se grajal: »Kaj mi hodi na misel, saj ni
teliček!«
Ženske so videle ta Tonov smehljaj, pa so ga obrnile
Tonu v prid, češ, rad ga bo imel.
Drugo jutro je na vse zgodaj vrgla Fidelčka umazano
spodnjico v škafek, da je lahko šla z opravkom na perišče.
Z odprtimi usti so jo sprejele rokovnice in ji na gosto
odzdravljale na njeno »Dobro jutro!« Fidelčka pa se je
molče tebi nič, meni nič spravila k izpiranju perila.
»No, kaj si prisegla, prisegla večno molčečnost,« jo je čez
čas pičila nestrpna Kompoštela.
Fidelčka je počasi ožela na kamnu spodnjico, daje tekla
umazana milnica v debelih curkih v čisto studenčnico,
nato pa vzdihnila: »Vsa sem še omotena od dobre starine.
Še nikoli ni pila nobena otročnica take kaplje, kakor jo je
kupil Tona ženi. Pa naj še reče kdo, da je nima rad.«
»Pri bogatinu več odvaga srce kakor vsa starina. Kdor
ima denar, jo pač lahko kupi!« je oponesla Mahoničarjeva
Treza in hlastno pristavila: »Kaj pa otrok?«
»Kakršnega je Bog hotel,« se je Fidelčka zopet sklonila
nad perivnik. »Kaj mislite, da bom svoje dobrotnike obi-
rala.«
Vendar pa ni mogla zatreti svoje narave in je počasi
povedala, da je otrok prav droben.
»Zajedla ga je,« je ugotovila s svojim basom Brezarjeva
Zefa in so vse ženske prikimale.
Ko je Fidelčka še omenila Tonov blaženi nasmeh, je
toliko zasrbel jezik Babnikovo Polono, da je priteknila:
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 26. julij 1979
slikar in pleskar samouk
LEPOTNO MED LEPOTO
Jaka Zadnikar riše sedemdeset iet
v nederjih lepe Slovenije
se skrivajo ljudje, ki so s svo-
jimi ustvarjalnim delom pra-
vi biseri sredi biserne pokra-
jine! Eden izmed takšnih je
brez dvoma tudi slikar in
pleskar Jaka Zadnikar ali po
domače »Pri Mavrju« na Je-
zerskem na Gorenjskem, ne-
kaj več kot dvajset kilome-
trov ven iz Kranja.
Mnogi občudovalci naših
predelov brez zavisti pove-
do, da je Jezersko v mnogem
podobno naši Logarski doli-
ni. Mnogi gredo celo dalje in
rečejo, da jim je Jezersko
bolj všeč. Kakorkoli že, vsa-
ke oči imajo svojega »malar-
ja« in vsako srce svojo ljube-
zen, vse pa je lepo!
Ko se pripelješ na Jezer-
sko te pozdravi čudovit svet
z bogatim vencem gora, kjer
so v zalisah skriva nikoli
stopljiv sneg, spodaj so trav-
niki s čudovito dišečo kumi-
no, pa smrekov gozd in sredi
tega raja čudovito jezerce.
Ob njem »pade« popotniku
takoj v oči tabla z napisom,
da je nekaj sto metrov proč
sredi doline hiša in v njej
stalna azstava slikarskih del
slikarja samouka Jakoba Za-
dnikarja.
Mož je čudovit posebnež,
star 73 let in z veseljem pove,
da riše že sedemdeset let! Ni-
koli ni imel učitelja za risa-
nje, ampak mu je edina uči-
teljica bila kritika!
»Veste, nihče ti nič ne po-
kaže, kako bi naj nekaj nare-
dil, ko pa sam kaj narediš, pa
so vsi največji strokovnjaki
in kar kritizirajo!« pravi Jaka
Zadnikar, ko sva se pogovar-
jala v večji sobi njegove hiše,
kjer ima zbrane in razstavlje-
ne svoje slike, na katerih
pretežno prevladujejo svetle,
sveže, tople barve, ki na plat-
nu čarajo sicer svet, ki se raz-
prostira okoli hiše.
Razstavo ima odprto vsak
dan od 20. maja do sredine
oktobra. Na Jezerskem živi
že 53 let in »sem že priznan
za domačina« so pohvali.
»Ko sem prišel sem dobil sa-
mo travnike. Domek sem si
postavil. Imel sem samo »ka-
čo v žepu«, tako pravijo pri
nas tistim, ki nimajo denarja
pa nekaj dosežejo s pridnim
delom. Imel sem devet otrok
pa 28 vnukov in imam tudi
že eno pravnukijo. Veste,
moj drugi vnuk, sicer sin
moje najstarejše hčerke, Lu-
ka Krničar, je bil v Andih in
se je z višine 6035 m kot prvi
spustil v dolino po severni
steni s smučmi!«
Jakob Zadnikar pa ni sa-
mo slikar in pleskar pa slikar
samouk, temveč »sklfida« tu-
di melodije, saj jih je napisal
že več kot 250 in izdal v zbir-
ki »Slovenski pritrkovalec«.
Zanimiv je uvod v pritrkava-
nje: »Vsako dobro izvršeno
delo zahteva celega člo-
veka!«
Prijetno je srečanje z Jako-
bom Zadnikarjem. Mož ima
veliko lepega povedati in po-
kazati. Sicer pa tudi živi v
takšnem svetu, kjer prevla-
duje ena sama lepota in ta
mora prevevati tudi človeka.
In ker ima Jakob v sebi ne-
kaj izpovedne moči mu je
dano, da del lepote ohranja
na platnih in v melodijah.
Čudovit svet oplemeniten z
dobrim Jakobovim srcem,
mehko naturo in risajočo
roko!
TONE VRABL
OUVER DRAGOJEVIČ V CELJU
V teh vročih poletnih
dneh, ko vsi hitimo morju in
osvežitvi naproti se želimo
poleg kopanja in sončenja
tudi razvedriti, so glasbeni
organizatorji poskrbeli, da
ne manjka raznoraznih kon-
certnih in plesnih prireditev.
Po obmorskih mestih križari
tudi karavana z naslovom
»TURNEJA LETA 79 -
OPROSTI MI PAPE«. Misli-
mo, da ni potrebno posebej
poudarjati, da je glavni nosi-
lec programa še vedno naj-
popularnejši jugoslovanski
pevec zabavne glasbe OLI-
VER DRAGOJEVIC.
Oliver je bil lanskoletni tri-
kratni nagrajenec Splitskega
festivala, potem nagrajenec
Zagrebškega festivala in še
bi lahko naštevali... Potujo-
ča glasbena karavana bo po-
leg na morski obali nastopila
tudi v nekaterih krajih v »ce-
lini«. Tako bo koncert pod
gornjim naslovom tudi v
Mestnem parku Celje na po-
kritem prostoru drsališča in
sicer to soboto ob 20.00 uri.
In kdo so gostje Oliverjevega
showa? DRAGAN MIJAL-
KOVSKI je bil lanskoletni
zmagovalec	festivala
»SKOPJE 78«, nastopil pa je
tudi na letošnjem Splitu.
Atraktivna MILKA LENAC
pa je nagrajenka letošnjega
»MIK 79« in pa še mlada per-
spektivna pevka iz Reke NE-
VIA RIGUTTO.
Pevce bo spremljal ansam-
bel »VELEMAJSTORI«. Kaj
naj še dodamo? Obeta se
vam dve uri odlično izvede-
nega programa in tako vam-
bo sobotni večer v Mestnem
parku minil v prijetnem raz-
položenju!
GRADIMIR VELJKOVIC
»žalostinka za savinjo« (6)
VSE BOLJ UKROČENA REKA
PIŠE- EDO JElOVŠEK
Katastrofe, ki jih je s po-
plavami povzročala Savinja,
so ljudi in oblasti spodbudile
k akcijam, da bi jo obrzdali.
To je bilo mogoče šele v no-
vejši dobi, ko je poleg boljše
družbene organiziranosti bi-
lo na voljo tudi več sredstev
za take naložbe.
Viri poročajo o prvih regu-
lacijskih delih na laškem ob-
močju v času 1818 do 1837 in
sicer ob naseljih Marijagra-
dec, Radoblje, Vrteče, Stren-
sko in Briše. Iz struge so od-
stranili mnoge čeri in izrav-
nali tok vode, obrežja pa za-
varovali s kamnitimi oblo-
gami. Načrte za ta dela je na-
redil graški inženir Franc
Nagler, dela pa je opravil zi-
darski mojster Janez Pico iz
Beljaka. Sicer so že pred za-
četkom ladijske (bolje čol-
narske) plovbe (1729-30) od-
stranili iz struge največje če-
ri, kar so drugič ponovili in
še izboljšali v času
1830-1840. Večja in obsež-
nejša regulacijska dela pa so
opravili v razdobju
1876-1893 med Prihovo nad
Mozirjem in v Levcu nad Ce-
ljem.
Leta 1936 so pričeli regulirati
Savinjo pod Tremerjem. Na-
črte je napravil banovinski
inženir Mursa. Dela je izvaja-
lo podjetje Taškovič iz Skop-
ja, ki je delavce tako slabo
plačevalo, da so stopili v več-
dnevno stavko, čeprav je šlo
za sicer »pohlevne« sezonce.
Dela so izvajali v petih eta-
pah vse do druge svetovne -
vojne. Regulacijo so izvedli
do Grenadirjeve brvi v Celju.
Med okupacijo so dela nada-
ljevali in obložili obrežje s
kamenjem vse do Brega v
Celju, vendar del niso do-
končali.
Zaradi hude poplave v ju-
niju 1954 so že v septembru
nadaljevali z regulacijo. Na-
črte za odsek do brvi v Lev-
cu je izdelal ing. Veržikov-
ski, tehnični nadzor pa je
opravil ing. Rueh. Že nasled-
nje leto je dobila Savinja no-
vo strugo. Železniško progo
so prestavili na levi breg Sa-
vinje, stara železniška mo-
stova pa opustili. Voglajno
so speljali ob cesti pod gra-
dom, nad njenim izlivom pa
zgradili nov železniški most
in betonsko peš-brv. Železen
in lesen most čez Voglajno
nasproti železniške postaje
je uničila velika poplava
1954. Po stari trasi železnice
teče danes Sodobna cesta, ki
vodi čez nov moderen most.
Vse do levške brvi so obrežja
zavarovali s kamnitimi oblo-
gami, kar je trajalo do leta
1961. Hkrati so gradili vse
nove mostove in uredili vse
pritoke reke Savinje.
Prvi ukrepi za regulacijo
Savinje v Laškem so bili
storjeni že v bivši Jugoslavi-
ji. Osrednji zavod za zavaro-
vanje delavcev v Zagrebu, ki
je bil lastnik laških toplic, je
v letih 1934-35 zgradil ob de-
snih obrežjih Rečice in Savi-
nje visoke betonske zidove
do južnega konca kopaliških
stavb. Dela so nadaljevali v
novi Jugoslaviji vse od leta
1961 do 1976. Načrte za ta
dela je napravil ing. Srečko
Cvahte pri podjetju »Vodna
skupnost - NIVO« v Celju.
Dela so tekla po etapah od
bencinske črpalke mimo to-
plic in dalje pod cestnim in
železniškim mostom do od-
cepa ceste na Strmco. V rav-
ni črti so zgradili visoke ka-
mnite zidove. Severno od to-
plic so zgradili oporne stene
iz betonskih komor, napol-
njenih s kamenjem. Prav ta-
ko so zavarovali tudi levi
breg Rečice in levi breg Sa-
vinje od izliva Žikovce na
Savinjskem nabrežju. Sever-
no od jagoške ravnice so ne-
koč do Brstnika že vozili ob
Savinji, danes pa je pot v ne-
varnosti, ker jo Savinja stal-
no izpodjeda. Opravljene so
meritve za nadaljnjo regula-
cijo struge.
Laško ima že po prirodi ze-
lo neugodno (čeprav tudi sli-
kovito) lego. Oblikovanost
vodnih in zemeljskih povr-
šin je zelo težavna. Zato so v
tem kraju predvidena še dru-
ga nujna regulacijska dela.
Veliko zaporo vodnih mas
predstavlja velik ovinek
med Strmco in Marijagrad-
cem. Ta zemeljska zapora
povzroča, da se narasla Savi-
nja prepočasi umika z mest-
nega območja.
Po načrtih naj bi ovinek
presekali in pomaknili novo
strugo v bližino ceste na de-
snem bregu. Na levem bregu
bi na desni strani železniške-
ga nasipa z opornim zidom
pridobili prostor za novo ce-
sto proti Radobljam. S tem
bi se za cesto v to smer izog-
nili tesnemu podvozu, ovin-
ku okoli marijagraške cerk-
ve in prepogosto neskorično
dolgo zaprtim zapornicam.
Prav od dokončnih regula-
cijskih del so odvisne grad-
nje mnogih sodobnih objek-
tov v laški kotlini. Seveda bo
prestavitev reke močno
spremenila podobo krajine,
predvsem pa idilični pogled
na taborno cerkev v Marij a-
gradcu, ki se zdaj s svojega
grička zrcali v gladini Savi-
nje.
Prebujena zavest o varstvu
okolja je vplivala na to, da so
v Laškem začeli graditi tudi
kolektor - zbiralni cevovod
za odplake, ki se bo končal
na levem bregu v Radobljah
v čistilni napravi. To je za
turistično mesto izrednega
pomena. Seveda ta velika in-
vesticija groteskno bode iz
občega problema onesnaže-
nosti Savinje. Laško sicer tu-
di onesnažuje reko, toga
glavni onesnaževalec je Ce-
lje. Tako bo čez čas, ko bo
začela delati tudi čistilna na-
prava, Laško prilivalo neči-
sti Savinji prečiščene vode s
svojega ozemlja. V zadnjih
letih je Savinjo nekajkrat
prizadela 'katastrofalna one-
snaženost, zadnjikrat ob ob-
činskem prazniku občine
Laško, julija letos.
Vodostaj Savinje objavlja-
jo v javnih sporočilih po sta-
nju v Laškem. Uprava hidro-
meteorološke službe v Ljub-
ljani je leta 1953 zgradila na
desnem bregu nad mostom v
Laškem vodomerno postajo.
Ta je opremljena z limnigra-
fom, ki stalno in avtomatič-
no registrira vodno gladino
in temperaturo. Služi za
osnovo študije za izgradnjo
vodnih central, regulacijskih
in drugih objektov. Vedno
večje potrebe po energij'
obetajo vrsto novih hidro-
central. Najprej seveda na
Savi, pozneje pa najbrž tudi
na Savinji.
Upajmo, da se bodo ljudje
v porečju Savinje tako od-
ločno, kot so se lotili brzda;
nja hudourne reke, zavzel'
tudi za njeno čistost, obnovi;
li življenje v njej in olepšal'
tistega ob njej.
KONEC
št. 29 - 26. Julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
/atletsko veselje v karlovcu
ROK, STANKO IN PETER ODLIČNI
Jugoslavija v A skupini v Torinu (Italija)
gedki so atletski dogodki v zadnjih
letih, ko bi se jih tako veselili, kot
zadnjega nastopa naše moške ekipe v
Karlovcu na evropskem tekmovanju
p kupi"a- Največji »štos« je v tem, da
gjjio se v to tekmovanje uvrstili zato,
l^^r smo bili določeni za organizator-
ja, saj prejšnji uspeh tega ni zagotav-
ljal. In zdaj največje presenečenje:
Jugoslavija je prva v B skupini ter je
premagala atletske velesile Romuni-
L Madžarsko, Češkoslovaško, Fin-
jljo (komaj peto mesto!), Bolgarijo,
gvico in Belgijo! To je uspeh vreden
vsega spoštovanja in Jugoslavija se
jg s tem uvrstila v veliki evropski
finale!
To pa pomeni, da je zagotovljen na-
jtop med osmimi najboljšimi altetski-
velesilami na stanem kontinentu v
Evropi- Čez štirinajst dni se bodo jugo-
slovanski tekmovalci srečali v velikem
finalu v italijanskem Torinu ob boku z
atleti Sovjetske zveze, obeh Nemčij,
Italije, Anglije in drugih. Nastopili bo-
do takorekoč na mini evropskem pr-
venstvu, tam, kjer bo zbrana prava
smetana najboljšega!
V Karlovcu so nastopili tudi trije at-
leti z našega območja in sicer Rok Ko-
pitar ter Stanko Lisec iz celjskega Kla-
divarja ter Celjan Peter Svet, ki zdaj
nastopa za velenjski Rudar. Vsi trije so
odlično branili naše brave, kot je to
storila tudi večina ali kar glavnina (bili
so morda dva, trije izpadi) ostalih atle-
tov. Naši predstavniki so osvojili prvo,
drugo in peto mesto ter tako dodali lep
delež k končnemu nepričakovanemu
uspehu.
Prvi dan se je začelo tekmovanje s
tekom na 400 m ovire. Naš predstav-
nik j^ bil mladi Celjan Rok Kopitar.
Nič drugega: tekel je odlično, borbeno
kot vedno in zmagal. Čas 50,39! Za
njim so ostali mnogi odlični atleti, naj-
bolj važno pri tem pa je, da je z uvodno
zmago dal polet celotni ekipi. ■
Stanko Lisec je tekel kot naš pred-
stavnik na 5000 m in ob koncu je bil
pred njim samo evropski rekorder
Belgijec Puttemans! Stanko je s ča-
som 13:40,3 dosegel letos najboljši re-
zultat v Jugoslaviji, svoj osebni rekord
in peti najboljši rezultat vseh časov na
tej progi v naši državi! Bravo!
Znova je zablestel Peter Svet! Kljub
daljši odsotnosti s steze zaradi različ-
nih poškodb je znova uspel toliko vo-
lje in trdnosti, da je pred dnevi postal
državni prvak v teku na 3000 m ovire,
to pa mu je zagotovilo nastop v držav-
ni reprezentanci. Tekel je, kot se samo
za njega spodobi: kot »urca«, vztrajno,
hitro, odločno do konca. Bil je peti z
letos najboljšim časom 8:42,6! Trikrat
bravo!
Tekmovanje v Karlovcu pomeni ve-
liko zmagoslavje jugoslovanske atleti-
ke. To je dokaz, da se na tem področju
v zadnjih letih nekaj le premika na
boljše. Zal pa še vedno nismo v stanju
»postaviti« po dva eenakovredna tek-
movalca na eno disciplino, to pa zmo-
rejo Romuni in Bolgari, ki nas bodo
skoraj zagotovo prehiteli tako kot v
zadnjih letih vedno (dodajmo še
Grke!) na Balkanskih igrah. Kakorko-
li že, zadnji uspeh je izreden in pred-
vsem dokaz, da se dela pravilno in da
bo kdaj kasneje še bolje!
TONE VRABL
Rok Kopitar (posnetek je z lanskega Skokovega memo-
riala) se je ustalil na rezultatih med 50 in 51 sekundami v
teku na 400 m ovire. Kdaj se bo spustil pod magično mejo
50 sekund? V formi je in prva priložnost bo že v velikem
finalu v Torinu v Italiji!	Foto: TONE TAVČAR
TELESNA KULTURA V
SLOV. KONJICAH
V konjiški občini so razvoju telesne kulture posve-
tili v srednjeročnem načrtu veliko pozornost.
Prva skrb velja kadrom, ki jih v občini močno
primanjkuje. Medtem, ko so imeli 1976. leta trideset
amaterskih strokovnih delavcev, se je lani njihovo
število povečalo na sto, v načrtu pa je, da bi jih
morali imeti najmanj dve sto, od tega vsaj po dvajset
trenerjev in inštruktorjev.
Veliko pozornost in sredstva namenjajo gradnji
športnih objektov. Prvi večji objekt v Konjicah je bil
narejen že lani. To je bil športno rekreacijski center I
(športni park). Letos naj bi bila končana prva faza
športno rekreacijskega centra II, to je stadion in bazen
z okolico in začetna dela v športno rekreacijskem cen-
tru v Zrečah. V gradnji je rekreacijski center na Rogli,
v načrtu pa tudi telovadnica v Vitanju, v tem ko naj bi
v drugih krajevnih skupnostih uredili večnamenska
igrišča.
Korak naprej je bil napravljen v vrhunskem športu.
Tako so v nogometu formirali več selekcij od pionir-
skih do članskih. Nosilec je ekipa zreškega Uniorja, ki
tekmuje v slovenski ligi. Vseh registriranih igralcev v
selekcijah je 180. Enako je urejeno v košarki, kjer je
tudi več selekcij, nosilec pa je konjiški Konus, ki tek-
muje v slovenski košarkarski ligi - vzhod. Za to igro je
registriranih več kot 150 igralcev. V atletiki dogovor-
jen program ni bil realiziran.
Lepe uspehe so športniki konjiške občine dosegli v
individualnih športnih panogah. To še posebej velja za
strelce (Emeršič šesti v državi) ter za judo (Einfalt tretji
v državi med mladinci).
VINKO POTOČNIK
trim in rekreacija
54 EKIP V ODBOJKI!
V prvem polletju dobri rezultati
strokovni svet za športno
rekreacijo pri ZTKO Celje
je objavil zajeten sveženj
podatkov o udeležbi kraja-
nov in delovnih ljudi celj-
ske občine v I. polovici le-
tošnjega leta v trim igrah in
akcijah.
V	nogometu, ki je med naj-
bolj množičnimi aktivnost-
mi v občini, je sodelovalo
kar 58 ekip. V I. skupini je v
vodstvu Slovenija avto pred
Aureo in Dobrino, v II. sku-
pini Metka pred Obrtniki,
občino in Opekarno, v III.
skupini pa Cinkarna pred Li-
belo, Savinjo in železarno
Store. V skupini st. članov je
zmagal LIK Savinja pred že-
lezarno Store, Cinkarno in
Libelo.
V	strelstvu z zračno puško
je v L skupini zmagala Cari-
narnica pred SKIMC Store
in Javnimi skladišči, v II.
skupini Zlatarna pred Klimo
in PTT, v III. skupini EMO
pred Cinkarno in Savinjo,
pri st. članih LIK Savinja
pred železarno Store in Cin-
karno, pri ženskah pa v I.
skupini Geodetski zavod
pred OS Vojnik in Slovenija
avto, v II. skupini LIK Savi-
nja pred PTT in LB II, v III.
skupini pa železarna Store
pred Kovinotehno in Cin-
karno.
V	kegljanju je nastopilo
kar 51 ekip! V I. skupini je
zmagal Geodetski zavod
pred Utežmi in Ključavni-
čarji, v II. skupini PTT pred
Izletnikom in Elektro, v HI.
skupini pa železarna Store
pred Kovinotehno in EMO.
Pri ženskah sta v I. skupini
bili najboljši Avto Celje in
Obnova pred TKS, v II. sku-
pini Savinja pred Kovinote-
hno in Ingradom, v III. sku-
pini pa Cinkarna I pred Žele-
zarno I in Toprom.
V	odbojki je nastopilo 54
ekip, kar pomeni, da ta igra
prednjači pred ostalimi. Pri
moških je v I. skupini zma-
gala LB I pred Pravosodjem
in Geodetskim zavodom, v
II.	skupini PTT pred Zlatar-
no in Obnovo, v III. skupini
Ingrad pred železarno Store
in PClimo. Pri ženskah je v I.
skupini zmagala OS Vojnik
pred Geodetskim zavodom
in Obnovo, v II. Razvojni
center pred LB in SDK, v
III.	pa Ingrad pred Železar-
no Store in Kovinotehno. Pri
st. članih je zmagala ekipa
UJV pred Cinkarno in
Klimo.
V košarki, kjer je bil zak-
ljučen spomladanski del pr-
venstva, vodi v I. skupini
Gradiš B pred Gradisom A
in EMO, v drugi Libela pred
Kovinotehno in Gradisom C.
V rokometu vodi v prvi gru-
pi Zlatarna pred Ingradom
in železarno Store, v drugi pa
EMO pred PTT in Obnovo.
K. JUG
KONČAN PRVI DEL V
MEDOBČINSKI KOŠARKARSKI
LIGI
Na področju medobčinske košarkarske lige Žalec se je
končal spomladanski del tekmovanja v vseh treh ligah. V
klanski je prvak Žalec, ki je zmagal v vseh srečanjih, pri
kadetih pa je v vodstvu ekipa Elektre iz Šoštanja, v ligi
kadetinj, kjer nastopajo štiri ekipe, pa je najuspešnejša Li-
bela.
peperko in
lilija tretja
v sfrj
v Subotici je bilo od 7. do
22. julija 24. državno prven-
stvo v jadralnem letalstvu,
kjer je nastopilo 36 tekmo-
valcev v petih ekipah iz
vseh pokrajin in republik.
Vodja slovenskih tekmoval-
cev je bi! Peter Kamer. Iz
Celja je nastopilo pet tek-
movalcev. Domačini tekmo-
vanja niso najbolje organizi-
rali, vse skupaj pa je motilo
tudi slabo vreme, saj po štiri
do pet dni zaradi dežja in
drugih neugodnosti niso mo-
gli leteti. Kljub vsem teža-
vam so tekmovanje v celoti
izpeljati do konca.
V standardnem razredu je
bil Franc Peperko tretji, Mi-
loš Pešec peti in Vojko Sta-
rovič šestnajsti. V odprtem
razredu pa sta bila Celjana
Bogdan Lilija tretji in Janez
Habjan četrti. Dve bronasti
medalji in ostale dobre uvr-
stitve na državnem prven-
stvu so nov uspeh cljskih
športnikov, ki so skromni,
vendar dosegajo z voljo do-
bre rezultate.
T. VRABL
ZMAGA KEGLJAČEV
CELJA
Tudi celjski kegljači so priredi-
li zanimivo tekmovanje ob ob-
činskem prazniku Celja. Na tur-
nir v borbenih igrah so povabili
na kegljišče Ingrada športnike
Novega mesta ter pobratenih
mest - Siska in Banja Luke. V
dveh nastopnih so Celjani podrli
največ kegljev!
Vrstni red: 1. Celje 889 (410 in
479), Novo mesto 826 (403, 423),
Sisak 807 (390, 417) in Banja Lu-
ka 753 (373, 380). Najboljši posa-
meznik je bil Anton Grilanc iz
Celja.
DVOJICA NA
EVROPSKEM
PRVENSTVU
Dva mlada atleta iz Celja in
Velenja bosta sodelovala od 16.
do 19. avgusta na Poljskem na
evropskem mladinskem prven-
stvu. To sta izvrstna tekmoval-
ca na 5000 metrov Rozman (Kla-
divar) in Miklavžina (AK Vele-
nje).
MLADI NA
BALKANSKIH IGRAH
V soboto in nedeljo bo v Jam-
bolu v Bolgariji balkansko mla-
dinsko atletsko prvenstvo. Dolo-
čena je že naša mladinska repre-
zentanca, v kateri so tudi atleti in
atletinje iz Celja in Velenja. Iz
Kladivarja bodo nastc^ili Ro-
zman v na 5000 metrov, Zirovec v
skoku ob palici, Kolar v hoji na
10 kilometrov in Cetinova v šta-
fetnem teku 4 x 100 metrov. Iz
Velenja pa bosta nastopila Mi-
klavžina na 5000 metrov in Ma-
kovšek v hoji na 10 km.
PRVENSTVO
SLOVENIJE V CELJU
Prvo soboto in nedeljo v avgu-
stu bo v Celju republiško prven-
stvo za posameznike. To bo no-
va priložnost za celjske atlete,
pa čeravno ne bosta sodelovala
junaka sobotnega in nedeljske-
ga tekmovanja v Karlovcu
Stanko Lisec in Rok Kopitar.
Prav tako ne bo nastopil Peter
Svet, ki bo skupaj s Celjanoma
nastopil v Torinu na evropskem
pokalu.
DVAKRAT TRETJI
Celjski modelarji in padalci so
nastopili na državnem in republi-
škem prvenstvu v Pančevu oz.
Novem mestu. Modelarji so bili
ekipno v Pančevu tretji, prav ta-
ko pa tudi padalci v Novem me-
stu. Tu so med posamezniki bili
med člani Blažič sedmi in Bo-
bneč deveti ter med mladinci
Dobrave deseti.
J. KUZMA
POLETNI ZNOJ HOKEJISTOV
Celjski hokejisti na ledu,
ki so v prejšnji sezoni osvoji-
li odlično tretje mesto v naj-
boljši ligi za Olimpijo in Je-
senicami, v teh dneh marlji-
vo trenirajo, saj želijo v novi
sezoni uspeh ponoviti. Tre-
ner Albin Felc-Bine je zelo
zahteven in zato bodo že v
naslednjih dneh prešli na
dvakratni dnevni trening.
Tako bodo vadili do 20. av-
gusta, ko bodo odšli na Jese-
nice in tam nadaljevali s tre-
ningom na ledu. Prvenstvo
se bo začelo sicer šele 1. ok-
tobra, Celjani pa bodo starta-
li že 5. septembra v tekmova-
nju za pokal Karavank. V nji-
hovi skupini bodo nastopili
še ljubljanska Olimpija, za-
grebški Medveščak in ATSE
iz Avstrije. Poleg teh tekem
bodo igrali še prijateljske
tekme z avstrijskimi in mad-
žarskimi moštvi, seveda do-
ma. Tako naj bi dobro pri-
pravljeni pričakali novo pr-
venstvo, ko se bodo spopri-
jeli v enotni osmečlanski
zvezni ligi.
Kako je z igralci? Vse kaže,
da bo za Celjane zaigral tudi
državni reprezentant, sicer
doslej član Jesenic, Silvo Po-
Ijanšek, ki je odslužil vojaški
rok v Celju. Vrnil se bo tudi
Bojan Kerkoš, ki je bil dalj
časa poškodovan.- Bodo pa
ostali brez dveh igralcev -
kapetana Branka Smerca, ki
je prenehal z igranjem hoke-
ja na ledu in Sandija Sendel-
bacha, ki bo študiral v Ljub-
ljani in igral za Tivoli. Skrat-
ka, v Mestnem parku resno
dejajo in se želijo res dobro
pripraviti na novo sezono, ki
bo še težja kot lanska. Z
igralskim kadrom še nekako
bo, problemi pa so v finan-
cah. Upajo, da se bo oboje
uredilo in da bodo ljubitelji
te dinamične, izjemno mo-
ške igre, prišli na svoj račun.
JOŽE KUZMA
Bine Felc, trener celjskih
hokejistov zahteva, da v po-
letnem času preteče čimveč
znoja, da bi v zimskem bili
igralci pripravljeni na naj-
težje preizkušnje. Doseda-
nji rezultati so uspešni!
Foto: TONE TAVČAR
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 26. julij 1979
RMAN
Rman (ACHILLEA MILLEFO-
LIUM L=) je trajna zelika, ki raste po
naših travnikih in pašnikih, po sonč-
nih posekah. Značilno za rastlino je
kobulu podobno socvetje. Koške ob-
dajajo svetlo rumeno zeleni ovojkovi
listi. Sredinski cvetovi so beli, obrobni
pa so beli, rožnati in celo temno rdeči.
Cvete od junija do prve slane. Cvetovi
in listi diše svojevrstno nežno in dišav-
no. Okus je trpek.
Rman je zelo zdravilna rastlina in
nabiramo celo rastlino ki jo porežemo,
cvete in liste osmukamo. Sušimo na
prepihu v senci. V rmanu sta v glav-
nem dve glavni učinkovini in sicer
grenčina ahilein in eterično olje z mo-
drim azulenom. Ko so proučevali ete-
rično olje so dobili še druge učinkovi-
ne in ves kompleks teh snovi sedaj
tudi pojasnuje odlično zdravilnost
rmana.
Ker vsebuje veliko grenčin, prište-
vajo rman v prvi vrsti k drogam, ki jih
uporabljajo za pridobivanje grenčin.
Zato je njegova zdravilnost posebno
ugodna pri različnih črevesnih in že-
lodčnih obleznih, bodisi za odpravo
neješnosti, napenjanja, črevesnih in
želodčnih krčev, ali za zdravljenje vne-
tij, tako vnetje debelega črevesja (koli-
tis), ali vnetja želodčne sluznice (ga-
stritis). Rmanov čaj stopnuje delova-
nje črevesnih žlez, ter tako ugodno
vpliva na celotna prebavila. Rman
izboljšuje in čisti kri ter olajšuje tego-
be pri ženskih boleznih. Zaradi tega
vsega je rman zdravilna rastlina za že-
ne in bi bilo prihranjenega marsikaj
neugodnega če bi pogosteje uporablja-
le to naravno zdravilo, ki ima tako.
zdravilno moč in obenem ne učinkuje
prav nič dražeče.
Rmanov čaj pripravljamo tako, da
žlico sveže ali posušene droga prelije-
mo s kropom, pustimo stati deset mi-
nut in nato odcedimo. Pijemo po po-
žirkih čez dan in če uporabljamo čaj za
zdravljenje želodčnih in črevesnih mo-
tenj, ga ne smemo sladiti...
BORIS JAGODIC
TEDEN MLADINE
NA LAVI IN
OSTROŽNEM
Po razdelitvi KS Ostrožno je mladi-
na želela obdržati stike med sabo. Cez
vse leto sodelujejo. Glavna njihova ak-
cija pa je »TEDEN MLADINE«. To je
praznik mladine obeh KS. Hkrati pa
želijo v tem tednu pokazati celoletno
aktivnost. Akcija je tudi oblika širšega
seznanjanja s krajani.
Mladi v KS Lava in KS Ostrožno so
želeli pokazati sadove celoletnega de-
la. Kot pravijo, so priprave potekale že
od prejšnjega leta, pošteno pa so po-
prijeli za delo na tem področju konec
maja in v juniju. Zastavili so si obse-
žen program.
V soboto 7. julija, prvi dan »Tedna
mladine«, je kazalo vreme bolj slabo,
vendar jim je ostalo naklonjeno in lah-
ko so se zabavali ob glasbi ansambla
»Laški pivovarji« ter ob zelo uspelem
recitalu. Tudi v nedeljo je bilo lepo. Na
nogometnem igrišču na Lopati se je
zbralo kar devet ekip z Lave pa tudi iz
sosednjih KS. Igre so bile zanimive,
igralci dobri, prav takšni sodniki. Isto-
časno je potekal košarkaški turnir, ka-
terega pa sta se udeležili samo dve
ekipi. Vsekakor pa ni pohvalno, ker
niso sodelovale mladinke.
Naj omenimo še uro pravljic pod
vodstvom mladih vzgojiteljic Marjane
Dimec in Danice Smarčan. Te ure
pravljic na Lavi, v Lokrovcu in na
Ostrožnem, so posebno še letos, ko
praznujemo leto otroka, povzročile ve-
liko navdušje pri cicibanih pa tudi pri
njihovih starših, ki so želeli, da bi bile
redno in ne samo občasno.
Za zaključek pa je vrtnarska šola v
Medlogu pripravila razstavo - za ogled
in prodajo. Ta razstava je bila delno
tudi zaradi »Hortikulture 80«.
Tako in z drugimi prireditvami je
potekal ta »TEDEN MLADINE« in
pravijo, da bo z novo pridobljenimi
izkušnjami drugo leto bogatejši in pe-
strejši. Se vedno iščejo tisto pravo
obliko, ki bo pritegnila vsakogar in vse
ter jih tudi zadovoljila.
IRENA SMID
ALPINISTIČNI KOTIČEK
KOROŠICA IN OKREŠEU
Vrsta ponovitev in novi vzponi
14. julija so bih aktivni v stenah nad Koro-
šico predvsem mladi celjski plezalci. Tečaj-
niki letošnje plezalne šole so z nekaj priprav-
niki ponovili predvsem lažje in krajše smeri
v Vršičih, kjer so izredni pogoji za trening v
prostem plezanju.
Smodiš Smiljan in Kozmus Pavle sta po-
novila kar »serijo« nad Petkovimi njivami:
Kazalčevo III. do IV., mimo votline III, Luk-
manovo III., Regrutsko III. do IV. in Prelož-
nikovo III. Povše Brane in Lončarič Vida pa
Mimo votline, Preložnikovo in Kazalčevo;
Bornšek Jože in Spiler Zvonka Preložniko-
vo in Mimo votline.
Cankar Slavko, Trček Cvetka in Berdnik
Jaka so plezali nad Okrešljem Tečajniško v
Mali Rinki in Salajev greben Turške gore.
Pri teh vzponih se tudi letos srečujemo s
problemom, ki nas tare zadnja leta: tečajniki
niso več samo v »skalci«, temveč se samo-
stojno lotevajo smeri III. in celo IV. težav-
nostne stopnje. S tem grešijo po pravilniku
alpinističnih odsekov in delajo sive lase na-
čelnikom. Postavlja se vprašanje, ali posta-
viti zavoro in dosledno upoštevati pravila ali
pustiti mladim prosto izbiro in prižgati zele-
no luč za vsak vzpon?
V soboto, 21. 7. je bilo živo nad Okrešljem.
Franček Knez in Smiljan Smodiš sta »poteg-
nila« novo direktno v Turški gori; imenovala
sta jo »Leva smer« z oceno III. do IV. Verjet-
no bo ob ponovitvi ocena dvignjena, saj
Knezove ocene za normalni plezalski narod
ne veljajo.
Oba plezalca sta isti dan ponovila še smer
Modic-Režek v Štajerski Rinki IV. do V. -
500 m.
Direktno v Mrzli gori sta ponovila Merarec
Srečko in Pleterski Franc (IV. do V.); Can-
žek Franc in Aco Pepelnik pa izplezala va-
rianto »SMB« v Direktni. Ocena IV. po prvi
ocenitvi bo verjetno ocenjena višje. Načel-
nik Cic Debeljak je s tečajniki Trček Cvetko,
Cankarjem, Kozmusom in Berdnikom pono-
vil Cadovo v Turški gori, nato pa še Vzhodno
v Mali Rinki.
Mokra nedelja je odplaknila lepe načrte v
stenah; plezalci pa so zamenjali vrvi z rovni-
cami in samokolnico in udarili nekaj udarni-
ških ur pri novem planinskem domu v Lo-
garski dolini.
Opozorilo: Turški žleb ima letos 10 do 15
cm snega in je večina markacij in klinov
pokritih. Nevaren je predvsem sestop, zato
je nujno imeti na turi cepin ali kladivo in vrv
za varovanje. Nevarnost padajočega kame-
nja. •	CIC
Nova smer v vzhodni steni Turške gore,
ki od plezalca zahteva dobre živce (krušlji-
vost) in prefinjeno tehniko prostega pleza-
nja.
Ml IN ZDRAVJE (3)
VPLIV ZRAČNIH
ONESNAŽENJ NA
ZORAVJE
Seveda je procentualni de-
lež posameznih zračnih one-
čiščevalcev različen v posa-
meznih prebivalnih okoliših,
odvisno predvsem od vrste
industrije in razširjenosti
prometa. Tako npr. za večja
industrijska središča na za-
padu veljajo sledeče okvirne
vrednosti: pri anorganskih
plinih je delež industrije
55%, male industrije in do-
mačih kurišč 20% ter prome-
ta 25%. Pri organskih plinih
odpade na industrijo 88%, na
domača kurišča 7% in na
promet 5%. Prašnih emisij
ima industrija 82%, domača
kurišča 16% in promet 2%.
Zračna onečiščenja se od
onečiščenj na samem delov-
nem mestu razlikujejo pred-
vsem v tem, ker v zraku na-
stopa veliko število snovi v
zelo različnih koncentraci-
jah, na delovnih mestih pa
imamo opraviti večinoma z
manjšim številom njih, tako
da ena sama snov ali le malo
njih prevladuje in predstav-
lja glavno nevarnost za
zdravlje. Po nekaterih podat-
kih emisijskega katastra v
Kolnu se v zraku nad veliki-
mi industrijskimi središči
nahaja tudi do 1200 različnih
snovi (plini, pare in trdi del-
ci), ki jim je človek brezpo-
gojno izpostavljen.
Delovanje zračnih oneči-
ščenj na človeka je lahko lo-
kalno in nastane le na mestu
direktnega dejstva snovi (di-
hala, koža, in sluznica F«-eba-
vil) ali pa sistemsko, se pravi
po tem, ko se gotova snov
resorbira in deluje na razne
organe kot npr. jetra, ledvice
in centralni živčni sistem.
Odločilno za lokalno ali pa
sistemsko delovanje je pred-
vsem v specifičnosti neke
snovi, zlasti kar se tiče top-
nosti v vodi in privlačnosti
do tipičnih sestavin raznih
telesnih tkiv, kot so beljako-
vine in masti, važna je pa še
njegova koncentracija v vdi-
hanem zraku. Kako po-
membno vlogo igrajo pri
tem pljuča oziroma njihovi
najmanjši deli alveole je ra-
zvidno iz tega, da to pred-
stavljajo skupaj površino cca
80 m^ pri odraslem človeku
in da znaša dihalni volumen
v mirovanju 10 m^, pri lah-
kem delu 20 m^ pri težkem
fizičnem delu 40 m^. Tako si
lahko predstavljamo, s kako
veliko količino zunanjega
zraka, ki je onečiščen z razni-
mi primesmi, pridejo dnev-
no v stik naša pljuča in kakš-
no nevarnost ta zrak pred-
stavlja pri onih, pri katerih je
dihalna površina že predtem
okvarjena vsled kroničnih
vnetnih procesov kot je
bronhitis. Kljub vsemu pa
ima naš organizem vendarle
še možnosti, da se pred ne-
varnimi snovmi v zraku bra-
ni. Tako migetalčni epitel
naših dihalnih poti lahko od-
stranjuje trde delce iz svoje-
ga območja. Poleg njega
imamo v območju alveol še
velike celice makrofage, ki
lahko sprejmejo vse plinske
ali trde sestavine zraka in jih
z raznimi procesi napravijo
neškodljive. Ce pa te snovi le
preidejo to brano, jih krvni
obtok raznaša s krvjo in lim-
fo do raznih organov, ki jih
pa zopet lahko kot npr. jetra
razgrade do neškodljivih se-
stavin. Ti opisani in še neka-
teri drugi obrambni mehani-
zmi nešega telesa so pa ven-
darle omejeni. Ce gotova
koncentracija strupene sno-
vi dolgotrajno deluje, ti me-
hanizmi odpovedo in se jav-
ljajo funkcijske motnje in
morfološke spremembe, te
pa šele predstavljajo okvare
zdravlja. Od vseh onečišče-
valcev, ki se javljajo v zraku,
bi se pa vendarle lahko pri
opisovanju škodljivih posle-
dic na naše zdravje omejili
na nekaj bistvenih in najbolj
pogosto prisotnih in to so:
žveplovi oksidi, dušikovi ok-
sidi, ogljikov monoksid in
fotokemični oksidanti. V
zadnjem času se tudi množe
podatki o tem, da imajo go-
tove škodljive snovi, ki se
javljajo v zraku koncerogeno
delovanje, se pravi, da lahko
povzroče različna rakasta
obolenja.
Pri zračnih onečiščenj ih
pa moramo razlikovati še
dva pojma in sicer: emisijo -
to je oddajo plinov iz dimni-
kov, to je koncentracijo ne-
kega plina v dimnem stebru,
ki prihaja iz dimnika in imi-
sijo - je vnos plina v ozračje,
kar pa predstavlja koncen-
tracijo nekega plina ali dru-
gega zračnega onečiščevalca
v ozračju, ki pa je seveda
mnogo manjša od emisije.
PIŠE: MAG.
B. HRAŠOVEC
PRIPOROCii
Tokrat smo v veleblagovnici T obiskali odde
lek Fotooptike, ki je kot ponavadi tudi seda
dobro založen. Bogat je izbor stenskih urj
jih lahko kupite že od 600 dinarjev naprej.
Ogrlice različnih barv so še zlasti primern«
za poletne dni, za kopališča in na morje.
Kdor nima posebnih idej za nakupe ob ra
zličnih praznikih, bo prav gotovo našel tu<
vrsto zanimivih in lepih spominkov.
Poletnih dni še ne bo tako kmalu konec,
pričujočem posnetku pa vidimo, da so v^.
leblagovnici T dobro založeni tudi s sonč'''
mi očali.
št. 29 - 26. Julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
srečanje z alpinistko
ENAKOVREDNA MOŠKIM
Odlični dosežki Marjane Šah iz Celja
Večina ve, da obstoja že vrsto deset-
letij v Celju eden najboljših alpinistič-
nih odsekov v naši republiki. Večina
^e, da v tem odseku delajo alpinisti, ki
go že zavzeli vrhove najvišjih gorstev
jja svetu ter se večkrat podali tudi v
stene proti »strehi sveta« Eyerestu.
Večina pa ne ve, da je med to plejado
pdličnih alpinistov tudi nič manj od-
lična alpinistka Marjana Sah iz Lise
pri Celju. Znani alpinist in načelnih
celjskega AO, tudi himalajec Ciril De-
beljak-Cic, nam je posredoval podatke
o dekletu, ki se je z vestnim delom v
nekaj letih razvila v eno najboljših slo-
venskih alpinistk in ki po svojem zna-
pju skoraj nič ne zaostaja za »močnej-
jimi« tovariši.	^
Vabljivi Cicovi napotki so bili do-
volj, da smo se dogovorili za srečanje
in klepet, saj navsezadnje ni kar tako
govoriti z dekletom,-ki ti premaguje
najtežje stene v domačih in tujih gor-
stvih. Marjana Šah študira defektolo-
gijo v Ljubljani. Študij končuje, je pa
zelo uspešna, saj dela vse izpite v pred-
pisanih rokih in z najvišjimi možnimi
ocenami. To pa je ne moti, da vsak
delček prostega časa ne bi izrabila za
vsaj bežen skok v naravo, seveda v
gore. Pred tedni, natančneje od 31. ju-
nija do 7. julija je bila na velikem sre-
čanju alpinistk Evrope v Franciji. Med
štiridesetimi udeleženkami sta bili tu-
di dve plezalki iz Irana. Jugoslovank je
bilo devet. Bilo je to v glavnem tovarf-
ško srečanje s klepetom o ženskem
alpinizmu, seveda pa so udeleženke
tudi veliko plezale. Marjana je prav v
Fra.nciji v Bare des Ecrius dosegla svoj
višinski rekord, saj se je povzpela na
višino 4101 m! Prav v Franciji je pleza-
la 4-5 težavnostne stopnje, kar je po
mnenju Cica že visoka težavnost za
žensko navezo.
Marjana ima za seboj okoli 100 vzpo-
nov, od tega je v najmanj tridesetih
primerih vodila navezo. Doslej je ple-
zala v Julijcih, Kamniških Alpah, itali-
janskih Dolomitih, kjer je ponovila
vzpone 6 stopnje, v Franciji, Avstriji,
pri nas v Paklenici... Pred dnevi je
plezala eno najtežjih smeri v Triglavu,
Peternelova smer imenovano, ki je
ocenjena s 5-6! Dvanajst ur je bila v
steni skupaj s Himalajcem Jožetom
Zupanom iz Rimskih Toplic. Tu je
prišlo tudi do manjših težav oz. krize
Marjane Šah, ki je tudi že pomislila
»zakaj plezam«?
Cic: »Zdaj bo treba opraviti nekaj
lažjih smeri pa spet težjo in vse bo
pozabljeno. Saj v ljudeh ostajajo samo
lepi spomini in zato tudi človek ob-
staja.«
Kakšni so bili začetki...
Marjana: »Začelo se je v zadnjem
razredu osnovne šole, ko smo šli za tri
dni na Uršljo. Tam sem zgodaj vstajala
in se plazila okoli. Ko sem prišla v
gimnazijo, sem bila eno leto član Pla-
ninskega društva in hodili smo veliko
na izlete v gore. Kmalu sem spoznala,
da so ti izleti za mene premalo in da bi
rada spoznala kaj več, kaj zahtevnejše-
ga. V časniku sem videla razpis za te-
čaj alpinizma, šla sem, se prijavila,
sprejeli so me in tako se je začelo. Ve-
sela sem bila, ker fantje niso delali
nobenih razlik in so me sprejeli kot
sebi enakovredno.«
Cic: »Saj to so tudi morali, ker razlik
v delu in uspehih ni bilo. Sicer je pa
fama o razliki med moškim in ženskim
alpinistom samo navidezna in izmiš-
ljena. Tudi alpinistke so se že povzpele
na najvišje vrhove, preplezala najtežje
ture.«
Marjana: »Teden dni bom zdaj preži-
vela v okolici Triglava in tudi na nje-
gov vrh bom šla, saj še gor nisem bila.
S prijateljico greva za sedem dni v go-
re. To ne bo plezanje, to bodo spreho-
di, to bo sprostitev in spoznavanje ti-
stega, kar sicer med plezanjem v golih
stenah ne vidiš. Bo pa tudi priložnost
za pripravo načrtov za bodoče pleza-
nje. Jeseni bom šla v tečaj za inštruk-
torje alpinizma.«
Cic: »Marjani gora ne pomeni samo
možnost plezalnega vzpona, ampak je
s srcem za gore in hodi po njih tudi
takrat, ko ni možnosti za plezanje. Je
pa tudi ena najbolj prizadevnih v od-
seku.«
Marjana: »Sem bolj občutljive nara-
ve, rada pomagam, oboje gre skupaj in
sem zadovoljna.«
Ali so možnosti, da bi Marjana v na-
slednjih letih sodelovala v kakšni večji
mednarodni ekspediciji?
Cic: »Te možnosti brez dvoma bodo.
Planinska zveza Slovenije se je odloči-
la, da v svojem aranžmaju ne bo več
pripravljala velikih ekspedicij v tuja
gorstva, ampak bodo to po njenem de-
lovnem programu izpeljevali najmoč-
nejši slovenski alpinistični odseki.
Eden izmed takšnih odsekov je tudi
celjski in zato bomo kandidirali, da bi
v naslednjih dveh letih izpeljali večjo
akcijo v tuja gorstva, morda celo v Hi-
malajo. Takrat bo brez dvoma prostor
tudi za Marjano, ki je izredno psihično
stabilna in hzično močna.«
Marjana, bi šla v Himalajo?
Nasmejala se je, zamajala z glavo, oči
so so ji zasvetile sredi obraza, ožgane-
ga od sonca dobljenega v stenah in
izdahnila odločno:
»Bi!«
Takšna je Marjana Šah iz Celja. Sta-
nuje nizkem griču »Na Gričku« v
Liscah pri Celju, od tod pa jo pot sko-
raj vsak teden ali natančenje vsak pro-
sti trenutek vodi v strme stene naših in
tujih gora. Njen stadion je stena! Pra-
zen, vendar neskončno lep in vedno
nov, vabljiv, privlačen... Pred njo so
še veliki načrti: po končanem študiju
se bo še izobraževala, isto pa bo počela
tudi v gorah. Kombinacija vstrajnosti,
odločnosti in možnosti po še boljšem!
TONE VRABL
Dvakrat odlična - študentka in alpi-
nistka, to je Marjana Šah iz Celja
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 26. julij 1979
št. 29 - 26. Julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
MOTORISTOV PADEC
Voznik kolesa z motorjem Jože
Krklec, roj. 1960, iz Tuncovcev
pri Rogaški Slatini, je peljal iz
centra Rogaške Slatine proti
Spodnjemu Sečovemu. Zaradi
neprimerne hitrosti ga je v dvoj-
nem desnem ovinku na Zdravili-
škem trgu vrglo po cestišču. Hu-
do poškodovanega so prepeljali
v celjsko bolnico. To je bilo 21.
julija okoli 12,40 ure.
Z MOTORJEM V
TRAKTOR
21. julija okoli devete ure je
prišlo do prometne nesreče na
lokalni cesti Žalec - Vrbje v na-
selju Vrbje pri gasilskem domu
in to zaradi izsiljevanja predno-
sti. Ena oseba je bila huje telesno
poškodovana, materialna škoda
pa 1000 din.
Voznik motornega kolesa Vla-
do Drakšič, roj. 1963 iz Vrbja je
priklopnikom Štefanu Korenu,
roj. 1929, tudi iz Vrbja, ki je pri-
peljal iz smeri Žalec. Drakšič je
trčil v zadnje desno kolo traktor-
ja, padel po cestišču, se hudo te-
lesno poškodoval in se zdravi v
Celju.
S TRAKTORJEM V
SMRT
23. julija dopoldne okoli 9.30 se
je odpeljal od doma v Belih vo-
dah nad Šoštanjem z neregistri-
ranim traktorjem Franc Visoč-
nik, roj. 1958. Namenjen je bil v
kraj Lepa njiva, kjer naj bi po-
pravljal traktor. Ker ga do 18. ure
zvečer ni bilo domov, so ga odšli
iskat in ga tudi našli v prepadu
ob lokalni cesti Visočki vrh-Smi-
hel. Ugotovili so, da je omenjeni
voznik brez vozniškega dovolje-
nja peljal po cesti navzdol in ko
je pripeljal v blagi desni zavOj je
zapeljal naravnost čez rob ceste
in se prevrnil v 50 metrov globok
prepad. Visočnik je na kraju ne-
sreče umrl, traktor pa je popol-
noma uničen, materialna škoda
50 tisoč din.
NEPRIMERNO
VKLJUČEVANJE V
PROMET
Po Pucovi ulici proti OS Velj-
ka Vlahoviča v celju je v ponede-
ljek zvečer okoli desete ure peljal
z osebnim avtomobilom Nikola
Calasan, roj. 1934, iz Celja. Tik
pred križiščem s stransko Gori-
ško ulico je prehiteval drugo
osebno vozilo, v tem trenutku pa
je s stranske Goriške na pre-
dnostno Pucovo pripeljal Anton
Grobelšek, roj. 1949, iz Teharij
pri Celju. Prišlo je do trčenja,
kjer nobena oseba ni bila poško-
dovana, škode pa je za 90 tisoč
din.
NEPRIMERNA
HITROST IN
PREČKANJE.
20. julija okoli 19,10 je prišlo do
prometne nesreče v Rogaški Sla-
tini. Vzrok sta bila neprimerna
hitrost voznika osebnega avto-
mobila in nenadno prečkanje ce-
stišča pešakinje.
Voznik osebnega avtomobila
Vlado Hrup, roj. 1950, iz Krtine,
je peljal iz Rogatca proti Podpla-
tu. Blizu restavracije »Sonce« v
Rogaški Slatini je dohitel skupi-
no pešcev in ko je pripeljal do
njih je nenadoma skočila na ce-
stišče M.R., roj. 1966 iz Rogaške
Slatine. Zato, ker je voznik Hrup
pripeljal z neprimerno hitrostjo
in ker je tudi pešakinja nenado-
ma skočila na sredo cestišča je
prišlo do nesreče. Pešakinjo so
težko poškodovano prepeljali v
celjsko bolnico. Materialne ško-
de ni bilo.
VOZNICA V
TOVORNJAK
23. julija ob 60.5 je prišlo do
nesreče s smrtnim izzidom na re-
gionalni cesti Rogaška Slati-
na-Smarje v naselju Belo. Iz
smeri Rogaške je pripeljala voz-
nica osebnega avtomobila Ljud-
mila Počivalšek, roj. 1947, doma
v Ljubljani. V naselju Belo jo je
zaradi neprimerne hitrosti v de-
snem nepreglednem ovinku na
suhi cesti in ob dobri vidljivosti
začelo zanašati v trenutku, ko je z
nasprotne smeri pripeljal voznik
tovornjaka Ivan Cuješ, roj. 1930
iz Šmarja pri Jelšah. V čelnem
trčenju je voznica Počivalškova
na kraju nesreče umrla, material-
na škoda pa je kar 120 tisoč din.
NENADOMA V LEVO
Iz Zidanega mosta proti Celju
je 23. julija ob približno 5.30 zju-
traj peljal z osebnim avtomobi-
lom Staniša Gatarič, roj. 1954,
stanujoč v Celju. Izven naselja v
kraju Sirje je nenadoma zavil na
levo stran cestišča, koder pa je
pripeljal s tovornjakom Jožef
Strajhar, roj. 1943, iz Zagorja ob
Savi. Prišlo je do čelnega trčenja,
kjer je na kraju nesreče takoj
umrl Staniša Gatarič. Materialna
škoda je bila ocenjena na 35.000
din.
PADEL POD TRAKTOR
Bilo je 22. julija ob eni uri po-
noči, ko se je peljal s traktorjem z
enoosno prikolico po kolovozni
poti domov proti Dekmancem
Drago Splajt, star 45 let, iz Ples 8,
pošta Bistrica ob Sotli. Zaradi od
deževja razmočenih tal je začel
traktor drseti, pri tem se je prevT-
nil in pod njim je umrl voznik
Splajt.
SMRT ZARADI
NEUSTREZNOSTI
Zgodilo se je v nedeljo, 22. juli-
ja ob približno 12,15. uri v Hru-
šovju 13, pošta Planina pri Sevni-
ci. Edvard Senica, roj. 1957. je ob
omenjenem času odšel v klet
stavbe, kjer je imel delavnico in
je nameraval variti prednje vilice
osebnega avtomobila. Cez pri-
bližno petnajst minut je prišel za
njim brat in zagledal Edvarda le-
žečega na tleh, ob njem pa pišto-
lo ža varenje. Ob pregledu so
ugotovili, da je bila pištola z ohiš-
jem pod napetostjo in da je zara-
di tega električni tok ubil Edvar-
da Senico.
ČELNO TRČENJE
MOTORISTOV
Na lokalni cesti med Stojnim
Selom in Cerovcem v naselju
Zgornje Sečovo je prišlo 22. julija
okoli 16. ure do prometne nesre-
če, kjer sta bili dve osebi težje
telesno poškodovani. Vzrok: vož-
nja po sredini cestišča.
Voznik kolesa z motorjem Vin-
ko Krumpak, roj. 1956. iz Lon-
čendola pri Rogaški Slatini, je
pripeljal v naselje Zgornje Sečo-
vo v blagi nepregledni zavoj po
sredi cestišča. Takrat mu je z na-
sprotne smeri pripeljal z neregi-
striranim motornim kolesom
Srečko Gotlin, roj. 1963. iz Cerov-
cev. Pri čelnem trčenju sta bila
oba voznika motornih koles težje
poškodovana in seveda prepelja-
na na zdravljenje v celjsko bol-
NI VSAKO
MAŠČEVANJE
»SLADKO«
Žalosten je bil epilog slabe pol
ure po polnoči 18.julija letos v
stanovanjskem bloku v Jenkovi
11 v Velenju. Okoli dvanajste ure
ponoči so bili v hotelu Paka v
Velenju: Mahmud Kljunič, roj.
1953, Anton Peric, roj. 1955, Hu-
so Smajič, roj. 1956 in Ismet Alič,
roj. 1938, vsi trenutno stalno sta-
nujoči v Velenju. Takrat sta naj-
prej zapustila hotel Kljunič in
Alič ter se namenila na Aličev
dom v Jenkovo 11. Sledila sta ju
Smajič in Perič. Ko sta prva dva
prišla so stanovanjskega bloka v
Jenkovi 11 je Alič odšel v stano-
vanje po ključe avtomobila, Klju-
nič pa je ostal pred blokom na
dvorišču. Ko sta se Smajič in Pe-
riš približala je Kljunič zbežal v
hodnik stanovanjskega bloka,
kjer sta ga v drugem nadstropju
zasledovalca ujela. Smajič je z
avtomatskim nožem zabodel
Kljuniča v levo stran čela in ta je
med prevozom v velenjski zdrav-
stveni dom za posledicami umrl.
Storilca so kmalu po krvavem
obračunu prijeli in izročili prei-
skovalnemu sodniku. Vzrok za ta
pretep z žalostnim koncem pa je
v 16. juniju, ko je prišlo do nelju-
bega dogodka pred gostiščem na
velenjskem gradu. Takrat je po-
kojni Kljunič brez vzroka napa-
del Perica in ga ob tem lahko
telesno poškodoval. Zdaj je Perič
nagovoril Smajiča, da se skupaj
maščujeta. In res sta se tudi. Oba
sta bila oborožena z avtomatski-
mi noži. Ker sta oba sodelovala
pri nagovarjanju in izvedbi ubo-
ja, sta zato tudi skupaj predali
preiskovalnemu sodniku. Ni to-
rej vsako maščevanje -sladko«,
žal je lahko tudi krvavo.
ZAKONCA V GROBU
Prejšnji teden okoli 13. ure sta
se vrnila s fluorografiranja v
Rimskih Toplicah zakonca Ivan
in Katarina Romih, sicer doma v
Breznem pri Laškem. Kmalu po
povratku domov je Katarina opo-
tekajoča prišla iz hiše po stopni-
cah in se zgrudila v travo. Bila je
zabodena v deSno stran prsi. Ta-
koj zatem si je njen mož Ivan z
britvijo prerezal vrat. Oba zakon-
ca sta izkrvavela. Pojasnilo za
vzrok - je z zakonci Romih v
grobu.
VLOM V STANOVANJE
Pred dnevi je bilo vlomljeno v
stanovanje v četrtem nadstropju
v Kidričevi ulici št. 3 v Velenju.
Doslej še neznani storilec je
odnesel iz denarnice za 7000 din
gotovine ter tri karte za količino
11.300 kg premoga. Za storilcem
poizvedujejo.
po indoneziji (4)
NAJETI
»SOPLESALKO«
Neverjetno, kako zviti so
Nemci v svojih turističnih
informacijah! V vodniku po
Indoneziji namreč lepo piše,
da je v Džakarti precej mož-
nosti za nočno življenje v ba-
rih in še kje, kjer lahko tja do
druge, tretje ure po polnoči
dobi turist soplesalko za
okrog 2000 rupij na uro. Se
sreča, da ne plešem rad in
sem tako lahko denar pora-
bil za kaj drugega. (Menjava:
za dinar dobi turist kakšnih
18 rupij.)
2e v prejšnjem nadaljeva-
nju sem zapisal, da si je vre-
dno ogledati znameniti akva-
rij, kjer imajo zbrano pravza-
prav vse kar morje premore:
od školjk do koral. Zanimiv
je bil sprehod po eni izmed
tržnic. Neznanski smrad,
vrvež in vročina so tisto, kar
vsemu skupaj daje še poseb-
ni pečat zanimivosti. Množi-
ca ljudi kupuje vse mogoče.
Od semen do kdo ve kakšnih
stereo televizijskih aparatov.
Pravzaprav je ni stvari pod
soncem, ki je tu ne bi bilo
mogoče kupiti. Seveda tudi
tu ne na prvi mah. Predvsem
se je treba pogajati v nedo-
gled in nekajkrat zmanjšati
začetno ceno in šele potem
se izplača kupiti željeno
stvar. Seveda kupcu kupiti
in trgovcu prodati. V zgradbi
na tržnici (kdo ve na kateri
sem bil), se v kakšnih štirih
nadstropjih tre trgovcev, ki
jih je vsaj toliko kot kupcev.
Na prostoru velikem kot je
na primer kreditni oddelek
žalske Name ali prostor kjer
v Teju prodajajo kavo (v prit-
ličju), je vsaj kakšnih pet,
šest stojnic, kjer na primer
prodajajo kasete. Na tisoče
kaset posnetih po vsem sve-
tu. Priznam, da se mi tu ne bi
zamegljivo pred očmi, če bi
kje zagledal kaseto s posnet-
ki kakšne Ljubke ah Džoja
Maračiča. Najbolj zanimivo
pa je, da tako prej v Singapu-
ru kot sedaj tu v Džakarti,
nikjer nisem videl gramo-
fonskih plošč. Ko človek za-
pusti ves ta vrvež, se mu tre-
sejo kolena in si zaželi vsaj
malce zraka. Pa četudi takš-
nega kot ga vdihavajo Ce-
ljani.
Neko popoldne smo se od-
peljali v Bogor, kjer je čudo-
viti park z najbolj značilnimi
rastlinami, ki rasejo v Indo-
neziji. Skoraj dve uri smo se
vozili, da smo prišli iz glav-
nega mesta, ki že zdavnaj ni
bilo več mesto, pač pa le še
naselja kolib (za naše pojme)
revščine. Najbolj zanimivo je
bilo, da je bilo bede vse
manj, bolj proti koncu Dža-
karte smo se vozili. Videvali
smo lepe šole in enako oble-
čene učence, celo neko voja-
ško oziroma policijsko šolo
vključno s poligonom smo
videli, ki je še posebej izsto-
pala iz sicer še vedno siro-
mašnega okolja. Sčasoma so
pa tudi okolice hiš postajale
vse bolj urejene in hiše so
imele drugačen videz. Zapu-
stili smo Džakarto in že smo
se preko riževih polj in kdo
ve kakšnih vrst palm vozili
proti Bogorju. Se danes ne
morem verjeti, da sem tam
videl vse, kar se sedaj spomi-
njam. Se sreča, da v naši sku-
pini ni bilo kakšnega biolo-
ga, ker ne vem, kako bi ga
spravili iz enkratnega bota-
ničnega vrta.
PIŠE: JANEZ VEDENIK
Je fantič moj
hudo zaspana zgaga.
Še močna turška
mu kvišku ne pomaga!
čudovit je botanični vrt v Bogorju. Kot bi bil človek v kakšnem raiu.
JUBILEJ
STO LET
ELEKTRIČNE
VLEKE
Pred dobrimi sto leti ali
natančneje 31. maja 1879 so v
Berlinu odprli obrtno razsta-
vo. Goste in obiskovalce je
presenetila velika novost:
prva uporabna električna lo-
komotiva na svetu. Prikazal
jo je in praktično demonstri-
ral Werner von Siemens, ki
je že v tistem času slovel po
svojih izumih iz elektrote-
hnike. Za potrebe svojega
malega električnega vlaka je
Werner von Simens postavil
300 m dolgo, krožno progo,
ki je imela 490 mm razmaka
med tirnicami. Med tirnici
pa je postavil še tretjo tirni-
co, po kateri je lokomotivi
dovajal električni tok, nape-
tosti 150 V. Lokomotiva je
bila dolga 1500 mm, visoka
pa le 960 mm. Imela je moč
2,2 kW. Vlečna sila je bUa 750
N. Poganjal jo je električni
motor, katerega tekač je imel
200 do 400 obratov na minu-
to, prenos na kolesa pa je bil
rešen s sistemom zobnikov.
Lokomotiva je 31. maja
1879. leta prvič na tristo me-
trov dolgi progi vlekla tri va-
gončke po šest sedežev. Vlak
je progo prevozil v nekaj več
kot 1,5 minute, pri tem pa
dosegel največjo hitrost 7
km/h. Zanimanje na sejmu
za električni vlak je bilo zelo
veliko. Vsak se je lahko pe-
ljal za 20 pfenigov, vlak pa je
v štirih urah prepeljal 1440
potnikov.
Prva električna lokomoti-
va še zdaleč ni bila podobna
današnjim, sodobnim. loko-
motivam. Je pa pokazala
sposobnost in praktično
uporabnost ter tako na stežaj
odprla vrata ^adnji večjih,
sodobnejših in močnejših
vlečnih vozil te vrste.
M. MOSBRUKER
Drevo ne živi kakor človek:
bolj tiho živi, bolj skromno živi.
Drevo ne umre kakor človek:
vseeno mu je, kjer strohni.
Kako bo zdaj vašim pticam brez nas,
kako bo zdaj vašim pomladim brez nas?
Kako se brez nas bo razcvetal asfalt,
po čem boste merili čas?
Umiramo tiho. Brez vpitja in solz.
Kot talci norosti, po vrsti.
In v grob nas odpeljejo v lastnem zelenju
v lastni krsti.
Kaji drevo ne umre kakor človek:
bolj tiho umre, bolj tiho strohni.
Drevesom in travam ob cesti ni nikdar
preozka steza, ki do groba drži.
LOJZE KRAKAR
HRASTOVI KMEČKI
DVORCI V POSAVINI
v Posavini na Hrvaškem,
predvsem v okolici Siska še
stojijo ponosni kmečki
dvorci, lesene enonadstrop-
nice, ki so v celoti stesane iz
hrastovine, kajti ti kraji so
znani po hrastovih gozdo-
vih, ki se v Sloveniji začnejo
na Krškem polju. Ti gozdovi
so razvili v preteklosti tudi
obsežno svinjerejo znanih
hrvaških prašičev, ki so se
prosto pasli po gozdovih z
obilico hrastovega žira.
V bližini Siska so uredili
pravo naselje kmečkih lese-
nih enonadstropnic, ki so jih
prenesli na en kraj in pred-
stavljajo čudovito etnograf-
sko znamenitost. Ta je toli-
ko večja, ker hiše, ki so sta-
rinsko opremljene, izdajajo
mladim parom za medene
tedne.
(Foto: JURE KRASOVEC)
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Milan Seničar. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez
Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo.
Cena posamezne številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-
31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.