ŠTEVILKA 3 MAREC 1981 V • smučina EL/KN GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Gospodarjenje leta 1980 1 UVOD Pri gospodarjenju z zaupanimi sredstvi smo v letu 1980 poleg temeljnih predpisov s področja kreditno monetarne politike. zunanjetrgovinske menjave in prihodka in dohodka. Se prav posebej morali upoštevati: — Zakon o prepovedi uporabe družbenih sredstev za nekatere investicije, — Zakon o prepovedi uporabe sredstev nad določeno višino za nekatere določene stroške, — resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju v letu 1980, — družbeni dogovor o delitvi dohodka za osebne dohodke v letu 1980. Značilno je, da med letom ni prišlo do sprememb predpisov, ki bi otežkočali samo spremljavo, obračun in primerljivost izkazanih in spremljanih poslovnih dogodkov, kar je za prejšnja leta karakteristično. Prizadevanja za gospodarsko učvrstitev in dobro pripravo na drugo srednjeročno obdobje 1981—1985 pa so kot rdeča nit spremljala poslovno leto 1980. 2. Osnovna sredstva Pri novih naložbah v osnovna sredstva, ki so veliko skromnejše kakor leta poprej, moramo ugotoviti: — da smo morali upoštevati omejevalne predpise in splošno pomanjkanje tovrstnih bančnih kreditov, — da smo pa navzlic temu najnujnejše in najkoristnejše naložbe opravili. V posameznih temeljnih organizacijah so bile opravljene naslednje naložbe: — 2. i. v TOZD smuči: — zaključna vlaganja v proizvodno halo B 1 — strojno opremo. — 2.2 v TOZD športna orodja: — pričetek gradnje skladišča telovadnega orodja, — razna oprema in stroji. — 2.3. v TOZD plastika: — adaptacija proizvodne hale za letala — razna oprema in stroji. — 2.4. v TOZD trgovina: — nova trgovina v Zagrebu. (Nadaljevanje na 2. strani) Gospodarski načrt 1981 sprejet SAMOUPRAVNI SPORAZUM o politiki izvajanja srednjeročnega plana DO Elan za obdobje 1981—1985 za leto 1981. Skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO Elan (18. do 34. čl.), zakona o planiranju, predvsem pa srednjeročnega programa razvoja tovarne Elan za obdobje 81 — 85, je izdelan gospodarski načrt za leto 1981, kateri je bil obravnavan na zborih delavcev od 17.—25. II. 1981 in Bo določenem postopku tudi sprejet na sejah DS TOZD, 'SSS in DO dne 26. II. 1981 SMERNICE UVOD: Osnutek gospodarskega načrta za leto 1981, ki je bil obravnavan na zborih delavcev in sprejet na delavskih svetih vsebuje v osnovi tri poglavja in to: skupne naloge, skupne cilje in skupno poslovno politiko ter količinske in vrednostne kazalce. Vsaka TOZD in DSSS imajo izdelane konkretne in podrobne načrte kot samostojni samoupravni subjekti, vsi skupaj pa tvorijo celoto na nivoju DO. , ?.!?U.t?k n?frta .ie izdelan na podlagi predhodno izdelanih izhodišč, ki vsebujejo usmeritve DPS od federacije, republike in predvsem občine Radovljica, dolgoročnega in srednjeročnega raz-vojnega načrta TOZD in DO Elan, analize dosežkov v preteklem obdobju m ocene tekočega leta, kakor tudi potreb trga in možnosti izdelave v načrtovanem poslovnem letu. Ker pa so danes znani doseženi rezultati za leto 1980, se je ugotovilo v nekaterih TOZD odstopanje od ocene za leto 1980, kar pa na vsebino usmeritev in postavljene oziroma sprejete cilje ne vpliva. Izvršena je bila uskladitev planskih vrednosti za leto 1981 z doseženimi v letu 1980. (Nadaljevanje na 6. strani) m Iskrene čestitke za 8. marec Transport čolnov v Italijo ________________________________ Pred kongresom samoupravljalcev Jugoslavije ,u™*> Gospodarjenje leta 1980 (Nadaljevanje s 1. strani — 2.5. v TOZD institut, vzdrževanje in delovno skupnost pa razna oprema. Vse investicijske naložbe v osnovna sredstva so bile pokrite z lastnimi sredstvi, razen trgovine v Zagrebu, za katero imamo odobren bančni kredit. Vse investicije so izvršene ali pričete skladno z Zakonom o zagotovitvi sredstev in zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in pa sklepa samoupravnega organa, skladno s sprejetim gospodarskim načrtom za leto 1980. 3. Združena sredstva in plasmaji sredstev V letu 1980 smo po sprejetih samoupravnih sporazumih združevali: — 5% iz poslovnega sklada za železniško gospodarstvo, osnova pa je bila korigirana davčna osnova oziroma prispevna osnova, — 0,5 % iz poslovnega sklada za luško infrastrukturo, osnova pa je bila korigirana davčna osnova, — 3,5 H iz poslovnega sklada za elektrogospodarstvo, osnova je bila korigirana davčna osnova, — 41 za cestno gospodarstvo iz poslovnega sklada, osnova je bila korigirana davčna osnova. Vse temeljne organizacije so bile obveznice za zgoraj navedeno združevanje, temeljna organizacija smuči pa, ker je izvoznica, je združevala samo 5 % prispevek za železniško gospodarstvo. Od plasiranih sredstev predstavljajo največji delež sredstva v obliki obveznic ali de- narnih sredstev za nerazvite republike in AP Kosovo. 4. Rezervna sredstva Rezervna sredstva po stanju iz zaključnega računa za leto 1980, ki se oblikujejo na podlagi zakona v višini 2,5 % od doseženega dohodka, predstavljajo že skoraj dvakratni znesek mesečnih osebnih dohodkov. Sredstva rezerv obvezno združujemo na republiški in občinski ravni po stopnji 5?. Združevanje traja 6 let, ni obrestovano, pač pa smo udeleženi na dohodku v sorazmernem delu. Vsa sredstva rezerv med letom uporabljamo za obratne namene, ker ne bi bilo gospodarno tolikšna sredstva imeti izločena mrtva na računu. Banka zanje ne priznava obresti. 5. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe v zadnjih letih dokaj naraščajo, predvsem na račun novih naložb v počitniške kapacitete in stanovanjsko izgradnjo. Dobili smo nove počitniške zmogljivosti v Pakoštanih, Vr-sarju, Krku. Fažani in Čer-varju. Z združevanjem sredstev in predlagano delitvijo dohodka po zaključnem računu za leto 1980 bomo v letu 1981 tudi stanovanjsko izgradnjo pospešeno izvajali. Določene zneske kreditov letno valoriziramo. Vsa sredstva skupne porabe se vodijo po temeljnih organizacijah, za njihovo racionalno koriščenje pa jih združujemo v okviru delovne organizacije. V preteklem poslovnem letu smo izpolnili vse obveznosti, ki smo jih sprejeli: — za krajevne skupnosti, — za praznovanje Dedka Mraza, — za jubilejne nagrade, — za razne pomoči društvom in organizacijam v delovni organizaciji, in ki bremenijo skupno porabo. V celoti so pokriti tudi stroški regresa za letni dopust in za topli obrok. 6. Denarna sredstva in terjatve Pod denarnimi sredstvi razumemo dinarska in devizna sredstva. Značilno za ELAN je, da nam v poletnih mesecih zelo primanjkuje denarnih sredstev zaradi sezonske prodaje največje temeljne organizacije smuči. V letu 1980 smo pomanjkanje denarnih dinarskih sredstev reševali z eskon-tiranjem menic, ki imajo svoje kritje v blagovnih tokovih v poslovanju zunaj in znotraj delovne organizacije. Za es-kont smo plačevali obresti, ki so znašale od 7? do 12 9f letno. V posebni finančni službi — lahko bi jo imenovali tudi interni banki, smo poskrbeli, da so v vsakem času vse temeljne organizacije imele na voljo potrebna sredstva. Za medsebojno kreditiranje in združevanje sredstev so vpeljana merila, ki se dosledno spoštujejo- Zelo se je razmahnilo plačevanje z menicami. Naše načelo je bilo, da smo plačevali: — zneske do 10.000,— din virmansko, — zneske nad 10.000,— pa z menicami z zapadlostjo, ki je bila dogovorjena. 7. Obveznosti Obveznosti do dobaviteljev in skupnosti so bile poravnane v zakonskem roku. Dobaviteljem v tujini pa smo med letom plačevali s precejšnjo zamudo, tudi po 180 dneh, šele v decembru nam je uspelo saldo občutno znižati. 8. Zaloge surovin in izdelkov Zaradi sezonskega značaja in prilagajanja spreminjajočim predpisom na področju zunanje menjave, so zaloge surovin dokaj visoke. Vežejo nam dokajšnja sredstva. Kljub objektivnim opravičljivim vzrokom za tako stanje zalog menimo, da to so rezerve in eden od motivov za poglobljeno delo v prihodnjem letu. V letu 1980, od 27. aprila dalje so nabavljene surovine iz uvoza poleg rednih carinskih dajatev bremenili tudi stroški 2 # za ISEOT. Samo carine smo plačali 56,481,007,— din. Zaloge gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje so sicer višje kakor lani, vendar velja posebej poudariti, da so vse ovrednotene izključno po neposrednih materialnih stroških. Trdimo, da je to naš največji prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem v letu 1980 poleg pospešene amortizacije, ki je v našem sistemu obračuna vgrajena že pet let. 9. Stroški Stroški so že zaradi povečanega obsega znatno porasli, še bolj pa zaradi skokovite rasti cen na vseh nivojih. Posebno se to opazi pri storitvah in proizvodnih storitvah drugih. Le te so družbeno najmanj nadzorovane. Navzlic temu pa naši polni in dodatni angažiranosti za osvajanje inozemskih trgov in dodatnih plasmajev doma, nismo prekoračili dovoljene meje stroškov, ki so bili v letu 1980 omejeni. Moramo pa zapisati, da tako omejevanje ni umestno, še prav gotovo pa ne kar pavšalno ne oziraje na specifičnost posameznih TOZD. 10. Krediti Največ kreditov koristimo za izvoz in pripravo blaga za izvoz, ki se tromesečno obnavljajo. Dolgoročnih kreditov v preteklem letu nismo najeli, razen že omenjenega pri LHB Frankfurt in za trgovino v Zagrebu. Vse obveznosti, ki izhajajo iz že najetih kreditov pravočasno plačamo, neplačanih obveznosti nimamo. Obrestne mere za najete kredite se gibljejo od 3 % do 12 K. 11. Zunanjetrgovinska menjava Kljub opazno povečanemu uvozu, ki je sledil zato, ker doma ne dobimo določenih materialov, imamo pa velike izvozne obveznosti, smo v zunanjetrgovinski menjavi še vedno pozitivni, tako v plačilni in devizni bilanci. 12. Uspeh gospodarjenja Kako smo v pričujočem po-ročiiu že zapisali naj tu ponovimo: Najpomembnejša uspeha gospodarjenja v preteklem letu, ki imata svoje korenine v načrtnem prizadevanju nekaj let nazaj, sta: — vrednotenje vseh zalog nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov izključno po vgrajenih surovinah, — visoko pospešena amortizacija. Oba dosežka imata tudi dvojen učinek: a) sta najboljša in dokazljiva zaviratelja prelivanja dohodka v osebno pa tudi splošno potrošnjo, b) zagotavljata gospodarsko trdnost in fleksibilnost temeljnih organizacij. V tem vidimo, da ne rečemo, ves uspeh našega gospodarjenja v letu 1980. S takim sistemom gospodarjenja in delitve dohodka smo si zagotovili in za v bodoče izpopolnjevali našo sposobnost za nove naložbe, ki so v naši panogi še kako potrebne v vsa področja od osnovnih do obratnih sredstev in naložb v osvajanje novih tržišč. 3 TOZD SMUČI i,7 %• 4,9%, 5,9% 14,6% 32,2% 22,0% 10,2% 48,4%. 78,1% .44,3 9,7% STRUKTURA DOHODKA STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA SIS]___________ Davki in prispevki DSSS 11111111II STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA OD Domači trg Izvoz SP V okviru DOlf//// A Ostalo Pospešena amortizacija Obresti PS n c H 1 I f 1 t 1 fl RS g 1111111 Ostalo TOZD ŠPORTNA ORODJA 11,0% 16,3% 15,2% ' 3,5 71,1% 61,7% ------- ------ 79,9% STRUKTURA DOHODKA STRUKTURA Domači trg | 1 CELOTNEGA lzvoz PRIHODKA Vokv.mDoEZZZZZ1 Ostalo Davki in prispevki DSSS Pospešena amortizacija Obresti Ostalo l^r-Z—Z-IT~| STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA OD SP PS RS TOZD PLASTIKA &6% 16,4% 16,1% 1 -61,0% — — — 67,5% 70,0% STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA Domači trg STRUKTURA . DOHODKA ------1 Pospešena amortizacija Izvoz |DSSS V okviru DO !///////I Ostalo Obresti OSTALO E ] STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA STRUKTURA Domači trg | I CELOTNEGA Ostalo PRIHODKA wmmt V okviru DO V/////A Ostalo TOZD TRGOVINA TOZD INŠTITUT TOZD VZDRŽEVANJE STRUKTURA SIS |_________| DOHODKA oavki in prispevki DSSS | Pospešena amortizacija | Obresti Ostalo 1_-31 STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA STRUKTURA DOHODKA . ... Davki in prispevki l:^ dsss mnm Pospešena amortizacija Obresti STRUKTURA DOHODKA ^ Davki in prispevki |:'/V.V DSSS llllllllll II) Pospešena amortizacija Obresti 22,4% 19,3% 54,6% OD RS STRUKTURA Čistega DOHODKA PS SSP 1 STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA Domači trg I 1 Izvoz l.v;.-":;":;:--?! V okviru DO V////A Ostalo STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 14,8% 82,5% STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA Domači trg I ~~1 V okviru DO I////Z/1 Ostalo m&m 17,5% 82,5% STRUKTURA Čistega DOHODKA OD SSP 13. Delitev dohodka za osebne dohodke Skladno z družbenim dogovorom in našo samoupravno odločitvijo spremljamo ta gibanja na ravni delovne organizacije. Glede na doseženo rast dohodka in izvozna prizadevanja na eni strani in rast osebnih dohodkov na drugi strani, lahko zaključimo z ugotovitvijo, da smo pri delitvi dohodka za osebno porabo skladno z družbenim dogovorom. 14. Dohodkovni odnosi med TOZD in svobodno menjavo dela To področje je tisto, na katerem vedno odkrijemo, ko delamo, nove in nove oblike povezave. V preteklem letu smo uspeli dosledno spremljati in obračunati prihodek ustvarjen med TOZD v delovni organizaciji. Merila za ugotavljanje tega prihodka so: — standardi stroškov, — vkalkulirani dohodek. — akumulacija — dogovorjena, ki so preračunani na enoto norma ure in v nekaterih primerih storitvenih dejavnosti na ure. V letu 1981 bomo to razmerje še dopolnili tako, da jih bomo spremljali skladno s sprejetim planom in pripravljali s tega področja sprotno informacijo za poslovne odločitve. 15. Zaključek Za zaključek naj navedemo dva temeljna cilja, ki morata postati v letu 1981 srčika našega gospodarjenja. 1. Preveriti zaloge surovin, v njih poiskati rezerve in tako zmanjšati stroške. Skrbno delati z vsakim predmetom dela — s surovinami, pomožnim materialom, tako bomo ogromno prihranili. 2. Obdržati doseženi nivo vrednotenja zalog nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov, kar je v najtesnejši povezavi s prvim ciljem. Če bomo v letu 1981 ta dva cilja dosegli se bomo: — najuspešneje zoperstavili inflaciji in njenim posledicam, — ohranili in še izboljšali gospodarsko trdnost, — največ prispevali k splošnim družbenim prizadevanjem za družbeno in politično učvr- Pavel Koder. iur. Mednarodna razstava učil TOZD ŠPORTNA ORODJA VI. MEDNARODNA RAZSTAVA UClL in Šolske opreme, Ljubljana od 23. do 27.2. 1981 Podobno kot v Beogradu je tudi v Ljubljani razstava učil, vendar vsako drugo leto. Kot na vseh predhodnih smo mi tudi na tej razstavljali. Prikazali smo samo nove izdelke, saj naš obstoječi program kupci že poznajo. Vso našo dejavnost smo predstavili z zaključenimi celotami izdelkov kot: — šolski program (badminton stojalo z mrežami) — komplet za testiranje (blazine za skok v dalj, pručka z merilnikom za merjenje predklona) — domači trim (Trimlet, mostnice, hrbtnice, trim blazinice, ročke) — predšolski program — igralo sistema A — pomične tribune — tlak za športne dvorane »Elastan« — inženiring Za vse razstavljene izdelke je bilo izredno zanimanje, posebej še za igralo sistema »A« in nov tlak »Elastan«. O igralu smo že pisali, tlak Elastan pa je povsem nov pod primeren za vse vrste športnih objektov. Za razliko od plastičnega poda Julan-a, ki ga bomo v naprej še delali, vendar v okviru možnosti uvoza komponent, pa je nov pod sestavljen iz domačih surovin. Velika elastičnost poda omogoča uporabo tako za gimnastiko kot športne igre in s tem univerzalnost tlaka, kar je tudi pogoj za uspešen pro- dor na tržišče. Samo na sejmu se je oglasilo precej kupcev, ki so zainteresirani za ta tlak, v treh telovadnicah pa bi Elastan tudi lahko takoj položili. Obisk je bil zelo dober, tako s strani predstavnikov šol kot tudi trgovinskih organizacij, ki prodajajo našo opremo, oglasilo pa se je tudi precej projektantov. Manj kot običajno pa je bilo obiskovalcev iz drugih republik. Za sejem je bil gotov nov katalog telovadnega orodja, za vse nove proizvode pa smo imeli tudi informativne prospekte in smo tako vsakemu interesentu lahko dali kompletno informacijo o razstavljenih izdelkih. Iz zanimanja na sejmu bi lahko povzeli, da v bližnji prihodnosti ni bojazni za zmanjšanje prodaje. Dolgoročnejša splošna gospodarska stagnacija in pritiski na zmanjšanje investicijske porabe se bo v daljši prihodnosti nujno tudi odrazilo na sami prodaji. H riba r Janez, oec. n. m i n . «.ii. i98i FP.IIhZZ IT. IKE 1 2 z K 5 5 ? B O 1C ! r <» 1 BLAŽIČ P. v r * 1/2 1 1 1 3 1/ III, -IV. 2 BLAŽIČ A. i/a > < 0 2 0 3 1/ III. -IV. 3 RESMAN P. i 2 V / > \ 2 0 5 II. 4 KOROŠEC i 0 0 V ✓ ■> * 0 1 V. VREČKO M. i 2 2 2 v V > « 7 I. STRUKTURA DOHODKA sis[ Pospešena amortizacija Obresti Ostalo NA-5M-DELAVcA TO HOVevi Gospodarski načrt 1981 sprejet (Nadaljevanje s 1. strani) Nekaj besed je potrebno reči tudi o času izdelave in sprejemanja gospodarskega načrta za leto 1981. Akcija za pripravo načrta je bila sprožena v začetku septembra 1980 in če bi proces planiranja tekel normalno, bi bil načrt 81 sprejet konec decembra 80. Vemo, da temu ni bilo tako. Zakaj? Pretežni del razlogov je vsebinske narave od vrste novosti, ki smo jih vnesli v naše poslovno življenje predvsem na področju medsebojnih odnosov — povezovanje TOZD v DO. Svoj delež je prispevalo tudi sorazmerno nestabilno gospodarstvo, inflacija in cene ter podobno, do neke mere pa tudi premajhna zavzetost za planiranje nekaterih subjektov v DO. S smernicami so opredeljene skupne naloge, skupni temeljni cilji in okviri poslovne politike razvoja vseh samoupravnih struktur v DO Elan. 1 SKUPNE NALOGE Izhajajoč iz temeljev plana za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 in poročila o izvajanju srednjeročnega plana za obdobje 1976— 1980 v DO Elan bo aktivnost v prihodnjem letu 1981 usmerjena predvsem na naslednje naloge: (1) dosledno povezovanje vprašanj materialnega razvoja in ekonomske stabilizacije z uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in krepitvijo vloge združenega dela pri obvladovanju družbene reprodukcije; (2) povečanje izvoza blaga in storitev z doseganjem boljšega ali vsaj enakega pozitivnega deviznobilančnega odnosa na ravni DO ob takem obsegu uvoza, ki bo omogočal najnujnejšo oskrbo s surovinami, repromaterialom, opremo in blagom široke potrošnje iz uvoza; (3) naraščanje dohodka na podlagi povečanja učinkovitosti pri gospodarjenju z živim in minulim delom ter varčevanjem na vseh ravneh; (4) večje in bolj racionalno koriščenje domačih virov energije ter nadomeščanje uvoza surovin, repromateriala, opreme in blaga široke potrošnje z domačo proizvodnjo povsod, kjer je to racionalno; (5) krepitev deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela v doseženem dohodku in oblikovanje vseh vrst porabe izpod rasti dohodka; (6) razvijanje in krepitev stimulativnih elementov v delitvi osebnih dohodkov v TOZD, uvajanje in razvijanje ekonomskih motivov za boljšo izrabo lastnih delovnih in ustvarjalnih sposobnosti za sodobnejšo organizacijo dela in poslovanja, ter racionalnejše gospodarjenje z minulim delom; (7) zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev v okviru materialnih možnosti; (8) preverjanje vseh investicij v teku in nameravanih investicij na podlagi znanih kriterijev investiranja ter usklajevanja investicijske aktivnosti z dejanskimi materialnimi možnostmi; (9) dogovarjanje sistema informiranja, da bo služil delavcem za doseganje boljših rezultatov pri delu, poslovanju in upravljanju s sredstvi družbene reprodukcije in za sodelovanje v procesu družbenega planiranja in odločanja. 2. SKUPNI CILJI RAZVOJA Razvoj v letu 1980 in prisotne tendence na prehodu v leto 1981 kažejo, da se bodo prepletali nekateri preneseni problemi iz preteklih let s prvimi rezultati v izvajanju politike ekonomske stabilizacije. Analize dosedanjega razvoja in težnje na prehodu v novo obdobje kažejo, da bo razvoj v letu 1981 moral sloneti na znatno bolj učinkoviti uporabi vseh domačih potencialov, zlasti obstoječih proizvodnih zmogljivosti, 'finančnih sredstev ter znanja in ustvarjalnosti delavcev ter ob znatno zmanjšanih možnostih za koriščenje dodatnih domačih in tujih kreditov. Ob nadaljevanju naporov za izvajanje politike ekonomske stabilizacije in pospešeni krepitvi vloge združenega dela v procesu reprodukcije predvidevamo, da bo v letu 1981 možno realizirati naslednje materialne okvire razvoja: (1) dohodek bo rastel v proizvodnih treh TOZD za 9.1 ? v vseh TOZD in DSSS pa za 10,3 ?. v tem: — TOZD Smuči 4,4 — TOZD Športna orodja 18,0? — TOZD Plastika 21,2? — TOZD Trgovina 32,9 ? — TOZD Inštitut 11,7% — TOZD Vzdrževanje 5,7? — DS skupnih služb 4,3 $ Dohodek se bo povečal predvsem na osnovi povečanja produktivnosti dela in izboljšanja gospodarnosti dela s sredstvi ter večjim obsegom proizvodnje. (2) zaposlovanje bo glede na skromne možnosti pridobivanja primernih kadrov ter zaradi omejene možnosti razvoja med ostalim tudi v porabi, zahtevalo restriktiven pristop do dodatnega zaposlovanja. Zaposlenost bomo povečali (nad občinskim poprečjem) v celoti za 3,3 ? oziroma na področju SR Slovenije (občina Radovljica) za 1,7 9P. v tem: — TOZD Smuči 0,5 ? — TOZD Športna orodja 2,6 ? — TOZD Plastika 39$ — TOZD Trgovina 31,6; v SRS 2,6 ? — TOZD Inštitut 7.9 ?: v SRS 10,9 ? — TOZD Vzdrževanje 2,6? — DS skupnih služb 0,7 ? (3) produktivnost dela merjena z dohodkom na zaposlenega bomo povečali za 6,8 ?. v tem: — TOZD Smuči 3,9? — TOZD Športna orodja 15,0? — TOZD Plastika 16,7? — TOZD Trgovina 1,0? — TOZD Inštitut 3,5^ — TOZD Vzdrževanje 3,0? — DS skupnih služb 3,6? pri čemer bo osnova povečanja večji izkoristek zmogljivosti, nova sodobnejša tehnologija, učinkovitejša organizacija dela, boljša in zavestnejša disciplina, izboljšani pogoji dela in izboljšana kvalifikacijska struktura zaposlenih. (4) zunanjetrgovinska menjava bo na nivoju DO Elan tudi v letu 1981 pozitivna. Izvoz bo povečan za 3,1 ?, uvoz pa za 1,8? tako, da bo količnik razmerja izvoza napram uvozu 1,31:1,00, kar pomeni za 1,2 ? zboljšanje zunanjetrgovinske menjave. V tem: Izvoz Uvoz indeks izvoz/uvoz TOZD Smuči 2.6? 2,4? 144,1 TOZD Športna orodja - 35,7 ? -47,2? 84,6 TOZD Plastika 13.2? 11,1 ? 75,0 TOZD Trgovina 114,3? 5,3? 40.0 Druge SO (TIE+TVZ + DSSS) - - 0,7? - (5) z razporeditvijo dohodka bo TOZD zagotovila, da bodo: — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo rasla za 5 ? počasneje kot dohodek; — sredstva za skupno porabo družbenih dejavnosti rasla za 10 ? počasneje od rasti dohodka; — sredstva za splošne družbene potrebe zaostajala za 15? za rast jo dohodka: — sredstva za razširitev materialne osnove dela TOZD — akumulacija rasla hitreje kot dohodek s posebnim poudarkom na investicijsko porabo za trajna obratna sredstva, ki naj rastejo nad rastjo drugih oblik porabe. Obseg investicij v osnovna sredstva na nivoju DO Elan bo znašal do 35 ? v dohodku. (6) na področju družbenega standarda je potrebno: — izvršiti nakup 10 do 12 družbenih stanovanjskih enot s skupno površino 400 do 500 kv. m z namenskimi sredstvi (cca 4?): — pridobljena stanovanjska sredstva (7 Mio din — TTR) bodo razdeljena za posojila individualne gradnje, adaptacije in nakup individualnih stanovanj (skupno 18 prosilcev); — družbena prehrana se bo ob enaki kvaliteti kvantitetno večala z manjšo dopolnitvijo opreme; — pogoji prevoza delavcev na delo in z dela se morajo kvalitetno izboljšati, ravno tako tudi po vprašanju cen s strani izvrševalca storitev; — zdravstveno varstvo bo poleg redne pomoči in nege ter preventivnih pregledov izvršilo čim širši obseg sistematičnih pregledov (vseh) zaposlenih; — preko socialnega varstva bo nudeno.. . številu zdravstveno in socialno šibkim zaposlenim brezplačno letovanje v lastnih počitniških enotah. Ravno tako bodo v jesenskem času srečanja naših upokojencev in članov ZB s sprimernim ceremonialom: — oddih in razvedrilo • prizadevanja bodo usmerjena v nakup 2—3 stanovanj za letovanje na otoku Cresu ali Malem Lošinju, • izvršena bodo vzdrževalna dela in dopolnitve opreme obstoječih počitniških enot; — preko osnovne organizacije sindikata bo TOZD širila športno in kulturno dejavnost s tem, da bo s področja športa organiziranih več tekmovanj, s področja kulture pa bodo organizirane razstave, udeležba gledaliških predstav in organiziranje pevskega zbora Elan. 3. POSLOVNA POLITIKA Poslovna politika je glede na naloge za dosego postavljenih ciljev za DO Elan in njene samoupravne sestavne dele za načrtovano obdobje naslednja: 31. Proizvodnja (17 Na področju proizvodnje je potrebno Se bolj gospodarno izkoriščati obstoječe proizvodne in druge zmogljivosti za doseganje optimalnih proizvodnih in poslovnin rezultatov. (2) Za realno ugotavljanje izkoriščanja zmogljivosti je treba določiti realne tehnične osnove. (3) Povečati je prizadevanje vseh odgovornih delavcev za čim hitrejšo usposobitev in čim boljše izkoriščanje novih delovnih sredstev. (4) Dopolnjevanje obstoječega proizvodnega programa in uvajanje novih izdelkov v proizvodni proces mora biti predhodno vsestransko strokovno pripravljeno in s tem močno omejiti eksperimentiranje v redni proizvodnji. (5) S širitvijo proizvodnega programa po asortimanu v vseh TOZD v DO, je treba na drugi strani vršiti doslednejšo selekcijo obstoječega programa, kakor tudi v lastni proizvodnji stremeti za ožitev asortimana proizvodov v smislu povečanja serijskih količin na račun širjenja poslovnega sodelovanja v vseh oblikah. (6) Izboljšati je operativno in tehnološko planiranje ter planiranje na sploh, izboljšati organizacijo dela in informacijski sistem med TOZD ter strokovnimi službami, zagotavljati rokovno izdobavo naših proizvodov kupcem v skladu s sprejetimi pismenimi obveznostmi. (7) Ob doseganju planirane količine proizvodnje zagotoviti tudi planiran asortiment, kapaciteto, roke in cene. (8) Na področju nadzora kakovosti je še naprej stremeti za tem, da se čimbolj zadovolji zahtevi naročnikov s pospešenim uvajanjem dognanih metod v proizvodnih dejavnostih. (9) Za izpolnitev navedenih nalog je potrebno posvetiti posebno skrb: — rasti fizične proizvodnje; — izboljšanju kvalitete proizvodnih izdelkov na sploh; — zadrževanju in znižanju vseh stroškov poslovanja, s povečano pozornostjo znižanju neposrednih izdelavnih stroškov; — izboljšanju delovne, proizvodne in tehnološke discipline; — povečanju izkoriščanja razpoložljivih zmogljivosti; — zaostajanju vrednosti nedovršene proizvodnje tako polizdelkov kot proizvodnje v teku za rastjo obsega proizvodnje in s tem pospešiti obračanje le-te glede na preteklo leto; — boljšemu povezovanju med proizvodnjo in prodajo. 32. Prodaja (1) Optimalno zaključiti naročila za tržno raziskane in planirane izdelke po količinah in asortimanu, ki je planiran z upoštevanjem dogovorjene strukture in dinamike proizvodnje. (2) Elan bo povečal izvoz lastne proizvodnje v države vseh celin sveta in bo dosegel najmanj 12 milijonov dolarjev brez upoštevanja dislociranih poslov ih enot v tujini. (3) Uvedba novega izdelka v proizvodni program ne sme oslabšati devizne bilance, oziroma se mora sam devizno porivati. (4) Prednost pri dobavah polizdelkov, izdelkov in storitev imajo TOZD v DO Elan pred zunanjimi naročniki pod enakimi pogoji. (5) Stremeti je za čim boljši zadovoljitvi zahtev kupcev oziroma uporabnikov v smislu boljšega kompletiranja ponudb z vsemi izdelki prodajnega programa. (6) Za dosego zastavljenih ciljev je treba v okviru tekoče ekonomske politike nadaljevati z aktivnostmi, s katerimi naj bi se zagotovilo normalne pogoje poslovanja. Med ostalim je treba ustrezno nadaljevati s propagandno dejavnostjo selektivno po proizvodih odvisno od položaja na tržiščih. Ekonomska propaganda, ki ima skupni pomen in daje boljše rezultate se mora bolj povezati med TOZD v DO Elan in ostalimi OZD izven DO. (7) V letu 1981 je treba povečati obračanje gotovih izdelkov in blaga ter terjatev do kupcev s ciljem povečanja likvidnosti. 33. Preskrba (1) Zagotoviti pravočasne dobave in potrebne zaloge prepotrebnega repromateriala za nemoteno proizvodnjo predvsem tiste, ki je namenjena v izvoz še posebej na konvertibilna področja. (2) V okviru možnosti zagotoviti blago za kompletiranje in potrebno opremo iz uvoza. (3) Doseči manjšo odvisnost od uvoza s tem, da se čim več uvoza materiala nadomesti z domačim do meje racionalnosti. (4) Izboljšati je preskrbo polizdelkov in izdelkov iz kooperacije. V tej zvezi je najti zanesljive kooperante. 34. Zaposlovanje (17 Kadrovsko politiko je voditi skladno s sprejetim srednjeročnim planom tako, da se stopnja rasti zaposlovanja v letu 1981 giblje v začrtanih okvirih ob upoštevanju načrtovanih investicij. (2) Poskušali bomo obdržati najmanj enako stopnjo fluktu-acije glede na leto 1980. (3) Stremeli bomo za znižanjem odsotnosti z dela, predvsem za bolniško odsotnost. (4) Težili bomo k zboljšanju kvalifikacijske strukture delavcev. (5) Načrtneje bomo pristopili k izobraževanju ob delu za potrebe proizvodnje. 35. Investicije (1) Investicijska vlaganja v lastna osnovna sredstva so v letu 1981 usmerjena predvsem v dokončavo začetih projektov (tempe-rirnica, skladišče športnega orodja, projekti za TPL in TvZ, trgovina v Zagrebu, hladilni sistem in del opreme). (2) Nove naložbe v osnovna sredstva se bodo vršile le v nujnejših primerih za odpravo ozkih grl v celotni DO, predvsem pa v proizvodnih TOZD in na področju energetike. (3) V letu 1981 imajo prednost naložbe v trajna obratna sredstva pred novimi naložbami v osnovna sredstva. (4) Posamezne TOZD se morajo ravnati po načelu lastnega formiranja sredstev z upoštevanjem odplačila anuitet in možnosti pridobitve kreditov ter lastnega deviznega priliva. 36. Samoupravljanje in informiranje (1) Na področju samoupravljanja je treba poglobiti samoupravne odnose na vseh področjih našega dela od izobraževanja delegatov, učvrstitve neposrednega in krepitve posrednega odločanja, intenziviranja dela komisij DS, kvalitete priprav gradiv za razprave in odločanje samoupravljalcev, pa vse ao zagotovitve boljše udeležbe na sejah in zborih delavcev. (2) Na področju informiranja pa je potrebna vsebinska dopolnitev in redna ter pravočasna izdaja mesečnih, tedenskih in drugih sredstev obveščanja od povečanja števila dopisnikov predvsem iz vrst zaposlenih v neposredni proizvodnji, izmenjava informacij znotraj in izven DO z dosegom večjega nivoja povratnih informacij, več informacij o delu in medsebojnih odnosih delavcev ter o delu družbenopolitičnih organizacij (ZK-ZS-ZSM), večji poudarek informiranju iz širše družbene skupnosti in ne nazadnje boljše povezovanje z zunanjimi subjekti informiranja. 37. Splo&na ljudska obramba in družbena samozaščita Na nivoju DO Elan imamo organizirano družbeno samozaščito, narodno zaščito in civilno zaščito. Na podlagi predvidenega sprejema novega zakona, bomo morali slediti vsem novostim, dopolnitvam in spremembam. Poleg tega je potrebno pridobiti primerne prostore za potrebe gasilske enote in enote CZ, dodatna nabava opreme za LO in CZ, organizirati izobraževanje za vse nove člane CZ, NZ in DSZ v povezavi z oddelkom za SLO Radovljica. Izvršenih bo več vaj posameznih enot CZ, stalno preverjanje in dopolnjevanje članstva, organizirali bomo boljše sodelovanje z ostalimi OZD, KS in občinskimi organi. ZAKLJUČEK: Gospodarski načrt za leto 1981 je skupni samoupravni sporazum vseh zaposlenih v DO Elan, ki je bil obravnavan na zborih delavcev in potrjen na delavskem svetu DO Elan na osnovi predhodnih sklepov TOZD in DSSS. W. A. Nesreče pri delu letos JANUAR IN FEBRUAR 1981 1. Na skladišču lesa TOZD Smuči, je dne 6.1. 1981 pri hoji od delovnega mesta do garderobe padla PK delavka P. A. Vzrok padca je poledenelo cestišče. Izgubljenih 15 delovnih dni. 2. V skladišču kovinskega oddelka TOZD Smuči, je dne 4.11.1981 PK delavka S. J. skupaj s sodelavcem dvigala iz police tračni žagni list. Pri tem delu je delavko žagni list udaril po desni roki. Imenovana je še v bolniškem staležu. 3. V kovinskem oddelku TOZD Športna orodja, je dne 11.11.1981 na stružnici obdeloval KV kovinostrugar I. F. obdelovalec teže približno 2,5 kg. Pri tem delu mu je iz stružne glave vrglo obdelovalec v glavo in mu poškodovalo čelo. Poleg opisane poškodbe je imenovanemu obdelovalec uničil tudi očala, ki jih nosi zaradi dioptrije. Izgubljenih 9 delovnih dni. 4. V kovinskem oddelku TOZD Športna orodja, je dne 19. II. 1981 NK delavec B. D. pripravljal orodje za obdelavo na vrtalnem stroju. Pri vključitvi stroja v pogon ni fiksiral orodje, kar je bila posledica, da mu je istega vrglo v želodec. Imenovani je še v bolniškem staležu. 5. V kovinskem oddelku TOZD Športna orodja, je dne 23. II. 1981 na kovinskem stojalu nabijal s kladivom BGD obroče, NK delavec G. F. Pri tem delu se je s kladivom udaril po levi roki. Izgubljeni 3 delovni dnevi. 6. V kovinskem oddelku TOZD Športna orodja, je dne 25.11.1981 na stroju za razrez materiala opravljal delo PK delavec J. S. Pri tem delu se je razletela rezilna plošča in delavcu poškodovala palec leve roke. Imenovani je še v bolniškem staležu. Bojan Zajc, ing. fv&fcotik, A/O* fvicuK lohfr +ttvci/mfc Pred tretjini kongresom samoupravljalcev Jugoslavije KONGRES BO MESECA JUNIJA V BEOGRADU Prvi kongres samoupravljalcev je Dil leta 1957 v Beogradu, drugi leta 1971 v Sarajevu, tretji pa bo spet v Beogradu. Predhodna dva sta bila v časih, ko je razvoj samoupravljanja v določenem smislu zastajal. Tudi na tretjem bo treba pokazati na težave in vzroke, ki pogojujejo nekatera odstopanja, oz. zastajanja pri uresničevanju dogovorjenega sistema. Prikazal bo in informiral dosežke v razvoju socialističnega samoupravljanja in družbeno ekonomskih odnosov. Obravnaval bo gospodarsko stabilizacijo, srednjeročne perspektive 1981 — 1985 ter razmere v svetu. Težišče bo vsekakor na združenem delu, njihovih pravicah, odgovornostih in obveznostih. V obdobju 30 let samoupravljanja, zlasti po uveljavitvi sedanje ustave in zakona o združenem delu, smo dosegli velik napredek v njegovem razvoju. V dobršni meri smo uveljavili revolucionarno geslo, s katerim je tovariš TITO obrazložil pred 30 leti Zakon o delavskih svetih, to je »tovarne delavcem«. Tako delavec v TOZD — danes že v mnogočem resnično razpolaga z rezultati svojega dela, da je v nekem smislu gospodar. Čeprav je še na začetku, se je v tem času uveljavil delegatski sistem, ki ima močan vpliv pri razpolaganju s celotnim ustvarjenim dohodkom. To so vrednote trajnega pomena, čeravno včasih radi pozabimo nanje in na katerih gradimo našo bodočnost. Pri tem pa nastopajo tudi težave. Eden od namenov kongresa je prav kritična ocena sedanje stopnje razvoja skozi razvoj samoupravljanja. Socialistično samoupravljanje je najboljša pot k osvoboditvi dela in delavcev in s tem družbe kot celote. Vendar je to prav ozka in vijugasta pot, ki ima jasen cilj, vendar je kaj lahko tudi skreniti z nje. V razvoju samoupravljanja je še vedno veliko iskanja, neznanja in zablod in je v mnogočem odvisno od zavesti delavcev. Obstajajo tudi določeni odpori delavčevih struktur, ki upravljajo v imenu delavcev, namesto upravljanja delavcev samih. Sedanje gospodarske težave, velika gospodarska nestabilnost, so nu-da ovira pri razvijanju samoupravljanja, za delitev po delu, krepitev določenega družbenega položaja in njegovega življenjskega standarda. Vse to bo po- trebno na kongresu oceniti. Predvsem je potrebno v osnovnih organizacijah sindikata doseči mobilnost in akcijsko sposobnost, za premagovanje vsakodnevnih težav. Predvidoma bo do konca marca v neposredni javni razpravi že osnutek resolucije kongresa. Razprava o vsebini resolucije v vseh TOZD in družbenih organizacijah bo lahko veliko pripomogla k uspehu kongresa. Sicer ni bistvo kongresa o sami resoluciji, bistveno je spodbujanje delavcev in celotne družbe, da priprave na kongres izrabijo za lastno kritično preverjanje razvitosti samoupravnih odnosov, iz katerih se morajo izvleči konkretni sklepi, ki bodo vodili k uspehu v zavzetosti delavske baze za spreminjanje družbenih odnosov. Kongres ni samemu sebi namen ali družbena manifestacija, temveč mora prispevati k reševanju aktualnih gospodarskih in drugih perečih družbenih problemov. Tako bo kongres imel velik odmev znotraj naše socialistične skupnosti, kakor tudi navzven,izven naših meja, kjer bodo napredne sile v uspehu kongresa imele oporo za svoje delovanje in družbeni napredek vsega sveta. Skupaj bo na kongresu 1.700 delegatov, od teh 212 iz Slovenije. Delegate bomo volili po ključu — na 4.000 delavcev po 1 delegat, iz vsake republike pa še 20 delegatov iz družbenopolitičnih organizacij. Postavljen je zahtevek, naj bo tri četrtine delegatov delavcev iz neposredne proizvodnje, pri tem pa je gledati na zastopstvo žensk in mladine. Delegate za kongres bodo prvič volili tudi naši delavci — zdomci, katerih je še vedno približno 800.000 na začasnem delu v inozemstvu, od teh 60.000 Slovencev. Teh delegatov bo 42 in se bodo volili prek klubov naših delavcev v tujini. Cilj tematskih razprav na kongresu bo ocena stanja, hkrati z dogovorom konkretne rešitve problemov. V razpravah naj ne bo nič izmišljenega, nič pripravljenega samo zaradi kongresa, ampak sklop aktualnih vprašanj in rešitev razvoja družbenoekonomskih odnosov na samoupravnih osnovah. Tako bo 15 ali 16 slovenskih poročevalcev iz združenega dela. (Informacija 2/V. — izvleček) (---------------------------------- Nivo osebnih dohodkov v DO Elan Stev. delavci 18() 1U2G1«^) IZPLAČIL OJ V JANUAIUU 1081 ZA 1)0 JL\N 170 GLilUD NA IZPLiCAN OJ IN ŠTEV. DiJLAV. KI SO GA 111EJELI 160 150 140 130 120 110 100 90 60 40 10 - neto izplačilo OD Popis prebivalstva 1981 Kot verjetno veste, bo od 1. do 15. aprila 1981 popis prebivalstva. gospodinjstev in stanovanj. V občini Radovljica je za organizacijo in izvedbo popisa zadolžena komisija za popis prebivalstva, gospo- dinjstev in stanovanj skupščine občine Radovljica. Sodelovati pa smo dolžni vsi. vsak na svojem področju dela. Občinska popisna komisija se je sestala 17. 2. in ugotovila, da potekajo priprave v redu. še vedno pa je premalo prijavljenih kandidatov za popisovalce: potrebovali jih bomo 170. doslej pa se jih je prijavilo le 50. Zato je v informativno akcijo vključila tudi krajevne skupnosti in. če kandidatov še vedno ne bo dovolj tudi (T)OZD. Istočasno bo komisija izpeljala tudi akcijo oštevilčenja neoznačenih hiš in zato poziva vse občane, ki še nimajo hišnih številk, naj jih dvignejo na Geodetski upravi skupščine občine Radovljica in z njimi označijo hiše. Kako kontroliramo kvaliteto Elanova kvaliteta je znana tako doma kot tudi v svetu. Zasluga za to pripada vsakemu delavcu, ki se zavzema za kvaliteto od raziskovalca, nabave, proizvodnje, spremljajočih služb do prodaje. Politika kakovosti je določena na nivoju Elana in ker vsi izdelki nosijo isto ime si vsak posamezni TOZD, dislociran obrat, ali poslovni partner, ki koristi naše ime, mora prizadevati uporabljati enotna merila za kvaliteto. Naloga službe kakovosti kot neutralne enote je, da se začrtana politika kakovosti tudi izvaja. Čeprav se je obseg proizvodnje v zadnjih letih izredno povečal, smo v kontroli v zadnjih treh letih zaposlili samo enega novega kontrolorja. V prispevku bi vas rad seznanil z nekaj osnovnimi podatki o tem, kje in kako se kontrolira Elanova kvaliteta. Pri tem nimam namena poudarjati prizadevanja kontrolorjev, ki opravljajo to zahtevno in odgovorno delo, saj oceno o njihovi sposobnosti in učinkovitosti daje trg in je ta ocena argumentirana in ni odvisna od tega s kakšnimi očmi gledamo na kontrolorje. Zagotavljanje kvalitete se začne že pri kontroli in preizkusu vzorcev in pogovorih z dobavitelji. V kolikor je pri tem natančno definirana kvaliteta za vhodno kontrolo je že polovica dela opravljena. Elan nabavlja izredno veliko število različnih materialov saj imamo tri popolnoma različne proizvodnje, tako da je pri vhodni kontroli potrebna selekcija pri odločitvi kaj in koliko kontrolirati. Kontrola je skoraj izključno vzorčna, velikost vzorca ie določena na osnovi statističnih metod. , Laboratorijsko kontrolo materialov opravlja mehanski in Kemijski laboratorij Inštituta. Pri prevzemu določenih materialov se zahteva velika natančnost, ker se tolerance merijo s stotinkami milimetra. x/r v_ ' PRObULM ,3)^ Dolgoletne izkušnje pri proizvodnji telovadnega orodja so osnova na kateri je postavljena tudi kontrola kvalitete. Čeprav je kvaliteta orodja že potrjena na številnih mednarodnih tekmovanjih, bi se še marsikaj dalo urediti za zmanjšanje stroškov zaradi slabe kvalitete v toku same proizvodnje. Ze utečena proizvodnja lestev, ki predstavljajo samo enega od številnih izdelkov TOZD je pod stalnim nadzorstvom komisije, ki preizkuša kvaliteto. Vsi tipi naših lestev in ostalih gasilsko-tehničnih sredstev imajo ateste v skladu z zako- 9f Kupci čolnov so izredno zahtevni, saj so tudi cene čolnov precej visoke. TOZD Plastika si je v vseh dosedanjih letih proizvodnje zagotavljala na trgu renome kvalitetnega proizvajalca, zato se tudi pri kontroli čolnov postavljajo ostri kriteriji. Kontrolor je prisoten pri vseh pomembnih operacijah montaže, razen tega pa dnevno detaljno progleda cca 300 kv. m zunanjih površin čolnov. Vsi čolni imajo atest JUGOREGISTRA, za pridobitev katerega se postavljajo določene zahteve glede kvalitete izdelkov. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Kontrola v strojni delavnici skrbi, razen za kontrolo dimenzij elementov, ki se pripravljajo za lepljenje tekaških in alpskih smuči, tudi za sam postopek lepljenja tekaških smuči. Samo pravilna nastavitev stiskalnice in stalen nadzor je garancija, da bo smučka imela ustrezne funkcionalne karakteristike kot so: dvojno mostičenje, trdota, višina konice. Stalna povezava kontrolorja z Inštitutom z obojestransko izmenjavo informacij, že več let omogoča proizvodnjo smuči tekmovalnega in turističnega razreda v kvaliteti, kakršno zahteva tudi najzahtevnejši trg — Skandinavija. Reklamacij funkcionalnih karakteristik smuči je zanemarljivo število. Kontrolor polizdelka smuči kontrolira točnost priprave elementov za smuči ter del faze lepljenja. Če je kaj narobe »jih sliši« od 20 sestavljalcev smuči, ki jih pri tem ne zanima stanje strojev in orodja v pripravi, točnost modela za lepljenje, kvaliteta materialov ali pa spremembe temperature in vlage zraka. To je tudi razumljivo, saj so sestav-ljalci nagrajeni za kvaliteto in želijo delati s takšnimi elementi, ki jim bodo omogočili kvalitetno delo. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Medfazna kontrola smuči predstavlja filter, ki ustavlja vse izdelke, ki po kriterijih kontrole ne odgovarjajo. Kakšni so ti kriteriji pove podatek, da kontrola približno tretjini izdelkov ne dovoljuje nadal jevanja normalne poti. Kontrolor mora v kratkem času, ki ni normiran, vendar je strogo vezan na tekočo proizvodnjo, ugotoviti ali ima izdelek eno od cca 50 možnih napak. Svoje odločitve mora znati v vsakem momentu zagovarjati pred sestavljalcem smuči (nagrajevanje za kvaliteto), delovodjem, tehnologom in nadrejenemu. Čeprav kontrola končnega lakiranja smuči izgleda enostavno delo, že samo dejstvo, da imajo ti kontrolorji najvišjo stopnjo na pogoje dela v kontroli, nekaj pove. Če bi smuči, ki jih dnevno pregleda kontrola navezali eno do druge, bi znašala skupna dolžina 6 km. Pred zamenjavo zgornjega laka (nova kolekcija) je to delo opravljal en kontrolor. Poskusite si zamisliti, kako izgleda, če se moraš dnevno z očmi »sprehoditi« v dolžini, ki je enaka razdalji od Beguni do Radovljice. Kontrolor na končni kontroli smuči v eni izmeni prinese do 4(X) končnih odločitev (pri hrupu 90 decibelov in pojačani umetni svetlobi). Kontrolor ne sme biti slabo razpoložen, zaspan, ne more biti pri delu z mislimi odsoten, saj bo njegovo osemurno delo ocenjevalo 400 kupcev, ki bodo skozi kvaliteto ocenili tudi ELAN. Odgovornost je velika tako glede prodaje, kakor tudi do Elana, saj pri vsakem paru smuči za katerega se odloči razvrstiti ga v II. vrsto, podjetje zgubi od 40 do 90 starih tisoč. Krmpotič Mladen, dipl. ing. foto: Resman M. Dopisujte v glasilo INVENTIVNA DEJAVNOST V PRETEKLEM LETU Lani je prišlo v našem podjetju do dveh večjih sprememb na področju inovacij in sicer smo sprejeli nov pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih ter začeli obravnavati inovacije z večjim interesom. Tako so zaposleni v Elanu prijavili kar 30 predlogov (leta 1979 samo 10). Od teh 30 predlogov je bilo 11 predlaganih za izplačilo, ki se izvršuje v skladu z določili pravilnika. Predvideni prihranek pri odškodninah po TOZD je priložen v tabeli. 6 vlog je bilo odbitih zaradi zamujenega roka prijave in drugih vzrokov. 2 sta ostali arhivirani, do realizacije predloga. 3 še niso bile obravnavane s strani komisije, 5 jih je v reševanju in 3 so že rešene, vendar bo izplačilo izvršeno šele po prihodnjem letu, torej eno leto po pričetku uporabe inovacije. Posebej je treba omeniti nekaj avtorjev vlog, ki so dale večje prihranke. Kot npr.: vloga št. 315 — avtorjev Toman Slavko, Resman Janko — z naslovom: »Odstranjevanje odpadkov iz bazena mokrega filtra hale B-l«. Vloga bo prinesla blizu 100 starih milijonov din prihranka TOZD Smuči do 1. 5.1981 — po enem letu uporabe: potem vloga št. 324 — avtorjev Iskra Stanko. Kraševec in Todorovič — z naslovom »Sprememba brušenja smuči v lakirnici«, ki je prihranila TOZD Smuči ca. 46 starih milijonov prihranka. Pri nekaterih vlogah prihranka ni bilo mogoče izračunati. bila pa je izplačana odškodnina. To se je zgodilo pri 7 vlogah. Obenem smo lani prijavili pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu en (1) patent — »Parterni pod za gimnastiko«, pristopili pa smo tudi k prijavi patenta »Sredica smučke«, avtorja Robič Andreja, dipl. ing. v Avstriji. Zaščitili smo tudi dva modela avtorja Urbanc Janeza, dipl. ing. arh. in sicer »Igralo A« in »Letvenik«. V letošnjem letu predvidevamo še povečanje števila vlog. saj smo samo v prvih dveh mesecih prejeli že 7 novih predlogov. Obenem pa bodo razdeljeni posebni obrazci A B C vsem nadrejenim, s katerimi bo lažje prijavljanje idej za zaposlene v Elanu. Dokumentalist Stare Tone dipl. ing. ^tev” Prihranek Odškodnina Tf>7D Izplačilo po enem letu uporabe 305 1.150,00 PLASTIKA 306 2.150,00 SMUČI 307 1.150,00 PLASTIKA 308 150,00 ŠPORT. OROD. 309 150,00 DSSS 310 1.000,00 PLASTIKA 311 1.000,00 PLASTIKA 315 983.128.00 117.092,84 SMUČI 01.05. 1981 318 16.615.77 3.217,61 PLASTIKA 01. 06. 1981 324 462.919.00 58.050,04 SMUČI 10. 08. 1981 332 33.500.00 9.224,86 VZDRŽEVANJE marec 1981 E/. A/V DELO, 21. II. 1981 RAZVOJNO -RAZISKOVALNA DEJAVNOST IN MNOŽIČNA INVENTIVNA DEJAVNOST Znanje v gospodarstvu je kot vitamini v prehrani — brez njih ni mogoče živeti, samo od njih pa tudi ne V prispevku, objavljenem pod tem naslovom v sobotni prilogi Dela dne 14. februarja 1981. manjkajo nekateri podatki. ki bi popolneje osvetljevali naše mesto tehnične ustvarjalnosti v svetu. Z majhno igro številk bom skušal dopolniti to vprašanje s tremi osnovnimi ocenami, s katerimi vrednotimo laven tehniške ustvarjalnosti: v relativnem deležu sredstev za razvojno-raziskovalno (RR) dejavnost, v številu prijavljenih patentov in v razvitosti splošne tehniške kulture, ki se zrcali skozi množično inventivno dejavnost (MID). Delež sredstev za RR v družbenem proizvodu je v primerjavi z nekaterimi državami podan v omenjenem prispevku in kaže na to. da glede izdvajanja sredstev za RR zaostajamo za nekaterimi razvitejšimi deželani za kakršnih 50 do 100 odstotkov. Pri analizi razmer v naši industriji pa. ko primerjamo sredstva, ki jih ta izloča za RR, tj. za tehnološke inovacije, ugotovimo zaostanek 200 do 300 odstotkov nasproti tuji konkurenci. To kaže na to, da se večina sredstev pri nas troši za temeljne in laboratorijske raziskave. Število prijavljenih patentov v SRS že nekaj let niha okrog številke 200. Iz tega si lahko izračunamo, da potrebujemo na leto za prijavo enega patenta okrog 10.000 Slovencev. Za primerjavo naj navedem. da prijavi en patent na leto 3300 Avstrijcev, 2460 Sovjetov, ravno toliko Čehov in Slovakov, 2000 Nemcev, 1800 Švedov, 1100 Švicarjev in le 870 Japoncev. Na grobo lahko ocenimo naš zaostanek na tem področju za faktor 10. Množično inventivno dejavnost merimo predvsem po številu predlogov na leto na 100 zaposlenih in po odstotku sodelujočih delavcev na leto. Po podatkih Odbora za inventivno dejavnost pri MS ZSS Maribor zvemo, da je v Stare Tone dipl. ing. tem industrijskem središču prijavljeno letno okrog 0.8 predloga na 100 zaposlenih. Odstotek sodelujočih delavcev MID je prav tako okrog 0.8 odstotka. Iz podobnih poročil iz Velenja, Ptuja, Celja in drugod lahko razberemo, da tam razmere niso bistveno drugačne in jih zato posplošimo na ves naš prostor. Pri tem v nekaterih ozdih beležijo lepe uspehe, tudi s 15 in več predlogi na 100 zaposlenih (npr. TSN in Strojna). Primerjava z razvitejšimi, posebej z ZDA. Japonsko ali Nemško demokratično republiko pa kaže na nerazumljivo velike zaostanke. Tako je npr. povprečna kvota v ZDA okrog 40 prijavljenih predlogov na 1 (K) zaposlenih ob okrog 18 odstotkov sodelujočih delavcev v Nemški demokratični republiki, ki sodeluje v MID okrog 28 odstotkov zaposlenih, podobno je na Japonskem. Na grobo lahko naš zaostanek ocenimo za faktor 40. Pri tem pa v teh državah niso redke tovarne z okrog HM) predlogi na 100 zaposlenih (npr. CDC, ki izdeluje računalnike s 105) in 50 odstotki sodelujočih delavcev. Najtežje bo kakopak dvigniti sredstva za RR v združenem delu saj bi bil resnično učinkovit skok le tedaj, če bi sredstva za RR v ozdih dvignili za kakšnih 100 odstotkov. O tem morajo odločati delavci, ki. prvič, tolikšnih sredstev brez razbremenitve gospodar-sta nimajo kje vzeti, in drugič, stopnja njihove osveščenosti po povečanih potrebah sredstev za RR še ni na ustrezni ravni. Poleg tega pa je novi zakon o raziskovalni dejavnosti mnoge pustil na cedilu. Ta namreč onemogoča konkuriranje za nacionalna sredstva, zbrana iz združenega dela za raziskovalno dejavnost, tistim, ki niso po predpisih (torej administrativno) organizirani, ne glede na kvaliteto dela ali projekta, namesto da bi novi zakon in njegovo izvajanje spodbujalo raziskovalno delo v ozdih mu dejansko reže popkovino. Pri tem pa menda vsi vemo, da le tehnološke inovacije dvigujejo produktivnost. Ker je število patentov posledični odraz števila tehnoloških inovacij, torej v bližnjem obdobju ni pričakovati sprememb. Poleg tega pa je znano, da je drugi krivec za takšno (Nadaljevanje na 12. strani) stanje neučinkoviti zvezni zavod za patente v Beogradu. Zadnji čas je, da se delo tega zavoda da na prioritetno listo medrepubliškega sporazumevanja. Razširitev MID ni vezano na povečane stroške, saj je znano, da se pokriva simo in je potrebna le volja, predvsem na strani poslovodnih struktur v ozdih. Pri nas so dani praktično vsi pogoji za razmah MID. Gospodarska učinkovitost MID je zelo velika, ker daje v povprečju en vložen dinar kar šest dinarjev povečanega dohodka, in to v 60 do 90 dneh. Takšnega učinka nima nobena druga investicija. Res da posamezni predlogi običajno nimajo velikih vrednosti. vendar velika množina predlogov s takšno učinkovitostjo precej zaleže, posebej v kriznih časih. Še večjo korist pa kaže MID zaradi izrednega pospeševanja ustvarjalne klime v vseh delih kolektiva, kar se izraža v bolj kvalitetnem opravljanju dela. Ob dejstvu, da smo v neugodnem gospodarskem obdobju, ko nam lahko pomaga le bistveno povečana količina »vitamonov«, tj. lastne pameti v obliki tehnoloških inovacij, moramo bolj tehtno razmišljati, kako bomo trošili raziskovalni dinar. Božo Hribernik Ljubljana 1080-3200 m. Z«ntral»chw«lz mit Hahnan und Spanndrtar Sommar- und Wlntarkurort ^ Skladno s kulturno politiko in usmerjenostjo občinske kulturne skupnosti in izhodišči republiške zveze kulturnih organizacij, na podlagi stabilizacijskih prizadevanj, program dela za leto 1981 temelji predvsem na osnovnih kulturnih dejavnostih, katere izhajajo na množičnosti naših kulturnih društev in samostojnih skupin. Programi dela društev in samostojnih kulturnih skupin se v tem letu ne bodo širili in bodo ostali na isti ravni kot lansko leto. Torej si ne bi prizadevali za kvantiteto, temveč bo naloga vseh, da skrbi za kvalitetno izvedbo vseh prireditev in nastopov in jih idejno in vsebinsko obogati. Tako na področju gledališke dejavnosti društva planirajo okoli 90 gledaliških predstav s 6—8 premierskimi deli. 300 vokalnoglasbenih in instrumentalnih nastopov, okoli 150 nastopov folklornih skupin. 80—85 proslav, okoli 50 klubskih večerov. 50 nastopov s programi ZKO. predavanj, slikarskih razstav ter tujih gostovan j okoli 90 ali 750 — 800 prireditev in nastopov v letu 1981. ELNSI KAKO PA V ELANU? V naši delovni organizaciji smo se do zdaj posvetili kulturni dejavnosti zelo malo. V večini primerov je aktivnost na področju kulture ostala le pri informacijah o kulturnih dogodkih, posredovanju posameznih abonmajskih vstopnic za kulturne prireditve in občasni organizaciji proslav. Prizadevanje sindikatov na tem področju je: »človek, delo. kultura«, zato moramo nekatere misli in cilje, ki smo si jih zastavili v naši delovni organizaciji z aktivnostjo vseh nas spraviti na višjo raven kulturne dejavnosti, ne pa da nam način življenja oblikuje samo materialne dobrine. Prva od nalog našega sindikata je. usposobitev avle v upravni stavbi tako. da bomo imeli razstavni prostor, ki naj bi se ujemal s sedanjim namenom. Veseli bomo vsakega predloga sodelavcev kako in kaj naj organiziramo za kulturno akcijo v našem Elanu. Mnoge cilje, ki smo si jih zastavili že z dogovorom o kulturni akciji uresničujemo, ali se jim postopoma približujemo. Josip Radevič DEJAVNOSTI 3 -H • - E z j -p « p. o m S Š a 11 1. ODRASLA GLEDALIŠKA SKUPINA 233 75 Z X X X X X X X X X 2. MLADINSKA GI£DALI&A SKUPINA 12* 100 X X X X X X X x 3. OTROČKA GI£DALISKA SKUPINA 1*0 80 X X X X X X X *. RE0ITACIJSKA SKUPINA 135 92 X X X X X X X X X X X X 5. LUTKOVNA SKUPINA *0 3* X X X X 6. MLADINSKI ZB(D . _ 7. ŽENSKI ZBCR _ _ 8. MOČKI ZBCR 123 32 X X X X X X X 9. MEŠANI ZBCK 81 ♦3 X X X 10. GODBO NA PIHALA 83 19 X X 11. UARMCMIKARSKI CRKE8TER 13 13 X 12. TAMBURAfiKI CRKESTER 25 25 X 13. NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL 1* _ X 1*. OTROČKA FOIKLCRNA SKUPINA 36 36 X X 15. MLADINSKA FCUJCLCRNA SKUPINA *0 *0 X X X 16. ODRASLA PCUCLCRNA JKUPIKA 78 26 X X X X 17. LIKOVNA SEKCIJA 36 1 X X X 18. OUBCRI ZA KLUBSKO DEJAVNOST *0 31 X X X x 19. C6TAI£ DEJAVNOSTI 20. 7IU18KA 3 3 X r\> A | /-AA/ ® P'£~~ (Kulturna dejavnost v naši občini J ISPO -1981 Oitali Slani - pasivni 123652531*31 Skupaj »akcij i 75 Za nami je tokrat še posebej težko pričakovani sejem zimsko športne opreme ISPO. 14. po vrsti. Vsi se namreč dobro zavedamo dokaj težke situacije na tem področju, zato je bila nervoza pred začetkom še toliko bolj razumljiva. Kljub temu. da so nekateri proizvajalci v zadnjem letu dokončno morali zapreti svoje proizvodne obrate, pa se število razstavljalcev ni zmanjšalo. saj se še vedno pojavljajo novi. ki še vedno računajo na svoj del smučarske pogače. Bolj kot kdaj koli do sedaj so bili na sejmu zastopani tudi proizvajalci wind surfov, vendar nikomur ni bilo čisto jasno ali zaradi težkih časov s katerimi se srečujejo, ali pa zaradi podobnosti s smučarskim športom. Tudi za Elan je bil sejem zelo pomemben, saj smo se predstavili z našo novo kolekcijo. ki zagotovo pomeni še en korak naprej v kvaliteti in iz-gledu naše ponudbe. Poleg spremembe dekorja je v naši kolekciji tudi nekaj novih modelov, ki so vzbudili med opazovalci precej pozornosti in odobravanja. Lahko bi celo trdili, da smo z izgledom kolekcije tokrat korak pred našo konkurenco, saj so vsi naši direktni tekmeci, ki so tudi spremenili kolekcije. ostali v okvirih manjših sprememb, medtem ko je naša sprememba izpeljana najbolj odločno. Kot zanimivost naj omenim še to, da se skoraj vsi proizvajalci, ki so kakorkoli menjali izgled svojih smuči, prešli na svetleči lak, tako da mat lakiranje zapušča zgornje površine smuči. Ta korak so naredili Atomic, Kastle, Fischer, Dv-nastar, Spalding itd. Torej je bila naša odločitev, kljub velikim težavam, pravilna. Sicer pa se vsi smučarski proizvajalci trudijo, da bi na kakršen koli mogoči način pritegnili več pozornosti kot njihovi konkurenti, vendar ostaja vprašanje končnega učinka še vedno odprto. Tako opeva Blizzard svoj »izum« Thermo ski kot nekaj. kar naj bi pomenilo pravo revolucijo na področju smučarske industrije, Head je prinesel novost, ki jo imenuje NTR (Natural turning radius), kar ne pomeni nič drugega kot manipuliranje z obliko stranskih lokov. Fischer je prinesel »trebušasto« smučko, ki naj bi še posebno dobro prijemala pod stopalom itd. »Novosti« torej toliko kot si jih želi srce — učinki pa vprašljivi. Menim, da se tovrstnih prodajnih prijemov poslužujejo predvsem tisti, ki v rokah nimajo močnejših prodajnih argumentov in si v tej situaciji niso v ravno najboljšem položaju, tako da je njihova vznemirjenost in želja po publiciteti razumljiva. Potrdilo da tovrstni prodajni argumenti ne veljajo preveč, sem dobil tudi iz razlogov na sejmu, saj se vsak kateremu omeniš tovrstne novosti samo nasmehne. Naša smer nastopa je zadnjih nekaj let podobna in bazira na treh elementih: — dobro postavljena kolekcija — vrhunski tekmovalni rezultati — dobra politika cen — korekten odnos do zastopnikov — dobra kvaliteta končnega izdelka To nas je pripeljalo na zelo visok položaj, ki ga trenutno zavzemamo v smučarskem svetu. S korakom kakršnega smo naredili v zadnjih 5 letih, se ne more pohvaliti nihče od konkurentov. na nas pa je, da bomo pridobljeno tudi obdrža- li saj je znano, da je utrdbo težje braniti kot zavzeti. Da pa nam bo to uspelo, bo poleg ustrezne prodajne politike potrebna predvsem vrhunska kvaliteta končnih izdelkov. Leta, ki jih preživljamo, so torej težka. Toda ob dobri kvaliteti smuči se nam ni treba bati ničesar. Tako nam je ISPO prav vsem skupaj še en opomin, da bomo morali za dober končni rezultat v roke pljuniti čisto vsi. Uroš Aljančič, dipl. oec. ---------------------------------------------------------------------------------'l Kaj mora vedeti samoupravljalec o ugotavljanju in delitvi dohodka ________________________________________________________________________________ -j (nadaljevanje) Kaj je bilanca uspeha? Z osnovno shemo bilance uspeha smo se srečali že v poglavju Ustvarjanje dohodka, pa tudi v shematskem prikazu knjigovodskega spremljanja poslovnega procesa je v razredih 7 in 8 nakazano ugotavljanje in razporejanje celotnega prihodka in dohodka. V tem poglavju se bomo podrobneje seznanili s posameznimi kategorijami, ki jih uporabljamo v bilanci uspeha, ter z načinom ugotavljanja in razporejanja celotnega prihodka in dohodka, kot ga predpisuje trenutno veljavni obračunski sistem. POJASNILA NEKATERIH KATEGORIJ, S KATERIMI SE SREČUJEMO V BILANCI USPEHA Amortizacija po predpisanih (minimalnih) stopnjah Delovna sredstva, ki jih uporabljamo v proizvodnem procesu, so družbena sredstva. Glede na njihovo življenjsko dobo in glede na njihovo vrednost jih delimo na: — osnovna sredstva, če je njihova življenjska doba daljša od enega leta in če je njihova vrednost večja od 3.000 din; — drobni inventar, če je življenjska doba krajša od enega leta ali pa je njihova posamična vrednost manjša od 3.000 din. Drobni inventar vodi organizacija združenega dela med obratnimi sredstvi, njegovo obrabo pa odpisuje kot materialni strošek. Osnovna sredstva se vodijo posamično po predpisani tehniki. Obrabo osnovnih sredstev je treba obračunavati tako, da je vsako osnovno sredstvo v predvideni življenjski dobi v celoti odpisano. Odstotek letnega odpisa se zaradi tega ugotavlja tako, da 100 odstotkov delimo s predvidenimi leti življenjske dobe. Ker je družba zainteresirana, da se družbena sredstva redno obnavljajo, je predpisala odstotke letnih odpisov za posamezne skupine osnovnih sredstev glede na poprečno življenjsko dobo take skupine osnovnih sredstev. Tako predpisane stopnje letnega odpisa so izračunane na osnovi normalne intenzivnosti uporabe delovnih sredstev. Zaradi tega je predvideno obvezno povečanje predpisanih stopenj, če se delovna sredstva uporabljajo več kot v eni izmeni ali drugače bolj intenzivno kot normalno. Vrednost po takih stopnjah obračunane obrabe osnovnih sredstev se imenuje minimalna oziroma predpisana amortizacija. Minimalna amortizacija naj tako nadomešča normalno časovno obrabo osnovnih sredstev. Če pa organizacija združenega dela želi obračunati večjo amortizacijo zaradi hitrega zastarevanja delovnih sredstev, to lahko stori le na račun doseženega dohodka, ne pa na račun porabljene substance. Revalorizacija osnovnih sredstev: 2e v uvodnem poglavju smo omenili, da v času naraščanja cen zaradi zmanjševanja kupne moči denarja narašča nominalna vrednost posameznih uporabnih predmetov. Če pri stalnem naraščanju cen hočemo z amortizacijo zagotoviti ustrezni znesek za nakup nadomestnih osnovnih sredstev, je potrebno računati predvidene odstotke amortizacije od vsakokratne tržne cene delovnih sredstev, ne pa od cene, ki je veljala v času nakupa. Da bi družba zagotovila realno računanje minimalne amortizacije in s tem tudi redno enostavno reprodukcijo (zamenjavo, obnovo) delovnih sredstev, je predpisala, da se uradno ugotavlja, koliko so v posameznem letu porasle tržne cene delovnih sredstev, in da se za tak porast cen povečajo tudi knjigovodske cene delovnih sredstev, od katerih se računa amortizacija. Drugi poslovni stroški Ugotovili smo že, da obravnavamo kot porabljeno substanco vse v proizvodnem procesu nastale materialne stroške in amortizacijo po minimalnih stopnjah. V normalnem poslovanju pa v vsaki organizaciji združenega dela prihaja tudi do nekaterih stroškov, za katere ne moremo točno ugotoviti neposredne povezanosti s tekočim proizvodnim procesom. Taki stroški so predvsem: — pozneje ugotovljeni stroški iz prejšnjih let, — odpisane terjatve, — primanjklaji pri inventuri, — zamudne obresti, povračila škode in — drugi izredni poslovni stroški. Skupni prihodek Organizacija združenega dela se lahko vključuje v trg samostojno ali pa skupaj z drugimi temeljnimi organizacijami, s katerimi je sodelovala v proizvodnji in pri prodaji določenega proizvoda. Če se ena ali več temeljnih organizacij dogovori, da bodo določen proizvod skupaj proizvajale in skupaj nosile tveganje prodaje na trgu, bo predstavljala tržno realizirana vrednost skupnega proizvoda skupni prihodek, ki si ga bodo sodelujoče temeljne organizacije združenega dela razdelile med seboj po lastnih samoupravno dogovorjenih merilih, ne pa po tržnih cenah posameznih polizdelkov ali sestavnih delov. S tem načinom odpade dvojno prikazovanje celotnega prihodka in stroškov za vse dobave med sodelujočimi temeljnimi organizacijami. Kot realizacija vseh sodelujočih temeljnih organizacij je zajeta samo tržna vrednost, ki je bila realizirana s prodajo tretjim pravnim osebam. Prihcn> % Mulej Tine Gerčar Miro Vogelnik Andrej Palovšnik Albin 4 TOZD ŠPORTNA ORODJA Koželj Viki Vojvoda Vojko Bolčina Alojz Cvenkelj Fran 5. TOZD SMUČI Mikič Lado Šmit Vito Legat Marjan Justin Anton 6. TOZD TRGOVINA Gmajnar Matjaž Dolar Milan Podlipec Amalija 7. Babič Franc iz prototipne (IE) ob upokojitvi DSSS Dežman Jože Kajdiž Olga Mulej Stanko 180,60 182.40 188,00 197,20 201,40 T. K. Občinsko prvenstvo v tekih REZULTATI OBČINSKEGA SINDIKALNEGA PRVENSTVA V SMUCASKIH TEKIH ZA LETO 1981, KI JE BILO V GORJAH 15.11. 1981 V izredno lepem sončnem vremenu in na dobro pripravljeni progi je nastopilo 46 žensk in 251 moških ali skupaj 297 članov sindikata iz 53 OOZS. Iz naše delovne organizacije je sodelovalo od prijavljenih 86 tekmovalcev 74 kar nam je mogoče odneslo tudi boljšo skupno uvrstitev. Naše tekmovalke in tekmovalci so zasedli naslednja mesta po kategorijah: Ženske do 27 let: 10. Čeferin Mirjana. Elan Begunje. 9,25.2 točke. Zenske od 27 — 35 let: 4. Vavpotič Olga. Elan Begunje. 8.0(),2 točke; 10. Dijak Kristina, Elan Begunje. 9,00,1 točke: 11. Pfajfer Anica, Elan Begunje, 9,22.1 točke: 18. Valant Ivanka, Elan Begunje 10.56.4 točke. Zenske nad 35 let: 4. Glabevnik Cilka. Elan Begunje. 8,52,2 točke; 7. Kelih Nataša. Elan Begunje. 9.40.2 točke; Moški do 27 let: 9. Praprotnik Filip, Elan Begunje. 13,27,8; 10. Justin Sandi. Elan Begunje, 13,32,8; 16. Gogala Branko. Elan Begunje. 13,46,8: 21. Potočnik Zvone, Elan Begunje, 14,19,1: 25. Kelih Jože, Elan Begunje, 14.40,0; 30. Antolič Sandi, Elan Begunje. 15,11,5: 35. Gogala Franc, Elan Begunje. 15.39,6; 42. Legat Peter. Elan Begunje. 16,09,7; 43. Mikič Lado, Elan Begunje, 16,17,3; 45. Vidic Zdravko, Elan Begunje. 16,21,1; 48. Legat Anton, Elan Begunje, 16,31,6; 51. Stroj Zvone, Elan Begunje, 16,51,0: 53. Hrovat Brane. Elan Begunje. 17,08,9; 57. Krmelj Rudi, Elan Begunje, 17,39,8; 63. Radevič Josip, Elan Begunje, 19,35,9; 64. Langus Mirjan, Elan Begunje, 19,37,0; 66. Brejc Marko, Elan Begunje, 21,02,6; 70. Ferkolj Janko, Elan Begunje, 22,19,3; 71. Vovk Samo, Elan Begunje, 24,49,4; 72. Menčak Brane, Elan Begunje, 25,16,2 točk. Moški od 27 — 35 let: 29. Kokalj Rudi, Elan Begunje, 16,01,9; 30. Krivic Janez, Elan Begunje, 16,04,3; 37. Kersnik Janez, Elan Begunje, 16,24,9; 40. Beravs Niko, Elan Begunje, 16,27,6; 41. Dobida Janez, Elan Begunje; 16,29,6; 44. Kelih Dušan, Elan Begunje, 16,47,1; 45. Bratuša Ivan, Elan Begunje, 16,57,0; 48. Čirin Dušan, Elan Begunje, 17,06,0; 49. Igličar Vinko, Elan Begunje, 17,09,0; 54. Ropič Janez, Elan Begunje, 17,45,2; 61. Hrovat Danilo, Elan Begunje. 18,06,4; 62. Kleindinst Anton, Elan Begunje, 18,13,8; 63. Blažič Alojz, Elan Begunje. 18,20,3; 64. Stare Slavko. Elan Begunje, 18,20,6; 68. Hrovat Alojz, Elan Begunje. 19,06,4; 70. Čadež Milan, Elan Begunje, 19,24,8; 73. Rupar Stane, Elan Begunje, 21,12,3: 74. Langus Slavko. Elan Begunje, 22,23,5 točk. Moški od 35 — 45 let: 9. Polončič Vinko. Elan Begunje. 14,23,8; 10. Kobilica Vlado. Elan Begunje, 14,30,4; 14. Koželj Viktor, Elan Begunje, 14,36,0; 20. Peterman Franc, Elan Begunje. 15,04,3: 23. Vrečko Maks, Elan Begunje, 15,22,2; 24. Prešeren Alojz. Elan Begunje, 15,37,5; 26. Jerala Vinko, Elan Begunje. 15,54.0; 28. Globevnik Darko. Elan Begunje, 15,59,5: 41. Pogačar Franc. Elan Begunje, 16,57,3; 42. Zajc Bojan. Elan Begunje. 16,57,5; 43. Rozman Peter, Elan Begunje, 16,01,4; 48. Mencinger Franc, Elan Begunje. 17,32,6; 50. Resman Andrej, Elan Begunje. 17.41,0; 52. Tonejo Jože, Elan Begunje. 17.48,6; 53. llrh Jože. Elan Begunje. 17.49,8: 57. Dijak Alojz, Elan Begunje, 18,32,6: 58. Dežman Jože, Elan Begunje. 18,34,9; 62. Stibelj Franc. Elan Begunje. 18,55.2; 68. Lavrič Karel. Elan Begunje. 23,02,5 točk. Moški nad 45 let: 6. Hrovat Janez. Elan Begunje. 14,52.4; 19. Albinini Anton, Elan Begunje, 18,50.2 točk. V kategoriji nad 45 let je nastopal tudi Dobre Stane, ki pa je iz neznanih razlogov izpuščen. Kategorizirani tekmovalci: 3. Zupan Tine. Elan Begunje, 10,51,1 točk. & Pred gasilsko shrambo ne sme biti ničesar. Kaj pa 6e bi nenadoma izbruhnil požar? ZAHVALE V rstni red — ekipno ženske: 1. LIP Bled 38 točk 2. Vezenine Bled 31 točk 3. Elan Begunje 27 točk Vrstni red — ekipno moški: 1. Veriga Lesce 86 točk 2. LIP Bled 78 točk 3. Elan Begunje 71 točk Vrstni red — ekipno skupaj: 1. LIP Bled 116 točk 2. VERIGA Lesce 101 točka 3. ELAN Begunje 98 točk Josip Radevič Iz poročila IN DOK-a za leto 1980 .. . — V tem letu je bilo novo nabavljenih 55 knjig. Stanje 31.12.1980 1419 knjig, — prejemali smo 43 domačih in 32 tujih revij, — nabavili smo 74 prospektov. Stanje 31. 12. 1980 1323. — nabavili smo cca 30 patentnih kopij in cca 70 standardov (JUS,'DIN, ISO), — izdanih je bilo 12 NOVIC in 2 biltena, — izposoja dokumentacije: knjig 215 Toni Arnsteiner se zopet glasno postavlja: »Naši proizvodi so po vsem svetu razgrabljeni,« je objavil BLIZ-ZARD« in moramo zahtevati nazaj celo pare smuči, ki nam preostanejo pri glavnih zastopnikih na drugih celinah, da bi lahko zadovoljili povpraševanje v Evropi. Poln ponosa se hvali Arnsteiner: »Samo 0,5% smuči naše proizvodnje iz leta 1980 (celotno 500.000 parov) nam je ostalo. Teh 2500 parov smuči predstavljajo v glavnem tekaške smuči, ki jih bodo trgovci za naslednjo sezono prodali kot komplet za teke, z vezmi in palicami. Uspehe pri prodaji, čeprav prodaja na trgu stagnira, pripisuje Arnsteiner termoval-ni smučki in to ga tudi navaja k euforičnim napovedim za leto 1981; 1981 bomo izdelovali 10 več smuči in bomo imeli 20 ^ več prometa kot letos. fOVpJTr NAajN\ ■po MLCEM VAJ čvrr»TfE -ta Ob smrti drage mame MARIJE TRIPLAT se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja. Sodelavcem skladišča gotovih izdelkov pa še posebna zahvala za denarni prispevek namesto venca. Žalujoči; Triplat Marjan z družino Ob tragični izgubi našega ljubljenega sina in bratca BLAŽA MALI se vsem sodelavcem najlepše zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: družina Mali Ob nenadni izgubi dragega očeta FRANCA MEDVEŠČKA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja ter denarno pomoč namesto venca sodelavcem polizdelka. Žalujoči sin VID MEDVEŠEK UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane, Brejc Nuša, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Kos Marjan, Stare Anton, Urbanc Janez, Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, štev. 421-7-72).