POZABLJENO DELO JOSZEFA SZENTPETERIJA
Sergej Vrišer, Maribor
Med obsežnim um etnostnim gradivom , ki ga je po osvoboditvi pridobil iz 
različnih k rajev P odravja in P o m u rja za svoje zbirke P okrajinski m uzej v M ari­
boru, je v rsta del, ki doslej še niso bila strokovno nadrobneje obdelana. Eno 
od teh je tudi relief B itka pri A rbeli m adžarskega zlatarja in k ip arja Jozsefa 
Szentpeterija. Vzrok, zakaj smo odlašali s strokovno obdelavo tega dela, leži 
predvsem v obilici nujnejših raziskovalnih obveznosti, resnici n a ljubo pa bodi 
povedano, da relief zaradi dokaj zapuščenega videza, v katerem smo ga pridobili 
za m uzej, doslej nikogar ni posebej pritegoval. In v en d ar gre za delo z um et­
nostnozgodovinskim pom enom in s še bolj zanim ivo preteklostjo.
Relief je podolgovate oblike, izdelan je iz bakrene pločevine in m eri po 
dolžini 82,5 in po višini 43 cm. Po tehniki gre za tip visokega reliefa, saj so 
figure v prvem planu dom ala polnoplastično oblikovane, plastičnost pa pojem a 
proti reliefnem u ozadju, v k aterem so izdelane v plitki plastiki oddaljenejše 
figure, a rh ite k tu ra in krajina. G lavnino reliefa zavzem a figuralni prizor, p ri­
bližno eno sedm ino pa daljše besedilo.
U podobljen je prizor boja m ed vojskam a A leksandra Velikega in D areja pri 
A rbeli (331 pr. n. e.). Levo polovico scene zavzem ajo napadalci, ki so se pod 
vodstvom svojega vojskovodje spoprijeli s sovražnikom v divjem pokolu. Ž ivah­
nosti n a levi ustreza beg Perzijcev na desni strani prizora. V ozadju je videti 
na bojnem vozu D areja, za njim pa perzijske strelce, ki se bran ijo na utrdbah. 
Nebo nad bojiščem izpolnjuje dim požarov.
V celoti gre za razgibano kompozicijo, ki jo je Szenpeteri posnel — podobno 
kakor ostale reliefe z m otivi A leksandrovih bojev — po bakrorezih B enoita 
A udrana st. (1661— 1721). K akor znano, je A udran prenesel te m otive v grafično 
tehniko po C harlesu Le B runu. Szentpeteri seveda n i mogel posneti grafičnih 
predlog do vseh nadrobnosti; tak o je v detajlih reliefov opaziti določena odsto­
panja, sicer baročne zasnove pa sprem lja tudi rahel klasicistični nadih.
V desnem kotu pod reliefom berem o napis v kurzi vi: Jos. Szentpetery hung, 
argentif. Pesthiensis Rim a Szom bathino oriundus fecit Ad 1836° aetatis suae 55to.
Pod reliefom pa je naslednje besedilo v verzalkah in kurzivi: QUOD PR A ­
ESENS AEVUM NEGABAT, ID MIHI A SERA POSTERITATE DARI SPERO; 
IGNOTUSQUE NOTIS NOTIORem SPERO m e FORE IGNOTIS.
PRAELIUM AD ARBELAM 
D um in ceteris artiu m generibus m ille m anus occuparentur, ne sera posteritas, 
praesens aevum , hoc un u m neglexisse causam accusandi habere videatur, 
suscepit confecitque su pram entionatus T entam en hocce, hujus generis secuon- 
dom, ignorans an aestim atores sit nacturus.

Joszef Szentpeteri, B itka pri Azbeli
K ot pove podpis, je torej avtor reliefa Jozsef Szentpeteri iz Budim pešte. 
Na njegovo im e doslej na slovenskih tleh še nism o naleteli, na M adžarskem 
pa se uvršča m ed pom em bne u stvarjalce svoje stroke. Naj v kratkem ponovim o 
nekaj njegovih biografskih podatkov, ki jih n av aja T hiem e-B eckerjev leksikon 
um etnikov po m adžarskih v irih :1 Jozsef S zentpeteri se je rodil 12. 4. 1781 v 
R im aszom batu, um rl pa je kot zlatar 12. 6. 1862 v Budim pešti. V Pešto je prišel 
potem , ko se je izšolal v delavnici I. V äsärhelyja v Košicah. Zaslovel je predvsem 
s figuralnim i reliefi, ki jih je izdeloval v srebru, nadalje z drugim i zlatarskim i 
izdelki.
Med razpravam i, ki se u k v arjajo z opusom J. Szentpeteri j a, je najpom em b­
nejša m onografija A lexandra M ihalika.2 Poizvedovanja v zvezi z m ariborskim 
reliefom pri m adžarskih kolegih so nas napotila prav na tega pisca. Po njegovi 
zaslugi smo tudi prišli do zanim ivih podatkov o reliefu. Thiem e-B ecker navaja, 
da je S zentpeteri izdelal v srebru tudi relief z m otivom bitke pri A rbeli. Po 
izjavi A. M ihalika,3 ki je proučil številne skice in dokum ente o zlatarjevem 
delu, je S zentpeteri upodobil om enjeni m otiv d v ak rat in to sam o v bakru. 
P rv i relief se m u je ponesrečil že pri delu in ga je zaradi m nogih lukenj v plo­
čevini zavrgel. M ihalik misli, da je drugi relief tisti, ki ga hranim o v M ariboru. 
M adžarski um etnostni zgodovinar se je dolga leta u k v arjal s Szentpeterijevim

delom in p rav relief b itk e pri A rbelih m u je, kot sam pravi, povzročal nem alo 
težav. Iz arhivskih podatkov in S zentpeterijeve avtobiografije m u je bilo nam reč 
znano, da je relief že leto dni po n astan k u rom al V Anglijo, od tam p a so ga 
nam eravali prodati celo v A m eriko. K er je M ihalik želel izgubljeno delo na 
vsak način spoznati, ga je pred petdesetim i leti iskal po angleških m uzejih in 
zasebnih zbirkah. N jegov tru d je bil brez uspeha in šele naša poizvedovanja za 
S zentpeterijem so ga znova prip eljala n a davno izgubljeno sled. A. M ihalik je 
bil prepričan, da g re v našem p rim eru za izgubljeni relief. R azum ljivo je, 
da bi z o d k ritjem bistveno dopolnil Szentpeterijevo m onografijo.
O dprto ostane še n ad alje vprašanje, kako je relief prišel k nam . K ot že 
povedano, sm o ga pridobili za m uzej po drugi vojni, n ajv erjetn eje iz n ekdanje 
plem iške posesti, v en d ar m an jk ajo o tem sleherna dokazila. Ce upoštevam o 
M ihalikove ugotovitve, bi se torej relief v rn il po tej ali oni poti iz Anglije. 
V endar se n am zdi m anj verjetno, da se je delo vrnilo neposredno k nam . Vezi 
m ed našo deželo in A nglijo v preteklosti niso bile kdo ve k ako močne. Zato 
se nam ponuja misel, da je bilo delo v A ngliji nem ara sam o k rajši čas in da so 
ga n ato zopet vrnili na M adžarsko, od tam p a bi utegnilo p riti (m orda po rod­
binskih zvezah lastnikov) n a Štajersko., Bolj drzno in v n asp ro tju s piščevim i 
trd itv am i pa bi bilo razm išljanje, ali ne gre nem ara p ri nas za tre tji relief 
z m otivom bitk e pri A rbeli. V endar so to sam o u g ib an ja in zadnjo, odločilno 
besedo bi mogel spregovoriti Szentpeterijev m onograf sam , a je, žal, že leto 
dni po našem o d k ritju um rl.
OPOMBE
1 Thiem e-Becker: Allgemeines Lexikon der bildenden K ünstler, X X XII, Leipzig 
1938, p. 375/376.
2 A lexander M ihalik: Szentpeteri Jözsef ötvösm ester elete, öneletiräsa, müvei, 
B udapest 1954.
3 K orespondenca z A. M ihalikom v februarju 1968.
Ein vergessenes Werk Joszef Szentpeteris
Im Regionalm useum in M aribor befindet sich ein K upferrelief m it der D ar­
stellung der Schlacht bei A rbela, ein W erk des Goldschm iedes Jozsef Szentpeteri 
aus B udapest aus dem J. 1836. Nach Feststellungen des ungarischen K unsthistorikers 
A. M ihalik verfertigte Szentpeteri n u r zwei Reliefs m it dem M otiv der Schlacht bei 
Arbela. Das erste ist ihm m isslungen, das zw eite w urde aber im J. 1837 zur V er­
w ertung nach England gesandt, w o es spurlos verschw and. E rst unsere N achfrage 
nach dem A utor fü h rte die ungarischen K unsthistoriker w ieder auf die längst ver­
lorene S pur nach dem Relief. M ihalik ist überzeugt, dass es sich in unserem Fall um 
das nach England gelieferte W erk handelt. Es bleibt jedoch noch ungeklärt, w ie es 
in unseren Besitz kam . Da die Beziehungen unseres Landes m it England in der Ver­
gangenheit m ehr als schwach zu bezeichnen w aren, käm e eher die M öglichkeit in 
B etracht, dass Szentpeteris W erk w ieder von England nach U ngarn zurdekw anderte 
und es später (vielleicht durch Fam ilienbeziehungen der Eigentüm er) in die slowe­
nische S teierm ark gelang.