kulturno - politično glasilo • s v e + ovnih m domačih dogodkov Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klageniurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfuri LETO XI L/ŠTEVILK A 41 CELOVEC, DNE 3. NOVEMBRA 1960 CENA 2.- ŠILINGA Ib južnotirolski Mana Z glasovanjem v glavni skupščini Združenih narodov je bil formalno zaključen postopek o avstrijski pritožbi proti Italiji .zaradi ravnanja z avstrijsko manjšino na južnem Tirolskem. Avstrija je prvotno zahtevala, da Združeni narodi podvzamejo potrebne ukrepe za priznanje samouprave avstrijski manjšini na Južnem Tirolskem in utemeljila svojo zahtevo s tem, da je le avtonomija manjšine kot ene celote, 'kot skupnosti, ki svoje zadeve sama upravlja, edino uspešno sredstvo za njeno ohranitev ter njen vsesplošni razvoj. Italija je pristala na obravnavo pred Združenimi narodi, vendar je zahtevala zavrnitev avstrijske pritožbe, češ, da je zadeva zgolj pravno vprašanje in da je ona itak izpolnila vse določbe pogodbe med Italijo in Avstrijo iz leta 1946 glede Južne Tirolslke ter da ni ničesar več dolžna storiti. Pač pa je Italija izjavila, da je pripravljena to vprašanje reševati prek dvostranskih pogajanj z Avstrijo, ali pa ga predložiti mednarodnemu razsodišču v Haagu ter se podvreči njegovi razsodbi. Avstrija je temu ugovarjala, da so dosedanja pogajanja itak bila brezuspešna in da obstoj neke manjšine, to je žive 'človeške skupnosti, ne more biti prepuščen kakemu dolgotrajnemu sodnemu sporu, ampak je prvenstveno politično vprašanje. Ono namreč more kalili miroljubne odno-se med narodi in spada zato v pristojnost Združenih narodov kot čuvarja miru na svetu, kar 'je glavna naloga te organizacije. Južnotirolsko vprašanje, ki ga je Avstrija predložila Združenim narodom 'kot prvenstveno politično vprašanje, je s tem neizogibno zašlo v kolesje svetovne politike, v katerem razlikujemo danes tri velike bloke: zapadni tabor, čigar jedro tvori Atlantski pakt, vzhodni komunistični blok ter več deseteric držav med obema blokoma, med katerimi je skupina nevtralističnih držav in med temi stojijo v ospredju Indija, Zedinjene arabske republike in Jugoslavija, okrog njih pa se zbira še več desetin mladih afriško azijskih držav. Avstrija je šla v borbo proti Italiji z zelo šibkimi političnimi kartami v rokah. »Sama je nevtralna in stoji izven vseh mednarodnih povezav, dočim je Italija Članica »Atlantskega pakta in sicer edina, ki je doslej dovolila Združenim državam ureditev raketnih izstrelišč na svojem ozemlju. Zato je Avstrija iz političnih razlogov imela ves zapadni blok odkrito ali prikrito proti sebi. Notranja vladavina Avstrije pa je za-padno-demokratična in nasprotna komunizmu, zato je tudi vzhodni blok ni hotel podpreti. Poleg tega pa je treba upoštevati, da gre pri Južnih Tirolcih sicer za avstrijsko manjšino, Obenem pa tudi za nemško jezikovno skupino. In danes so na svetu še mnoge države, ki imajo Nemce zaradi zadnje vojne še vedno v zelo slabem spominu. Vse je torej izgledalo v začetku, da bo pritožba Avstrije, male države, ki ne uživa podpore nobenega velikega bloka, klavrno propadla. Toda mednarod. politika je polna presenečenj in neznank. Tako se je zgodilo tudi v tem primeru. Vrsta malih držav, ki le z nevoljo prenaša Oblastnost obeh velikih taborov, se je oglasila k besedi in si prizadevala posredovati med obema nasprotnima stališčema. Povečini sicer niso potlpirali ne Avstrije in ne Italije, vendar zgodilo se je, da se je namesto dveh kar celih 14 dni v Združenih narodih govorilo o Južni Tirolski. Delegati mnogih držav so to pot prvič zvedeli za obstoj južnotirol-ske manjšine, mnogi so šele sedaj kaj več zvedeli o Avstriji sploh. In nasvetov k zmernosti in spravljivosti na naslov obeh strank ni manjkalo. Italiji je spričo podpore Zapada ter posebno po krvi in kulturi l njo povezanih latinsko-ameriških držav ter ob molku vzhodnega bloka uspelo v glavnem prodreti s svojim stališčem, da je treba zadevo urediti s pomOčjo dvostranskih pogajanj. Vendar dvotedenska debata o njenem ravnanju z Južnimi Tirolci gotovo ni koristila njenemu mednarodnemu prestižu. Južna Tirolska je na ta način zares postala vprašanje mednarodnega interesa in to bo morala Italija pri svojem ravnanju z Južnimi Tirolci upoštevati. V tem je največja usluga, ki jo je avstrijska vlada storila južnotirolski manjšini in za kar ji mora biti zares hvaležna. Avstrija sama se je direktnemu porazu v tej neenaki borbi izognila tako, da je v kompromisu močno popustila. To je morala storiti tudi zategadelj, ker so v debati pred Združenimi narodi prišle na dan tudi nekatere njene senčne strani. V prvi vrsti dejstvo, da Avstrija sama še ni uredila zadovoljivo položaja manjšin v mejah lastne države. Na-glašeno je tudi bilo, da je ta vprašanja treba reševati po načelih, ki so vodila Avstrijo pri slprožitvi južnotirolskega vprašanja preti Združenimi narodi. Avstrijska delega- Na Dunaju... Dunajski tednik »Furche« objavlja več pisem bralcev k svojemu uvodniku o 10. oktobra. Glavne misli tega stvarnega in Slovencem pravičnega uvodnika smo že objavili. Sedaj pa posredujemo še dva odmeva nanj. ,,Srčna Vam hvala za odkrite in poštene misli k 10. oktobru MMiO. Jaz sem avstrijski Slovenec. Akademiki med Slovenci posebno bolestno občutimo, da leto za letom, predvsem pa letos ob -10. obletnici, skušajo obhajati praznik tako, da prezrejo Slovence, da ni slišati nobene slovenske pesmi, ni videti nobenega transparenta s slovenskim napisom, da se praznika udeležujejo Južni Tirolci in »Volksdeutsche”, ni pa nobene skupine slovenskih narodnih noš in ne nobenega pevskega društva iz bližnjega Koža ali Podjune; v številnih in dolgih nagovorih je bilo govora o domovini zvestih „Win-dischen”, (zavestni namenski tvorbi nemškonacio-nalnih krogov) ter državnoizdajalskih Slovencih, v dolgih sprevodih korakajo na čelu ljudje, ki so pred še ne tako dolgo dobo sodelovali pri razlastitvi in izselitvi stotin slovenskih družin. V času, ko se Evropa pripravlja, da postane gospodarska in kulturno politična enota, so pač potrebni prazniki, ki združujejo, ne pa prazniki, ki razdvajajo in z že zdavnaj zastarelimi gesli odpirajo stare rane. V pristnem demokratičnem duhu, ki ga tako zelo cenim pri vašem odličnem listu, ste se spomnili tudi nas, ki smo tudi ob tej priložnosti morali stati ob strani. Morda bi že res bil čas, da bi spomin na plebiscitno zmago obhajali v novem duhu, ki bi služil pobratenju in ne razdvajanju; „zma-ga v nemški noči” — da navedem izrek iz Steina-cherjevc knjige, pa čeprav se utegne to marsikateremu supernacionalistu Steinacherjevega kova še tako čudno zdeti — bi naj postala zmaga v nemško-slovenski noči. Reginald Vospernik, študent, Dunaj VIII.” • „Vaš uvodnik in pozd ra v Korošcem ob 10. oktobru je bil kot blagodejno tolažilo v teh dneh, ko se je v bohotno pijanem zmagoslavju, ki nima primere, prek naše lepe dežele šumno razlilo valovje puhlega nemškonacionalnega besedičenja. Tudi in sprav tisti Slovenci, ki še niso zagrešili harakirija (japonski način samomora, s tem, da si prerežeš trebuh, op. ur.) in zatajili svojih podedovanih sta-rodavnih izročil ter svojega jezika in se obnašali l>olj prusovsko kot Prusi sami, so zvesti Avstrijci cija je k tem izvajanjem sicer molčala, a z molkom jih je tudi na znanje vzela. In še ena reč je prišla na dan, ki tudi mora zbuditi vsakomur resne misli. Namreč, kot pravi dunajska »Furche« zelo dvomljivi način propagande za Južno Tirolsko v Avstriji sami. Isti list ugotavlja: »Rim ne bi mogel s prstom kazati na strašilo ipangermanizma, če ne bi bili tudi v naši deželi le preveč . II.: Der Dsdiungel brennt (IV). — Sreda, dne 9. II.: Dem Henker ausgeliefert (IV). ZGORNJA VESCA Politični teden Po svetu... Med tem, ko se ipred glavno skupščino Združenih narodov v New Yorku vleče naprej — brez konca in upa na uspešni zaključek — debata o razorožitvi, ki bi naj prinesla pomirjenje med obema svetovnima blokoma, pa se hladna vojna med obema svetovnima blokoma nadaljuje na več krajevnih bojiščih, v prvi vrsti na 'Kubi, položaj v Alžiru in v Kongu pa postaja vedno bolj zapleten. V Evropi pa načrti francoskega državnega predsednika De Ganila o ustvaritvi »lastne atomske sile« vnašajo nemir v atlantsko zavezništvo. Kuba —- komunistični trn v ledjih Amerike Minuli teden je diktator Kube Fidel Castro pred Združenimi narodi obdolžil tvaishingtonsko vlado, tla pripravlja invazijo na Kubo. Kubanska vlada je znatno morsko območje okoli te otoške republike proglasila za »zaprto ozemlje za vse ladje«, da na ta način prepreči izkrcanje »sovražnih« sil. Ameriška vlada je odgovorila, da so vse te obdolžitve izmišljotine, obenem pa je obdolžila kubansko vlado, da pripravlja oborožene intervencije v raznih državah Južne Amerike. Obvestila je tudi vse drža-ve-članice Južnoameriške zveze (OAS) o nevarnosti, ki jim grozi s Kube. Po ameriških vesteh namreč prihajajo na Kubo vedno večje pošiljke orožja iz sovjetskega bloka, tako iz Sovjetske zveze, kot tudi iz vzhodnoevropskih satelitskih držav, predvsem če-hoslovaške, pa tudi iz komunistične Kitajske. Kuba tega orožja zase ne potrebuje, pač pa je namenjeno za podpiranje komunističnih uporov v deželah Južne Amerike, ki so v prijateljstvu z Zedinjenimi državami. Ameriška vlada je izjavila, da po Castrovi vladi proglašene morske zapore ne 'bo spoštovala. Res se je minuli teden izkrcalo v oporišču Guantamano na Kubi, ki ga je Združenim državam prepustil že predhodnik Castra, bkrog 4000 ameriških vojakov, »da prebijejo nedeljo« na Kubi kot »izletniki«. Kubanska vlada je to ameriško operacijo prikazala kot že napovedano »invazijo« in ljudstva se je res lotila panika. Po trgovinah je zmanjkalo celo kisa, ki ga je prebivalstvo pokupilo sledeč propagandi, da v kis namočena krlpa, ki si jo zaviješ prek ust, varuje preti zastrupitvijo, kajti Castro je trdil, tla bodo ameriški napadalci uporabljali strupene pline. Toda ameriški »izletniki« so se le nekoliko sprehodili po otoku, nato se pa zopet vkrcali in se odpeljali s svojimi ladjami. Ta ameriška demonstracija, ki se ji Castro ni mogel upreti, je pokazala, da je kubanski diktator kljub grmečim besedam brez moči. Ameriška obala je namreč oddaljena le eno uro letalskega poleta, dočim sta Sovjetska in Kitajska daleč, daleč, na oni strani sveta, (.astro je namreč v zadnjih tednih napovedal, da bo zahteval nazaj bazo Guantamano in da bo, če treba, iz nje Amerikance izgnal s silo. Ameriška vlada mu je pokazala, da to ne bo šlo tako zlepa. Ta incident je pokazal, da je Castro le drobna in šibka figura na svetovni šahovnici, ki jo Vzhod uporablja, da z njo dreza in draži Ameriko. Nevarni zapletljaji v Alžiru Dolgih šest let je poteklo, odkar jc v Alžiru izbruhnil upor domačinov proti francoski kolonialni upravi. Ta severno-zapadna afriška pokrajina, ki sestoji iz rodovitnega obalnega pasu ter razsežne puščave Sahare, sc je iz bisera francoske kolonialne posesti spremenila v privcato moro In nadlogo Francije. Ondi živi danes 9 milijonov prebivalstva, od katerega je 8 milijonov Arabcev in Berbercev muslimanske vere ter dober milijon Francozov, ki so povečini ondi naseljeni Že več generacij ter so posedli najboljšo zemljo, imajo v rokah najdonosnejše gospodarske panoge ter pri-viKgiran položaj v javni upravi. V šestih letih se Franciji ni posrečilo upor zadušiti, kljub vedno večjim vojaškim ukrepom, ki so se v zadnjih letih sprevrgli v pravcata grozodejstva. Največja ovira za ■Sklenitev miru so bili in so še vprav francoski naseljenci v Alžiru, ki se nočejo odpovedati svojim privilegijem in podrediti vladi domačinske večine. Ti alžirski »ul-tras« uživajo tudi podporo skrajno nacionalističnih krogov v Franciji, ki se še niso mogli dokopati do spoznanja, da gre kolonialna doba h koncu in da Francija ni več svetovna velesila. Francoske grozovitosti v Alžiru so obsodili številni trezni francoski izobraženci, pa tudi francoski škofje. Generala de Ganila so bili skrajneži poklicali na oblast, v upanju, da bo bojeviti general iz druge svetovne vojne z močno rbko naredil red in 'pokoril upornike. Toda zmotili so se, kajti de Gaulle je spoznal, da je edina rešitev v sporazumu z uporniki. Vendar je pri tem naletel na odpor pri lastnih pristaših in ni upal storiti odločilnega koraka. Vodstvo upornikov, ki je pod načelstvom svojčas Francozom prijaznega zdravnika Ferfiata Abbasa dolgo časa upalo na sporazum, se je v minulem tednu odločilo, da se odzove vabljivim glasovom iz Vzhoda. Ferhat Abbas je Obiskal Moskvo in Peking, kjer so mu obljubili pomoč v moštvu, orožju in denarju. Tako se utegne vojna v Alžiru spremeniti iz francoske kolonialne vojne v mednarodno, kot leta 1936 ona v Španiji. In hladna vojna bo imela eno bojišče več. Nered v Kongu vedno večji V Kongu se državnemu predsedniku nove republike Kasavubuju, ki je odslovil prvega predsednika vlade Lumambo ter se oprl na poveljnika kongoške domače vojaščine novopečenega polkovnika Mobu- tuja, ni posrečilo uveljaviti svoje oblasti. Kongoška vojaščina, ki so jo v rabi orožja izvežbali Belgijci, nišo ji pa vzgojili domačih častnikov, je potem, ko jo je Lumumba nahujskal k uporu, v resnici razpadla v nedisciplinirano tolpo. 'Namesto, da bi o-stala glavni steber reda, pa je tudi po »reorganizaciji« ostala čreda plenilcev in največja nevarnost za red v novi državi. Polkovnik Mobutu je sicer odločen protikomunist in je njegovo prvo dejanje bilo, da je izgnal številne sovjetske »strokovnjake«, ki jih je bil poklical Lumumba in so prišli rovarit v Kongo, ni pa mogel uvesti discipline v svoje čete. Po drugi strani pa večina afriških in azijskih držav, ki so prispevale oddelke za varnostne čete Združenih narodov v Kongu, podpira več ali manj Lumumbo. Generalni tajnik Združenih narodov je sedaj imenoval 15-člansko posvetovalno komisijo iz predstavnikov afriških in azijskih držav, ki imajo čete v Kongu. Ta komisija naj na licu mesta pomaga predstavniku Združenih narodov v Kongu, Indijcu Daya!u, da vendarle spravi novo državo v red. Če bo pa Lumumba zopet prišel na površje, bo pa Sovjetska zveza dobila nove možnosti za rovarjenje v srcu Afrike, kajti ta bivši poštar, ki se je nenadoma povspel v mednarodnega politika, tudi hoče bingljati med Vzhodom in Zapadem, po zgledu Naserja, Nkumraha, Se-kou Tureja in drugih nevtralističnih afri-škoazijskih politikov. ... in pri nas v Avstriji Nova s lada s starimi obrazi Avstrijska vladna kriza je med tem bila rešena, kajti obe koalicijski stranki sta se končno vendarle pogodili, potem ko sta obe spoznali, da je za obe najbolje, če vozita tako naprej, kot doslej. Tako v OeVP kot pri socialistih so prišli do spoznanja, da izrek: bolje je drži ga kot lovi ga, še vedno drži. Bolje je vrabec, to je polovica vlade, v roki, kot pa 'golob na strehi, to je celotna vlada šele po volitvah, 'katerih izid pa ne more nihče gotovo napovedati. Končno vprašanje, ki je povzročilo vladno krizo, to je kritje stroškov za izboljšanje rent, je bilo rešeno v že ustaljenem avstrijskem 'koalicijskem slogu, namreč s kompromisom. OeV'P je pristala na znižanje starostne dobe rentnih upravičencev. Odslej bodo moški že s 64. letom (prej 65. letom) postali upravičeni za prejemanje rente, ženske pa s 59. letom (prej 60.), v zameno pa so socialisti pristali na to, da bodo iz te spremembe nastale stroške krili s pomočjo zvišanja prispevkov socialnega zavarovanja tudi pri delojemalcih in ne samo pri podjetnikih. S L januarjem 1961 bodo ti prispevki zvišani za pol procenta, s L januarjem 1962 pa še za nadaljni pol procenta. Ko je bil dosežen sporazum o vprašanju »Kdo bo vse to plačal?« in sicer, da bodi to tretji, namreč že običajni davkoplačevalec, je bil tudi sporazum o ostalih zadevah lahek. Vlada je z ozirom na še trajajočo debato o Južni Tirolski še naprej ostala provizorično na oblasti, da je mogel minuli ponedeljek dr. Kreisky v imenu vladajoče vlade imeti svoj zaključni govor pred Združenimi narodi, kjer je sprejel kompromisno resolucijo, o čemer pa govorimo podrobneje v uvodniku. Bržkone bomo med tem, ko gre naš list v tisk in pride do bralcev, že imeli novo vlado. Sedanja bo odstopila, da se izpolni črka ustave, nato bo pa takoj kancler Raab poverjen s sestavo nove vlade, ki jo bo pri priči sestavil — s 'kompletnim starim moštvom. In spet bo vse tako kot je bilo. Pa pravzaprav ne popolnoma, kajti napoveduje se val podražite,v javnih uslug in cigaret. Morda bo to edina novost vlade. Vsaka »nova« rčč pač nekaj slane. Svoje jesenško zasedanje je začel minuli ponedeljek koroški deželni zbor. Razpoloženje je bilo mirno. Tako je bil v rekordnem času speljan skozi vijugasto proceduro zakon o položaju mestnih uslužbencev mest s posebnim statutom. Z ozirom na novi avstrijski cestni zakon, ki bo stopil v veljavo s I. januarjem, so bile policijskemu ravnateljstvu v Celovcu in policijskemu komisariatu v Beljaku poverjene v zakonu nove naloge. Nadalje je dežela prevzela jamstvo za novih 12 milijonov šil., ki bodo uporabljeni za kredite malim obrtnikom. Posamezna posojila ne smejo prekoračiti zneska 30.000 šil. Do tu je šlo vse soglasno. Pač pa je bilo pristojnim odborom deželnega zbora predloženih cela vrsta predlogov, glede katerih gredo mnenja precej narazen, čeprav je glede v poštev prihajajočih zadev izdelala tudi vlada svoje predloge, vse kaže, da utegne debata o njih v 'koroškem ljudskem zastopstvu postati nekoliko živahnejša. Pri vladnih predlogih gre sicer, kot pravi uradno besedilo, za večinske sklepe, toda ti večinski sklepi so v koroški deželni vladi — kot je znano — le sklepi socialistične stranke, ker ima le ta v vladi večino. O ostriženih deklicah bi naj tudi razpravljali Največ hude krvi utegne zbuditi predlog zakona o pokojninah mestnim svetnikom, po vzorcu žc sprejetega zakona, ki zagotavlja članom deželne vlade pokojnino po določenem številu let službe — za javni blagor? Med drugimi zadevami se l>o moral deželni zbor pečati tudi s predlogom zakona o ugotovitvi manjšine, ki ga predlaga seveda FPOe (a drugi ji bolj ali manj glasno prikimujejo). Obravnavati bo pa moral še eno v parlamentarni zgodovini edinstveno resolucijo iste stranke. Gre za Koroški deželni zbor zaseda italijanski film .»Jovanka in druge«, ki je po svoji vsebini doslej vse gledalce brez ozira na politično barvo razočaral, koroške superpatriote pa Se razkačil, kajti v njem je — kot smo že poročali — Celovec označen kot mesto v »severni Jugoslaviji«, in da se gledalec ne zmoti je v filmu večkrat videti značilne podobe iz našega mesta, kot »zmaja« na Novem trgu, stolpe mestnih cerkva, prizore iz okolice Križne gore in podobno. FPOe zahteva, da pristojni organi podvzamejo potrebne 'korake, da omenjena oznaka mesta izgine. Se bolj pa jih menda jezi, da v filmu celo trop ostriženih deklet dvomljive čednosti zapodi v beg celo četo AVotanovih vojščakov. Gotovi ljudje imajo pač svoje skrbi. In tudi s to zadevo bi se naj deželni zbor resno pečal. SLOVENCI dama in po metu Pisatelj Mirko Javornik odšel v Ameriko Minuli teden jc odšel iz Trsta pisatelj Mirko Javornik, ki se je z vso družino izselil v Združene države. Mirko Javornik jc ena izmed najznačilnejših osebnosti v sodobni slovenski književnosti in je v naše slovstvo uvedel moderni potopis ter psihološko novelo, katere nedosegljivi mojster je ostal. To jc v „Zgodovini slovenske književnosti”, ki je nedavno v nemškem jeziku izšla pri založiti Gruyter v Berlinu ugotovil tudi najuglednejši slovenski zgodovinar, univerzitetni profesor Anton Slodnjak. Mirko Javornik je bil odloCen mož, ki je neomajno stal na braniku svobode duha in demokracije. Je tudi izboren časnikar, odlikuje ga sijajen slog. Vse to mu daje izjemno, a trajno mesto v svetu slovenske tiskane besede. V dobi med obema vojnama je izdal vrsto knjig, kot glavni urednik dnevnika ..Slovenski dom” v Ljubljani pa jc ta list spravil iz nič na zavidljivo višino. Kot neupogljiv nasprotnik komunizma sc je po vojni nastanil v Trstu, kjer jc postal ena izmed glavnih opor kulturnega programa tamošnjc slovenske radijske postaje, katere sodelavec je ves čas bil. Tudi „Naš tednik” ga je štel med svoje sotnidnikc. Prav tako je dobro znan poslušalcem slovenskih oddaj celovškega radia. Rad je pogosto prihajal na Koroško. Bil razumeven prijatelj teženj koroških Slovencev. Njegov odhod je velik udarec za slovensko kulturo, posebno v Trstu. Odločil se pa je za ta korak, ker kljub vsemu svojemu delu — predvsem po prizadevanju tistih, ki so jim trn v peti duhovno samostojni ljudje in brezkompromisni borci za resnico in svobodo, za krščanska načela in slovenstvo, — ni mogel v Trstu dobiti namestitve, ki bi njemu in družini zagotovila življenjsko bodočnost. Ko se mu za njegovo sotrudništvo iz srca zahvaljujemo, mu v novem svetu želimo božjega blagoslova. 10-ietnica glasila beneških Slovencev Dne 3. oktobra 1950 je začel v Vidmu (Udinc) izhajati list „Matajur”. Iz skromnih in težavnih začetkov se je list v 10 letih razvil v glasilo naj-zapadnejše veje slovenskega naroda, tistih naših rojakov, ki so že leta 1800 bili odrezani od slovenske glavnine, ko je Avstro-Ogrska morala odstopiti beneške province novonastali Zedinjeni Italiji. List je deloma pisan v knjižni slovenščini, deloma v beneško-slovenskem narečju, od časa do časa pa prinaša tudi sestavke v italijanščini. Prilagojen je l>otrebam in težnjam naših beneških rojakov, ki se tudi morajo boriti za svoje narodnostne pravice in kljub velikim težavam že skoroda 100 let vztrajajo. Dolga desetletja jih je v tem boju modro vodil in usmerjal pred nekaj leti umrli msgr. Ivan Trin-ko, priznan slovenski pesnik in globok mislec. ..Matajurju” ob jubileju iskreno čestitamo! Iz slovenskega filmskega sveta V okviru posebnega „Tedna filma”, ki ga jc v ljubljanskem kinu Union priredilo slovensko podjetje „Vesna film” so med sedmimi filmskimi deli predvajalgi kar tri nove domače in sicer celovečerni film iz sodobnega življenja „Vesclica” ter dva kratka filma! „Sestra”, ki prikazuje življenje in delo zaščitnih sester ter „Requiem”, ki zajema iz arhivskega materiala o stari Ljubljani. Napovedana pa je še izdelava enega novega kratkega filma „V sivi skali stari grad”, ki prikazuje zgodovino in sedanjost slovitega Predjamskega gradu. Po šesto letih si namreč Erazem, sloviti srednjeveški roparski vitez, zopet ogleda svoj takrat nedostopni grad, kjer jc bil uspešno kljuboval svojim nasprotnikom, dokler ni postal žrtev izdajstva. Zgodbo za film jc po naročilu domačega podjetja »Viba film” napisal Saša Fuga, režira pa film Vladimir Sintič. Škof dr. Držečnik slovesno ustoličen v Mariboru Kot poroča list »Družina« iz Nove Gorice je bil v nedeljo dne 25. septembra v Mariboru, na škofijskem prestolu v tamoš-nji stolnici, na 'katerem je pred 100 leti, po prenosu škofijskega sedeža iz St. Andraža v Maribor, prvi sedel Anton Martin Slomšek, bil slovesno ustoličen sedanji lavantinski re-zidencialni škof dr. Maksimilijan Držečnik. Po slovesnem vhodu iz škofijske palače v stolnico, ki je bila lepo okrašena, je pred glavnim oltarjem mariborski stolni prošt dr. Franc Cukala izrekel v imenu vse lavantinske duhovščine in vernikov novo imenovanemu rednemu lavantinskemu škofu čestitke in poudaril, koliko veselje vlada zaradi tega po vsej lavantinski škofiji. Med njegovim govorom je bilo prečitano tudi pismo sv. očeta Janeza XXIII. Po končanem pozdravu se je vršila poklonitev duhovščine novemu škofu. Za stolnim kapitljem so se poiklonili vsi lavantin- ski mitrati, celjski opat, konjiški arhidia kon, ptujski prošt in opat trapistov, nato vsi dekani in zastopniki cerkvenih redov, ki delujejo na območju lavantinske škofije, Po homagiju je novi redni lavantinski škol v svojem govoru poudaril, da prevzema no vo čast in pravice rednega škofa na nedeljo, ki je sledila smrtnemu dnevu božjega slu žabnika Antona M. Slomška, in da samo to želi, da bi ipo priprošnji 'božjega služabnika mogel po njegovih smernicah voditi lavantinsko škofijo Bogu v čast in v zveličanje duš. Verno ljudstvo je iz veliko pozornostjo sledilo celotnemu obredu in službi božji, ob sklepu pa z navdušenjem zapelo zahvalno pesem in spremilo novega škofa v slovesnem odhodu iz cerkve nazaj v škofijsko palačo. Z nasmehom v življenje... »Kdor se jezno in 'kislo drži, ta za našo družbo ni.« Vse se ga ogiba in zato — osamljen — kuje temne 'in zahrbtne misli. Ves nesrečen je in neprenehno ga preganja misel, da so mu vsi naklonjeni. Tudi iskrenega prijatelja ne najde, zato životari iz dneva v dan brez pravega življenjskega zagona. Tak nesrečnež je na najboljši poti do vedno obupavajočega pesimista. Blagor pa človeku, ikateremu je položen že v zibelko ljubek nasmeh. Ves angelski je otroški obraz, katerega ožarja blaženost nasmeha, še talko veliko utrujenost prepodi otrokov nasmeh iz materinih oči in jih napolnjuje z upanjem tudi v največjih pre-izkušnjab. 'Pravijo, da je prijazen nasmeh čuden ključek, ki odpre tudi najtežja vrata in more premagati nedostopne trdnjave. Ljubezniv smehljaj je zares veliko vreden. Kitajci pravijo: »Mož, ki se ne zna smehljati, ne sme nikoli odpreti trgovine.« V življenju srečujemo mnogo ljudi z nasmehom na ustih. In vendar jih bomo takoj porazdelili v različne skupine. Nasmeh iz gole uslužnosti nas ne bo nikoli povsem osvojil, čeprav nam ugaja. Osladen in priliznjen nasmeh pa nam je zoprn; saj je rojen v laži in prevari. Prisrčen in iskren smehljaj pa osvaja srca in prinaša tudi v najskritejši kotiček duše sončno toploto in svetlobo. Smehljaj je najsijajnejša govorica; povedati more več kot tisoč besed. Nič ne stane, prinese pa veliko. Obogati 'tistega, ki ga prejme; kdor pa ga da, je za to neprecenljivo nagrajen! Talk smehljaj ima v sebi moč, da ustvarja v družini srečo, v poklicnem delu obilico dobre volje in sklepa nerazdružna prijateljvstva. 'Pisatelj Dale Carnegie je objavil naslednje prijateljevo pismo: »Že osemnajst let sem poročen in ves čas se nisem nikoli nasmejal svoji ženi, kadar sem zjutraj vstal in šel na delo. Ko pa ste mi dali idejo, da naj poskusim z nasmehom, sem se te ideje Oprijel. Bil sem prav pred zrcalom 'in si česal lase. Ko sem videl pred seboj svoj kisli obraz, sem dejal: »Dovolj je te puščobe! Hočem se nasmehniti,« in res — »usedel sem se za mizo in rekel ženi: ,Dobro jutro, draga žena!’ in se nasmehnil. Žena ni bila presenečena, temveč osupla in pretresena. Dva meseca že delam tako in zdi se mi, da je prišla v mojo hišo nova sreča. Kadar grem sedaj v tovarno, se nasmejem vratarju, se nasmehnem uslužbencu v dvigalu in drugim uradnim zastopnikom in vsi mi vračajo nasmeh!« Prisrčen nasmeh je v resnici bogastvo, ki se ne da kupiti ali izposoditi in tudi ne ukrasti. Nihče ni talko bogat, da ga ne bi potreboval. Mnogi se ohranijo »večno mladi«. Skrivnost teh »starih mladeničev« tiči predvsem v iskrenem nasmehu; vsa vprašanja in problemi postanejo tako laže rešljivi. Ti ljudje si ne dajo ugrabiti veselja do življenja. Njih srce je polno dobre volje in v luči tega pojava jim postane celo življenje visoka pesem neskaljenega veselja. O?« nilarfhift Šesto pismo fantom: Da boš vitez tudi Pismo, katerega sem vam ‘pisal zadnjič, vas je gotovo navdalo s skrbjo in vas nagnilo k resnemu razmišljanju: Bog me varuj . . ali 'Bog mi pomagaj, da vstanem . . . Saj je zares ona zabloda podobna nenasitni (pijavki, ki se nesrečnemu fantu vsesa v mozeg in kosti, da mu izmozgava življenjsko silo, obere rože z lic in ugasi ogenj mladosti v očeh. Njegovo fantovsko telo je okuženo, oslabljeno in podobno trhlemu steblu razpadajočega drevesa... ‘Najžalostnejša je pa sled, ki jo skrivna zabloda onečaščanja samega sebe zapusti v hotenju in mišljenju. Vsa duševnost takega fanta pade namreč na tako nizko stopnjo, da ne najde v ničemer več veselja in lepote razen v počutnem uživanju. Središče njegovih misli, želj in besed je razbrzdana počutnost; tak revež je namreč prepričan, da je v vsakem človeku po-željivost tista sila, ki vodi vse njegovo življenje. Miselnost fanta — dekleta Tako mišljenje je za mladega človeka zelo poniževalno in usodno zmotno. Med fantom in dekletom je namreč že po naravi prav v mišljenju in hotenju temeljna razlika. To je posledica tega, ker jima je eloločena po Stvarniku povsem različna življenjska naloga. Mož je poklican, da bije boj življenja zase in za svojo družino. Zato je v njem večja sila, moč volje in drzen, moški nastop. Naloga žene pa je, da skrbno čuva domu prijetno domačnost in da ohra-jnja, kar je mo/, pridobil. Pri tem ji pomaga njeno prirojeno nesebično žrtvovanje za druge in njena darujoča se ljubezen. Vsa dekliška duševnost in vse njeno čustvovanje je torej usmerjeno v dosego srečnega družinskega in materinskega življenja. To so'ljubke sanje, ki se že zgodaj porajajo v njenem srcu. Zato je silna zmota onih fantov, ki sodijo, da se v dekliškem srcu javljajo iste nagonske sile in želje po izživljanju, kakor jih dbčuti fant na sebi. Pri njej se spolni nagon javlja čisto drugače. Dekle, ki ni bilo zapeljano in je zrastlo v nedolžnosti, pozna le duhovno ljubezen. To, kar je v moškem spolni nagon, je v njej želja po družinski in materinski sreči. Ko si pošteno dekle v svojem srcu izbira fanta, si želi zdravega, močnega in podjetnega — saj je sama slabotna in šibka —, da bo pri njem našla varstvo in obrambo; v zameno pa se mu bo darovala z vso ljubeznijo in Žrtvijo. iKako porazno mora torej vplivati na nepokvarjeno dekliško dušo nepričakovano ut p^osneta po mišljenju ... odkritje, da toga, kar je upala, ne najde in da se mora pred ‘tistim, ki bi miu najlaže zaupala, čuvati! Primeri se seveda tudi, da se dekle vda, ker si ne upa ljubljenemu ničesar odreči, toda v duši je skrajno nesrečna in globoko razočarana. Njeno deklištvo je bilo namreč na najbolj surov način poteptano in uničena so vsa lepa pričakovanja o življenju, ki si jih je bila zamišljala sanjava dekliška duša. Takega brezvestnega zapeljevanja pa so zmožni le fantje, katerim je lastna zabloda vtisnila pečat nizkotnega naziranja o ljubezni. Kaj pa zakon ... ? Enako nizko mišljenje goje te vrste na-sladmeži tudi o zakonski zvestobi. Zakon jim je le neomejena možnost poljubnega uživanja. Za odgovornost, in dostojanstvo staršev, za moško čast in lepoto materinstva nimajo nobenega smisla. Ženska jim je le sredstvo čutnega uživanja. Taki pohotneži na ta način ponižajo žensko bitje na stopnjo brezpravne sužnje. Razumljivo je seveda, da tako mišljenje vsako čuteče žensko srce odklanja in prezira. To je pravi vzrok neštetih žaloiger med mladimi poročenci. Porušen je namreč lepi ideal, katerega si je ustvarila mlada nevesta o bodočem možu; to, kar pa sedaj ima, mi vitez njenih sanj, ampak slaboten nasladnež, ki jo je prevaral za višjo, duhovno ljubezen. * Dragi fantje! Zopet sem vas povedel v skrivnostno deželo intimnega doživljanja. Čeprav ga pogosto zakriva skrivnostna koprena tajinstvenosti, je vendar najodločil-nejše za vaše celotno življenje. Zato še enkrat ponavljam: Nizkotno mišljenje o dekliški časti in poslanstvu zakonske zveze je najusodnejša posledica mladostne zablode! V blato namreč potegne tako mišljenje vse njihovo življenje in iz te oskrunjene močvare se širijo le strupeni plini, ki morejo zastrupiti mnogo mladih življenj. Vi pa ste zdravi fantje — ponos koroške dežele - in vaša pot vodi k soncu, kjer je zdravje in čistost življenja! Z novimi močmi na prosvetno delo! Zopet prihaja čas dolgih jesenskih in zimskih večerov, ko je nekoliko ponehalo delo in je mladina bolj vezana na skupno vaško življenje; saj je tudi izletov in počitnic konec. Zato je že od nekdaj ta čas najprimernejši in najugodnejši za intenzivnejše prosvetno delo. To dejstvo mora upoštevati vsak, kdor ima opravka z mladinskim kulturnim delom. Splošna je namreč ugotovitev, da zlasti v povojnih letih, ko se je razvila motorizacija, v poletnih mesecih skoro ni mogoče nadaljevati z rednim društvenim delom. Se celo s pevskimi vajami je navadno velika težava zaradi prevelike zaposlenosti oziroma utrujenosti ali pa zaradi strasti, ki je zajela že vso mladino, ko misli, da je 'treba vsak prosti čas izrabiti za »nekam je treba iti«. Lahko torej rečemo, da smo z oktobrom stopili v prosvetno sezono. Zopet 'bodo na vrsti redne pevske vaje naših cerkvenih in prosvetnih pevskih društev, kjer bodo gojili cerkveno in narodno petje. Saj je to že stara tradicija po slovenskih vaseh južne Koroške. Mnogokje je prav pesom še najmočnejša vez, ki združuje dobromislečo in požrtvovalno mladino in jo ohranja povezano s podedovano tradicijo. Druga oblika kulturnega udejstvovanja na našem podeželju je odrska umetnost. Menda zares m naroda, ki bi se z odrskim udejstvovanjem toliko izbraževal kot prav slovenski narod. Saj skoro ni župnije, kjer bi se v času, ko je bilo pri nas odrsko življenje na višku, ne zbirala mladina na igralskih vajah in na leto vsaj par iger odigrala: 'ljudstvu v pouk in zabavo. Dasiravno je za naše ljudstvo igranje narodnih ali zabavnih iger še vedno najbolj privlačno, moramo žal ugotavljati, da je tovrstno udejstvovanje tudi pri nas nazadovalo. Vzrokov za to bo seveda več. Današnji družbeni razvoj je vedno bolj nasproten podrobnemu in vztrajnemu prizadevanju na kulturnem področju. Materializacija in mehanizacija življenja sta največji sovražnici nekdanjega načina kulturnega udejstvovanja podeželskega človeka. K temu pa doprinese svoj negativni delež tudi neugodno ozračje, v katerem živi naša ku!lturno zapostavljena narodna manjšina. Pa kljub temu smo doslej še vsako leto v prosvetni sezoni z veseljem čkali v časopisju, da nas naše kulturni ustanove vabijo na svoje prireditve. To je jasen dokaz, da je naše ljudstvo kulturno še zmožno življenja. To dejstvo je toliko bolj razveseljivo, ker je prav katoliška prosveta pri svojem delu oprta zgolj na idealizem in požrtvovalnost mladega rodu. Dokler pa ima narod še takšno mladino v sebi, ima v tem tudi najtrdnejše zagotovilo svojega narodnega in verskega obstoja! Športni Tokio ima že težkoče radi olimpiade 1964 Na svidenje v Tokiu 1. 1964! — S tem napisom so ob koncu avgusta zaključili NV11. olimpijske igre v Rimu — toda komaj nekaj dni potem so se pokazali znaki, da bo imel mednarodni olimpijski odbor še mnogo težkoč s prihodnjo olimpiado. Nikolaj Romanov, predsednik športnih organizacij v Rusiji, je pred svojim odhodom iz Rima izjavil časnikarjem na njihovo vprašanje glede enotnega zastopstva obeh Kitajsk (rdeča in Formoza) na olim-piadi v Tokiu 1. 1964 to-le: »Zakaj naj bi se Formoza kot kitajska provinca ne udeležila z enotnim kitajskim moštvom?« Iz tega sklepajo, da bo komunistična Kitajska še naprej trdovratno vztrajala na tem, da bi Formoza ne bila več član mednarodnega olimpijskega odbora. Rdeča Kitajska namreč ni član omenjene mednarodne organizacije in zato tudi ni sodelovala pri letošnji olimpiadi v Rimu. Razume sc pa, da bo napela vse sile, da se prihodnjih olimpijskih iger tudi ona udeleži. Zato je pričakovali, da se bo ponovila zahteva po skupni in enotni reprezentanci Kitajske in da se bodo pri tem Sklicevali na precedenčni slučaj Skupnega nemškega moštva v Rimu. In tudi pri Koreji se lahko kaj sličnega zgodi, kajti sedaj je samo Južna Koreja zastopana. Mednarodni olimpijski odbor čakajo vsled tega težke naloge in zapreke, katere ne bo tako lahko prebroditi. Morala se bo na vsak način najti kaka rešitev, ker končno — če vzamemo n. pr. komunistično Kitajsko z nad 600 milijoni prebivalci - nc moremo več olimpijskih iger imenovati svetovno športno prireditev, če največjega naroda sveta ne pripustijo k sodelovanju. Poleg tega se pa pojavljajo še druge tež-koče in v vzhodnoazijskem prostoru imajo tudi politične razmere odločilen vpliv na razvoj dogodkov. Blizu KM) milijonov je Iz. filmskega sveta: “Mein Kampf" (Moja borba) 'Ko Človek čita naslov »Mein Kampf«, se kar s strahom spomni groze polnih čajsov pred dvajsetimi leti. Saj je bila knjiga z istim naslovom simbol uničenja, katerega je pripravil Hitlerjev nacističen sistem evropskim narodom in končno tudi lastnemu nemškemu ljudstvu. Film je bil lansko leto izdelan na Švedskem in prikazuje, kako je nacistični po-kret nastal in prišel na oblast preko laži, nasilja in imorije. »Mein Kampf« je bil manifest nacistične ideje, ki je očara'1 kulturno razvito nemško ljudstvo. Film si postavlja vprašanje, kako je moglo priti do tega, da je s tako pogubnimi idejami mogel »blazni kaprol« postati »Fiihrer« nemškega naroda in pognati vso Evropo v neizmerno trpljenje in revščino. Na to vprašanje skuša odgovoriti ta švedski dokumentarni film s pomočjo zgodovinskih dogodkov in časov po prvi svetovni vojni, ko je bila Nemčija premagana, ponižana in maščevanja polna. Tako so rjave tolpe izrabile to razpoloženje naroda; kar se jim je pa postavilo nasproti, pa so brezobzirno uničili. Da pa je nacistična drhal tudi na zunaj postajala vedno močnejša, je bilo krivo mnogo tudi neodločno zadržanje zapadno-evropskih politikov. Tako je mogel naci-/um začeti z osvajalnimi pokreti. Zasedel je Avstrijo in Češko, nakar je začel drugo svetovno vojno. Dejanje filma je v prvi vrsti posvečeno dogajanjem na vzhodni fronti, o kateri je sicer bilo že mnogo pokazanega. V tem filmu pa je povsem na novo prikazan nov dokumentaren material iz šolanj SS-oddclkov in policijskihh čet na Poljskem. Grozo Zbujajo prizori trpinčenja in uničevanja Judov v varšavskem ghetu. V zavesti velike odgovornosti so ustvarjalci filma vestno uporabljali vire iz arhivov in originalnih posnetkov govorov Hitlerja ter njegovih pomočnikov, da so tako mogli prikazati, da je sokriv ves narod pri umorih milijonov nedolžnih ljudi. »Do tega ne sme nikdar več priti!« je klic filma, ki tudi utemeljuje ta svoj poziv y. vso prepričevalnostjo. Državna in katoliška filmska cenzura toplo priporoča film za odraslo mladino kot odlično vzgojno in historično dokumentacijo. Film so kazali že v Celovcu in v Vibi; tipamo, da bo v 'kratkem prišel tudi na naše podeželje. Ker ima zares najboljšo oceno, ga priporočamo tudi mi, da si ga ogledale, da boste lahko premnoge »rjavosrajčnike« južne Koroške opozorili na zgodovinsko dokazana zločinstva njihovih učiteljev in vo-Jliteljev. KOTIČEK Japoncev, 'ki ne 'živijo ravno v rožnatih razmera'h in zato ni nič čudnega, da se po japonskih listih pojavljajo močne struje, ki so proti temu, da bi se višile leta 1964 olimpijske igre na Japonskem. Na drugi strani se pa široki krogi dežele izjavljajo, da naj bi se igre le vršile, ker bi si Tokio pridobil s tem velik ugled, Japonce pa bi priznali kot velik in sposoben narod. Naj že bo kakorkoli, goitovo je le eno, da vsi načrti zavisijo od političnega razvoja v prihodnjih letih. Japonska bi naj bila 1940 izvedla XII. olimpijske igre, a so vsled druge svetovne vojne odpadle. Zato iskreno želimo, da bi se vsaj osemnajste vršile v Tokiu, kjer se 'bo športna mladina vseh petih kontinentov gotovo i velikim veseljem in v velikem številu zbrala in tekmovala v plemeniti ‘borbi v deželi vzhajajočega sonca. KOLIKO SO KASIRALI NA RIMSKI OLIMPIADI? Letošnje olimpijske igre v Rimu so na vstopnini prinesle 2 milijardi 620 milijonov lir, katero vsoto je plačalo I milijon 600 tisoč gledalcev. Pri lahkoatletskih tekmah je bilo največ gledalcev, namreč 400 tisoč, pri nogometu 260 tisoč, plavanju 180 tisoč, pri telovadbi 43 tisoč, pri kolesarskih dirkah 29 tisoč. Olimpijci zapuščajo arene. Svetovni in olimpijski prvak v desetemboju, Amerika-nec Raler Johnson, k'i si je tudi v Rimu osvojil zlato kolajno, je izjavil, da ne bo več tekmoval, ker bo zapustil aktivne športne vrste in sc podal k filmu. Italijan Adolfu Consolini, bivši svetovni rekorder in večkratni evropski prvak in olimpijski zmagovalec 1. 1948 v metanju diska, bo tudi zapustil športno areno. Njegov poslednji nastop je bil pri letošnjem italijanskem prvenstvu v Bologni meseca septembra. P * ! * S * /\ * N * O * B * R * * N » J » E Nehvaležni oderuh Zgodilo se je, da je oderuh padel v revščino. Da ne bi umrl od gladu, bi se moral oprijeti kateregakoli dela. Toda stara resnica je, da so oderuhi z delom sprti, in tudi naš oderuh ni hotel delati. Gladoval je dan, dva, lačen je ostal še tretji dan in četrtega dne je sklenil: »Rajši umrem, kot da bi delali« Odšel je k reki, da bi se utopil. Slekel se je in se vrgel v vodo, komaj pa se mu je zmočila glava, se je smrti prestrašil. Izplaval je na obalo. Nekaj časa je posedal na bregu, pa se je spet vrnil v vodo — že spet se je prestrašil in se skobacal na suho. Še nekajkrat je naredil tako: skočil je v vodo in splezal na suho, pa spet skočil in spet izplaval. Nedaleč proč so v trsju gnezdile divje gosi. Stari gosak in gos sta opazovala oderuhovo obnašanje. »Kakšen čuden človek,« je dejal gosak gosi. »Stopil bom k njemu, da izvem, kaj se mu je primerilo.« »Nikar, nikar,« se je prestrašila gos, »kaj pa, če ni to hudoben človek?« Gosak je bil pogumen in ni ubogal žene. Odracal je k oderuhu in ga pobaral: »Povej no, zakaj neprestano skačeš v vodo in lezeš na suho?« Oderuh je odgovoril: »Utopiti se hočem, ker sicer bom umrl od gladu!« »Lahko ti pomagam v nesreči,« je dejal gosak in splaval pod vodo. Ko se je dvignil iz reke, je držal v kljunu velik biser. Gosak je odprl kljun in biser je padel k oderuhovim nogam. Oderuh je bil 'kot neumen od veselja, pograbil je dragoceni kamen in stekel v mesto. Tam je dragulj prodal in spet postal bogataš. Mnogo dni je minilo od takrat, a oderuh se niti enkrat ni spomnil na gosaka, ki mu je bil podaril biser. V tistem času se je po vsej deželi razvedelo, da je zbolela maharadževa hči. Veliko zdravnikov se je zbralo okrog bolnice, a nihče je ni znal ozdraviti. Pa je prišel iz Tibeta učen zdravnik in povedal: »Maharadževa hči bo ozdravela, če bo pojedla srce divje gosi. Toda gos je treba uloviti živo, sicer bo njeno srce izgubilo čudežno zdravilno moč.« Razveseljen je maharadža razglasil: »Tisti, kdor bo prvi prinesel živo divjo gos, bo dobil za nagrado grad in tisoč sužnjev.« Ko je oderuh izvedel za maharadževo obljubo je stekel k reki, kjer je bil v svojih nesrečnih dnevih srečal gosaka. Tam je nehvaležni oderuh sedel in začel na ves glas kričati: »Kje, kje si, moj rešitelj? Kje si? Zakaj mi ne prideš v stiski na pomoč? Slabo mi gre, nesrečnežu, slabo!« Gosak je slišal oderuhovo vpitje, zapustil je svoje gnezdo in odplaval k oderuhu. »Kaj ti lahko pomagam?« »Oh,« je zašepetal oderuh, »ko bi le vedel, kakšna nesreča me je zadelal Pridi na breg, vse ti bom povedal.« Gosak je zaplaval k bregu, otresel vodo s peruti in stopil na suho. V tistem trenutku ga je oderidi zgrabil, stisnil ijxxl pazduho in odhitel z njim v meslto. »Kam me neseš?« se je prestrašil gosak. »Izpusti me in dal ti 'bom še en biser!« Oderuh se je hudobno zasmejal: »Kaj mi bo tvoj biser? Ko bo maharadževa hči pojedla tvoje srce, bom dobil od njenega očeta grad in tisoč sužnjev!« Gosak je zajokal, njegove solze so padale na tla in se spreminjalle v bisere. Ko je pohlepni oderuh zagledal bisere na tleh, se je sklonil, da bi jih nagrabil. Komaj pa se je s prsti dotaknil bisera, mu je roka prirasla k zemlji. Pozabil je na gosaka in segel še z drugo rolko po biserih — toda druga roka je takoj prirasla k tlom. Ni več mogel stiskati gosaka pod pazduho, žival je Osvobojena vzletela kvišku. Ko so prišli po cesti ljudje, jih je oderuh milo prosil: »Pomagajte mi, pomagajte!« Ljudje so ga poskušali dvigniti s tal, vlekli so ga za roke, toda bolj ko so vlekli, globlje so se oderuhove roke vdirale v zemljo. V bližini se je zaslišalo glasno topotanje. »Sloni! Divji sloni bodo pridrveli mimo!« so se prestrašili ljudje in se spustili v beg. »Rešite me! Rešite me!« je vpil oderuh za njimi. Toda nihče ni poslušal njegovih prošenj. Sloni so prihajali vedno bliže, največji izmed njih je s težko nogo ubil pohlepnega in nehvaležnega oderuha. Indijska pripovedka Staroverski svet Pred nekaj leti potoval iz Presna je moj stričnik Melik v New York. Prej, pre-den je šel na železniško postajo, ga je obiskal njegov stric Garo in mu pripovedoval o nevarnostih popotovanja. '»Ko stopiš v voz,« je rekel starec, »si skrbno izberi prostor, sedi in ne oziraj se okoli sebe.« »Razumem,« je rekel moj stričnik. '»Po odhodu vlaka bosta v voz kmalu prišla dva uniformirana človeka in bosta zahtevala vozni listek. Ne oziraj se nanju. To sta sleparja,« je rekel starec. »Kako naj to spoznam?« je vprašal moj stričnik. '»Boš že spoznal,« je rekel starec, »saj nisi več otrok.« »Razumem,« je dejal moj stričnik. »Niti trideset kilometrov se ne bbš vozil, pa bo prišel k tebi ljubezniv, mlad človdk, ki ti bo ponudil cigareto. Reci mu, da ne kadiš. Gigarete vsebujejo opojno snov.« '»Razumem,« je rekel moj stričnik. »Ko boš šel v jedilni voz, boš trčil na mlado žensko, ki se ti bo nalašč nastavila in te bo pri trčenju skoraj objela,« je rekel starec. Zelo bo privlačna in se bo opravičevala. Bilo bi naravno, če bi se z njo spoprijateljil. Temu se nalašč izogni, pojdi v jedilni 'voz in jej. Tista ženska je pustolovka.« »Kaj je tista ženska?« je vprašal stričnik. »Pocestnica,« se je zadrl starec. »Ti kar pojdi v voz in jej. Naroči si najboljšo jed, in če bo voz prepoln in bo za nasprotno mizo sedela lepa, mlada ženska, ji ne glej v oči. Če se obrne k tebi in te nago- voril, se delaj, kot da si slep in gluh.« »Razumem,« je dejal stričnik. »Delaj se kot da si gluh,« je rekel starec. »To je edini način, da se zadevi izogneš.« »Čemu da se izognem?« je vprašal stričnik. »Da se izogneš brezizhodnemu položaju,« je rekel starec. »Jaz sem popotoval in vem, kaj govorim.« »Razumem,« je zopet rekel stričnik. »Ne zahtevaj, da ti -vse ponavljam,« je dejal starec. »Dovolj! jaz imam sedem o-trok. Moje življenje je bilo bogato, bilo je življenje poštenjaka. Imam zemljo, vinograde, sadovnjake, živino in denar. En človek ne more imeti istočasno vsega, morda le kak dan.« '»Razumem,« je rekel moj stričnik. »Ko se boš iz jedilnega voza vračal na svoj sedež,« je rekel starec, »boš šel skozi voz za kadilce. Tam boš videl ljudi, ki bodo kartali. Igrali bodo trije ljudje srednjih let, ki bodo imeli na prstilr zelo dragocene prstane. Tisti trije gospodje se ti bodo ljubeznivo priklonili, eden izmed njih pa te bo povabil, da se jim pridružiš. Reci jim, da ne razumeš angleško.« »Razumem,« je rekel moj stričnik. »Vidiš, to je vse,« je rekel starec. »Lepa hvala,« je rekel moj stričnik. »še nekaj,« je dejal starec. »Ko boš šel spat, vzemi iz 'žepa denar in ga daj v čevelj, čevelj pa pod blazino, na njej pa imej vso noč glavo in ne zaspi. »Razumem,« je pritrdil moj stričnik. Starec je šel. Naslednji dan je moj stričnik Melik stopil v vagon in odpotoval naravnost prek vse Amerike do New Yorka. Dva uniformirana človeka nista bila sleparja. Človdk z zastrupljeno cigareto ni prišel, lepa ženska med Obedom ni sedela za mizo nasproti mojemu stričniku, v vagonu za kadilce pa tudi niso igrali kart. Stričnik je vtaknil denar v čevelj in tega pod blazino. Vso prvo noč je imel glavo na blazini in ni zaspal, toda naslednji dan je opustil vse podobne ceremonije. Naslednji dan je sam nekemu mlademu človeku ponudil cigareto, ki jo je tudi sprejel. Med Obedom se je komaj prerinil do prostora za mizo in sedel poleg mlade dame. On sam je v voizu za kadilce pričel partijo pokerja, in preden je prispel v New York, se je spoznal z vsemi popotniki in vsi v vozu so poznali njega. In ko je vlak peljal skozi Ohio, so moj stričnik in mladi človek, ki je sprejel cigareto, z dvema damama, ki sta potovali v Vesar, sestavili kvartet, ki je pel »Walbash Blues«. Potovanje je bilo zelo prijetno. Ko se je moj stričnik Melik vrnil iz New Yorka, ga je njegov stari stric zopet obi-skal. »Videti si zdrav,« je dejal. »Ali si se držal mojih navodil?« '»Seveda sem se držal, stric,« je odgovoril stričnik. Starec se je zagledal nekam v daljavo. »Zadovoljen sem, da je vsaj nekdo izkoristil moje izkušnje,« je rekel. William Saroyan MLADA GREDA: Obirlki LefiL kra j... Dežela rajsko mila (ibirški ljubi kraj! Zakaj sva se ločila, da žalostna sem zdaj? Če tuje rože gledam, je žalostno srce, še cvetje mi preseda, na Obirskem lepše je! Če čujem ptičke peti, me gane spev srca, še ptička žvrgoleti na Obirskem lepše zna! Če plavati v potoku zagledam ribice, srce trpi, se joče na Obirskem lepše je! Domače rož’ce, ptice, srebrne ribice, ve imate veselice za otožno mi srce! Zato nazaj na Obirsko, kjer radost je doma; tam ne kalijo burje, nam mirnega srca. Ani O 1 i p Visoška kronika 14. D r. I v a n T a v č a r Začelo se je bučanje v veži. Sledilo je nekaj govorice z Margareto, nakar so se duri hitro odprle. V hišo sta pribrenčala sinova, starejši Marks in mlajši Othinrih; o zadnjem mi ni znano, kako je prišel do tega nečloveškega imena. Bila sta kakor raz-dražena sršena. Postavila sta sc pred očeta, a mene še pogledala nista. Marks se je najprej oglasil: »Kaj je, oče? Kaj pripoveduje Margareta?« In Othinrih je kar ob mizo udaril ter vpil: »— da jo hočete dati od hiše, ko vendar veste, da midva brez nje ne bi mogla živeti!« Marks se je še jezil: »In med ljudi naj bi prišla, ki govore, kakor lajajo pri nas psi!« Tudi Marks je tolkel z roko ob mizo. Nespodobno govoričenje o domačem jeziku me je pogrelo, da sem hotel fantičema nekaj povedati, kar bi jima ne bilo všeč. Prihitela pa je v izbo Margareta, prijela Othinriha za rokav in ga vlekla za sabo, proseč oba, da naj mirujeta in naj ne dražita očeta, ki je vendar hitre jeze, da se razkači nad vsako malenkostjo. Kričala sta: »Nočeva, da bi te prodajali od hiše!« Ali odnehala sta vendarle, ker je popolsestra nad njima imela več moči, nego sem pričakoval. Hišni gospodar se ni razjezil, dasi mu je v modrem očesu nekako zažarelo. Tudi ona na peči se je zopet oglasila in čul sem, kako je vzdihovala: »Jeremija, čemu jo siliš od hiše? Rad jo imaš in rada jo imata tvoja sinova, dasi ju nisi odgojil, kakor je predpisano v božji knjigi. Počakaj še! Gotovo pride krščanski mladenič, ki jo bo hotel imeti, ki jo bo snubil, kakor je snubil Jakob svojo ženo. Če ga ni tu, pride od drugod, pride z Nemškega, kjer so zmagovavci svetega evangelija spoznavavci! Trubar ti ga poišče. Trubar, ki mu prihaja iz ust čista božja beseda, kakor prihaja iz panja sladki med!« Jeremija je bil takoj zopet pri nji ter je zopet položil roko na zgubano njeno lice: »Tiho, mati! Če bi vas kdo naznanil grajskemu glavarju, bi vas uklonili v verige in umreti bi morali v temnicah na loškem gradu!« Tedaj je starka povzdignila svoj glas, da se je slišala njena beseda po celi izbi: »Gospod bi mi ne mogel dodeliti večje sreče, če bi se izpolnilo, kar si povedal! Dajati izpričevalo za evangelij, bi bilo moje veselje, in naj mi z verigami obložijo vse ude pregrešnega telesa! Izpričevalo, katero si odklonil ti in katerega ni dajala Barbara, ker je bilo vama več za dobrine tega sveta, nego za blagoslove nebeškega kraljestva! In to, da so se otroci, rojeni iz mojega mesa, izneverili najsvetejšemu, leži nad mano kakor skala, da trpinčena duša ne more iz telesa, ki bi ga bila že davno morala izročiti črni zemlji! Trubarja pokličite!« še dalje je vzdihovala: »Glej, prišel je dan, ko govorim: ,Srečni so jalovi in srečna telesa, ki niso rodila, in prsi, ki niso dojile! Posušena trava sem na strehi, in posušila sem se prej, nego sem bila izruvana. Moja duša upa na Gospoda im nanj se zanaša, da so rešene solz moje oči. Usta mojih sosedov ne poznajo resnice in ne rode okrepčanja. Hitim v kraljestvo živih, kjer ima Gospod svoje zaklade. Noč in dan je trpljenje moja jed. Gospod je. poslal name veliko vodo, da se potapljam v nji. Moja duša je bila pre-iganjalna in k tlom je potlačeno moje življenje!’« Omahnila je po peči in morda zaspala, ker tisti večer ni izpregovorila več besede. Po večerji, pri kateri se ni zgodilo nič pomenljivega — le brata Marks in Othinrih sta črno gledala, ne da bi bila kaj črhnila — so naju peljali v čumnato, kjer so meni in Lukežu odkazali široko posteljo, da sva skupaj brez težave prenočila. Po d»lgi hoji. sva tudi hitro zaspala in prav dobro spala do ranega jutra. Takoj ko se je zdanilo, pa sem vstal ter se ogledal po Wulffingovem gospodarstvu. V hlevu je bilo precej živine, in reči moram, da ni bila slabša od naše na Visokem: morda za malo spoznanje, za več pa gotovo ne, dasi je oče Polikarp slovel, da ve, kako je ravnati z govedom. Nametal sem klaje v jasli. Ko sta Marks in Othinrih dosti pozneje vstala, je bilo že vse opravljeno. Smeh in porogljive besede sem prezrl; ali očetu, ki je prišel za nami, in Margareti, ki je prišla molzt, je bilo moje delo všeč. Othinrih je osedlal konjiča in na vse jutro odjezdil proti Zalemu logu, da bi prinesel odondot sladkega vina. Govorilo se je nekaj o Črnikalcu; tega pa v Zalem logu gotovo ni bilo dobiti, ker ga še celo loški škofje niso mogli vselej dobiti, bodisi da ga je vinograd premalo rodil, bodisi da je bilo črnikalsko vino tudi za škofa predrago. Celo dopoldne smo kosili otavo, pri tem pa me je gospodar venomer izpraševal o 'našem domačem gospodarstvu. Hotel je vedeti, koliko starov smo pridelali pšenice in drugega žita, koliko glav živine imamo v hlevu in koliko konj za tovorjenje. Molji odgovori so ga prav zadovoljili, ker je postal zgovornejši od odgovora do odgovora. Od svoje strani pa pripominjam, da kosimo na Visokem boljšo in lepšo otavo! (Dalje prihodnjič) Isti časnik izide na dvek ceiinaii istočasno Prvikrat v zgodovini tiska je dne 20. oktobra izšel en časopis istočasno na dveh celinah in sicer v New Yorku v Ameriki ter v Parizu v Evropi. Je to dnevnik »New York j imes«, ki je ob tej priložnosti imel prek glave napis: »Današnji Nevv York Times izšel v Evropi danes!« (TODAY’S NEW YORK TIMES PLJBL1SHED IN EU ROPE TODAY!) Od takrat lahko dobi bralec, bodisi v Ameriki, bodisi v katerem koli glavnem mestu v Evropi, svoj list na mizi ipri zajtrku. Koj ko je namreč list v zgodnjih jutranjih urah natiskan, da ga brzi tovornjaki odpeljejo na letališče od koder gre po zraku na vse strani. la sijajni dosežek je omogočila uporaba izpopolnjene kombinacije najmodernejših elektronskih in tiskarskih naprav. Njihovo jedro 'tvori takozvani »Teletypesetter« ali elektronski stavni stroj, ki — priprosto povedano — omogoča enemu stavcu v tiskarni v Nevv Yorku, da istočasno dela z dvema stavnima strojema, z enim v Nevv Yorku in drugim v Parizu. Tej napravi pravijo »Tele ty pese t ter« ali daljnovodi ji vi stavni stroj. Udarci stavčevih prstov na čtlkovnico (ta-staturo) se najprej pretvorijo v elektronske sunke (impulze), ki potem po posebnem sistemu prelitknjavajo trak iz trdega papirja. Uporabljajo pri tem 64 različnih kombinacij luknjic za posamezne črke in znake. Istočasno pa te elektronske impulze prenašajo prek radija in kabla v Pariz, kjer pre-luknavajo drugi papirnati trak. Tako v Nevv Yorku kot v Parizu potem denejo trak v (posebno konstruirani stavni stroj, ki potem proizvaja stavek v svincu. '»Teletypesetter« sam po sebi ni povsem nova iznajdba. Že od leta 1927 ga nporab-Ijajo v Ameriki in tudi v Evropi pri nekaterih časopisnih velepodjetjih. 'Prvikrat se pa je Nevv York Timesu posrečilo, s to napravo premagati ocean. Razdalja je vsekakor precejšnja, znaša namreč 3000 milj ali nad 4800 km. Elektronski signali hitijo z brzino svetlobe. Za prenos stavka si je Nevv York Times zagotovil tri kanale po prekomorskem kablu in tri radijske kanale. Celotni prenos za eno številko lista znaša 6 ur. Časnik izhaja v Parizu vsak dan razen nedelje. Obsega 10 do 15 strani velikega formata (približno 2 krat večji kot avstrij-iski). - Nevv York Times je že pred tem imel svojo posebno »mednarodno izdajo«, ki je izhajala v Amsterdamu. Za tisk so z letali prevažali matrice (odtise celih strani) iz Nevv Yorka, kar je povzročalo izgubo dragocenih 24 ur. Tudi razpošiljanje je — zaradi neugodne prometne lege Amsterdama ob severozapadnem robu evropslke celine — zahtevalo še nadaljnih 24 ur ali več, tako da je bralec dobil v roke 3 do 3 dni star časopis. (Kljub temu pa je imel list tudi v Evropi znaten krog bralcev, predvsem zaradi visoke intelektualne ravni lista in še posebej zaradi' njegove izvrstne poročevalske službe, ki zajema ves svet. »Nevv York Times« je brez dvoma list z najbolj razpredeno mrežo visoko kvalificiranih dopisnikov po vsem svetu. Edinstven je tudi njegov tedenski pregled svetovne politike. Tem njegovim prednostim bo nova pariška izdaja dala tudi v časovnem pogledu še večjo vrednost. Brez urednikov pa tudi pri tej popolnoma avtomatiziranem pariškem časniku ne gre. Skupina izkušenih časnikarjev, predvsem strokovnjakov za zunanjo politiko in mednarodno gospodarstvo je bila premeščena iz Nevv Yorka v Pariz, da pomaga evropsko izdajo urejevati v Evropi. naj zaprosi pri najbližnjem uradu Caitho-■lic Relief Services, da mu izposlujejo tako potrdilo. Pri prošnji naj se navede vse, kar je moral pretrpeti v svoji domovini pod 'komunističnim režimom, kako je bil preganjan (sam in njegovi najbližji sorodniki, ker niso soglašali s komunizmom in naj po možnosti tudi pove naslov svojega sorodnika ali drugega sponzorja (to je osebe v Ameriki, ki bo dala potrebno garancijsko izjavo v prid beguncu za vselitev) v Združenih državah, kamor bi rad omigriral. Ameriški konzulati in posebne komisije so v oktobru začele popisovati vse begunce v Italiji, Avtstriji, Nemčiji, Franciji in Grčiji, ki bi radi. emigrirali v Združene drža- ve. Vsi begunci se morajo registrirati, sicer oblasti sploh ne bodo začele uradovati za njihovo emigracijo v Ameriko. Svetujemo tudi, da se begunci prijavijo naj-bližnjemu slovenskemu duhovniku. Preselitveni urad LIGE katoliških Slovencev v Ameriki, 1156 VVashington Blvd., Mayfield Heights, Cleveland 24, O., ima sedaj formularje za vlaganje sponzorskih garancijskih izjav. Begunci in sponzorji naj torej pišejo na ta naslov in sporoče svoje želje. Urad bo ugotovil, ali ima begunec pravico vselitve po novem zakonu, izpolnil formularje in dajal navodila na Obe strani, tako sponzorjem 'v Ameriki, kakor tudi beguncem v Evropi. Liga KSA Največja avstrijska kalorična elektrarna v Št. Andražu Železniški predor skozi Dolgi breg so prevrtali S pritiskom na gumb je minulo soboto generalni ravnatelj Avstrijskih državnih žele/mic sprožil tri naboje eksploziva, ki so raztrgali še preostalo, dva metra debelo steno med dvema skupinama minerjev v predoru bodoče Podjunske železnice skozi Dolgi breg od Rude proti Št. Pavlu v Gra-nitztalu. S tem je bil slovesno zaključena prva etapa gradbenih del za predor, ki meri skupno 1443 metre ter je poleg leta 1952 zgrajenega predora skozi Semmering najpomembnejše delo te vrste, kar jih je bilo izvršenih v zadnjih 50 letih v Avstriji, ko je bila zaključena velika doba železniških gradenj. Ko se je razkadil prah in sta si vodji obeh minerskih skupin, Pichler in Rajkovič podala roke, se je šele videlo, kako natančno je bilo vse delo izvršeno. Razlika med obema rovoma, ki so ju začeli lani junija istočasno vrtati na obeh krajih, pri Rudi in pri št. Pavlu, je znašalo le par centimetrov. Najprej pa velja omeniti tiste, ki so pri tern nevarnem delu morali žrtvovati svoje življenje. Sta to minerja J. Pichler iz Wild-bad Einod in domačin Hubert Tičar, tih in s/kromen fant iz Rude, o čigar nesrečni smrti v predoru smo svojčas že poročali v našem listu. Oba sta izgubila življenje pod skalnatimi gmotami gore, ki so se zrušile nanju. Življenje minerjev je trdo in nevarno in smrt je njihova stalna spremljevalka. Kljub temu smo minulo soboto videli na od sonca, dežja in rovne vlage ter prahu izžganih obrazih nasmeh. Zopet so izvršili nalogo, ki jim je bila naložena. Njihovi od dela razorani obrazi pod jamskimi čeladami so se ostro odražali od negovanih lic mestnih odličnikov in druge gospode, ki se je pri vhodu v predor pri št. Pavlu zbrala za to slovesnost. Predor bo predvidoma končan v začetku leta 1962. Leta 1959 so zanj porabili 14,2 milijona šil., proračun za leto 1960 predvideva 80 milijonov, za leto 1961 pa tudi prav toliko. Pri gradbenih delih je sedaj zaposlenih 600 delavcev, od katerih je večina s Koroške, je izjavil generalni direktor dr. Schantl, ki je napovedal, 'da bodo tako dela v predoru kot ostala dela pri Podjunski železnici — o katere končnih skupnih stroških pa ni moč jasnega izvedeti —ipo načrtu izvajali naprej, ako bo finančni minister dal pravočasno na razpolago denar. Pač pa je bilo že uradno napovedano, da bo ta proga obratovala z letno izgubo 10 milijonov šilingov. V malem starinskem mestecu št. Andražu, nekdaj sedežu lavantinskih škofov, ki ga krasita dve lepi cerkvi, je bila minuli teden slovesno otvorjena največja kalorična elektrarna v Avstriji. Dober kilometer od idiličnega mesteca se mogočno dviga v zrak nova moderna stavba, last „OeI>K, Avstrijskih dravskih elektrarn dd.” (OesterreichLsche Drau-kraftwerke A. G.) Slovesnosti so prisostvovali odličniki koroške dežele ter konzularni predstavniki Jugoslavije, Italije in Zapadne Nemčije. Kot je v svojem pozdravnem nagovoru dejal generalni direktor dipl. gospodarstvenik Gaston Kugler, je modemi obrat, ki je stal 344 milijonov šilingov, kolikor mogoče tehnično racionaliziran. Racionalizacija in avtomatizacija osvobajata človeka od človeku nevrednega težkega dela ter mu omogočata, da razvija svoje umstvene sile, kajti te so za tehnični in duhovni napredek najbolj koristne. Višje kvalificirano razumsko delo pa zahteva od človeka večjega duševnega napora koncentracije ter mu nalaga večjo odgovornost. Zato je podjetje brez oklevanja poskrbelo potrebna sredstva za zgraditev odgovarjajočih naprav za varnost in blagostanje delavcev. — Med drugim je bilo zgrajeno po načrtih dipl. arch. Mayerja zelo okusno in smotrno urejeno poslopje za družabne namene. Tehnični generalni direktor dipl. ing. Werner pa je uvodoma obžaloval, da zbranim gostom žiti ne more naznaniti dograditve atomske elektrarne, kar bi brez dvoma bil dogodek prvega reda, toda če podrobneje pogledamo, je dejal, je tudi tehnika kaloričnih central tako napredovala, da je dograditev moderne elektrarne, kot je v št. Andražu tudi pomemben dogodek. Turbinsko-generatorski agregat, ki je največji v Avstriji sestoji iz ene same turbine, katere proizvodna moč znaša 110.000 kilovatov, njena letna storilnost pa znaša toliko kot delo 3,3 milijonov ljudi. Letno bo elektrarna porabila 600.000 ton labotskega premoga, s čemer QLEDALI$ČE V CELOVCU Obvestila o vseljevanju beguncev v Ameriko Liga katoliSkih .Slovencev v Ameriki je v dnevniku »Ameriška domovina« objavila naslednje pojasnila o novem zakonu, ki dovoljuje vselitev novemu, a omejenemu številu 'beguncev: Za vselitev v Združene države prihajajo v poštev osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da je begunec iz kake dčželc, ki ima vlado 'komunistične diktature; 2. da sedaj živi v kaki deželi, ki ni njegova domovina, prvenstveno v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Framciji ali Grčiji; 3. da je begunec, ki spada pod pristojnost Visokega komisarja za begunce pri uradu Združenih narodov v Ženevi, oziroma so mu oblasti države, ki v njej začasno prebiva, priznale značaj političnega begunstva (azil), ker je moral bežati iz svoje domovine iz razlogov političnega, verskega ali narodnostnega preganjanja. I a azil je priznan beguncem, ki imajo eno izmed sledečih legitimacij: v Avstriji begunsko legitimacijo od IRO ali legitimacijo »A« ali »B«, ki jo izda avstrijska oblast, ali Fluchtlingiskarte ali FluchtlingspaB; v Franciji (begunsko karto, ki jo izda Office Francaise de Protection des Refu-gees et Apaltrides ali dovoljenje za bivanje z opombo, da je nosilec begunec: v Nemčiji FremdenpaB z opombo »Hei-niatloser Auslander« ali opombo »Fliicht-ling im Sinne der Asylverordnung«; v Italiji legitimacijo ali potrdilo o begunstvu, ki ga izdaja mešana 'komisija ali urad Visokega komisarja za begunce; v Grčiji begunsko legitimacijo IRO ali N a nsen o v potni list ali potrdilo o begunstvu, ki ga izda urad Visokega komisarja za begunce. Kdor nima nobenega teh dokumentov, pa misli, da je političen begunec in da spada pod pristojnost Visokega komisarja, 1’ctck, 4. nov.: Madame Butterfly, ojicia, (premiera). — Sobota, 5. nov.: Grafin Mariza, opereta. — Nedelja, 6. nov. 15. uxu: Madame Butterfly, opera. — Sreda, 9. nov.: Grafin Mariza, opereta (zaključena predstava — karte niso naprodaj). — Gctrtok, 10. nov.: Madame Butterfly, opera, — Petek, 11. nov.: Rose Bemd, drama (premiera). — Sobota, 12. nov.: Madame Butterfly, opera. — Nedelja. 13. nov. ob 15.00 uri: Grafin Mariza, opereta. — Začetek ob delavnikih ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15. uri. KOMORNI ODLR (Konzerthaus) Sobota, 5. nov.: Patsy, komedija (premiera). — Nedelja, 6., sobota, 12.. nedelja, 13. nov. Patsy, komedija. — Začetek vselej ob 19.30 uri. DVE PREMIERI V CELOVŠKEM GLEDALIŠČU MADAME BUTTERFLV Prihodnji petek pride v celovško gledališče zaželen gost iz Daljnega vzhoda: „Madame Butterfiy”. Slovita Puccinijeva romantična opera, ki ponazarja tragedijo ljubezni male Japonke Čo-Čo-San je lep simbol milijonov žensk, ki so podarile svoje srce moškemu, ne misleč na posledice ter morale doživeti bridko razočaranje svojega zaupanja. Glasbeno vodstvo je v rokah opernega šefa C. VVieseja, sodeluje pa domači ansambel. AVSTRIJSKA PREMIERA V KOMORNIH IGRAH „Patsy” je lahkotna komedija ameriškega avtorja Barryja Connersa, ki nudi gledalcu urico prijetnega, osvežujočega razvedrila. Igra tleli življenjsko modrost z rahlo roko in je kot nalašč za program našega Komornega otira ter za okus našega občinstva. Režijo vodi Grette Bittner. POZORI Potuipfp U Rim? Prenočišče, hrana, ogled Rima itd., vse te I vc-vril. i ULUjOlC V nmi I skrbi bodo odveč, če se Itoste obrnili na: Hofel - Penzion BLED VIA STATILI A, 19 - TELEFON 777-102 - RIM Se priporoča in pozdravlja, vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrežite in shranite! — Pišite nam za cene in prospekte! je koroškim premogovnikom zagotovljen odvzem premoga za dolga desetletja. Turbine je dobavila firma Simens-Scliuckert iz Zapadne Nemčije in predstavljajo višek modeme turbinske tehnike. Glavna gred z lopatami se vrti z nadzvočno hitrostjo, toda če greš po razsežni in čedni strojni dvorani ne bi verjel, da poti kovinastim okleftom, iz katerega slišiš le rahlo brnenje, vrvi gibanje, ki je enako brzini — reakcijskega letala. Družba namerava zgraditi še eno, celo nekoliko večjo kalorično elektrarno v Zeltvvegu na štajerskem, kot smo že poročali v našem listu. Ta 1)0 pa imela turbino z zmogljivostjo 130.000 kw. Strokovnjaki so izračunali, da sc v Avstriji vsakih deset let potreba po električni energiji podvoji, zato nameravajo Avstrijske dravske elektrarne zgraditi ob Dravi od Kazaz do Beljaka še verigo vodnih elektrarn, med katerimi bosta prišli najprej na vrsto oni pri Bistrici v Rožu in pri Rožeku. Začela se je hokejska sezona v Celovcu Avstrijski državni prvak KAC je pretekli teden gostoval v Nemčiji in tam odigral tekmo z EV Larulshut in Bati Tolz. V prvi je zmagal s 7:0. Tekma je bila žal predčasno zaključena zaradi gro-1k‘ igre trenerja Edvvardsa in nediscipliniranosti gledalcev. Posebno se je izkazal nov član celovške ekipe Ron Hcmmerling, ki je tudi dvakrat porinil puek v mrežo. Najboljši igralec je slej ko prej Kanadčan Lemon, katerega odlikujeta izredna tehnična in fair igra. Žal je bil prav on žrtev izredno grobe igre ligaške ekipe Bad Tolz, ki je premagala Atletike z 7:3. Ima zlomljeno roko in ne bo mogel igrati vsaj 3 tedne. Nemci so bili za spoznanje boljši, Celovčani pa so trikrat zadeli lastno mrežo. V prvi tekmi doma, 29. okt., so Atletiki sicer z 3:2 premagali goste iz Gortine, vendar smo videli raztrgano igro, ki pa je bila posebno proti koncu polna dramatičnih trenutkov. Zmaga proti večkratnim italijanskim prvakom je vsekakor velik uspeh domače eki|>e. Znano je, da imajo v Gortini možnost za trening tudi poleti. Bila je to igra dveh izenačenih moštev. V italijanski ekipi je blestel Kanadčan Hudson, ki na ledeni areni gotovo ni imel sebi enakega. Med Celovčani so napravili dober vtis Edwards, Monitzer in Tischer. Minuli ponedeljek zvečer pa so Parižani, in sicer moštvo AGBB pokazali 5000 gledalcem v Celovcu vrhunski hokej. Neverjetni brzini, izvrstni taktiki in visokemu tehničnemu drsalnemu znanju gostov domači Atletiki niso bili kos in so podlegli še kar častno s 3 proti 5. Celovški športniki so sc mogli na lastne oči prepričati, da je pariško moštvo povsem zasluženo osvojilo Spenglcrjcv pokal za leto 1960. Med Atletiki so se posebno izkazali v težavnem položaju Hcmmerling, Monizer in G. Springer. Vsekakor se začenja zanimiva, sprememb polna in obilico športnih užitkov obetajoča hokejska sezona številnim obiskovalcem nove drsalne arene v vele-sejmski palači! SLOVENSKE ODDAJE V RADIO NEDELJA, 6. nov.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 7. 11.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Sodobna socialno-gospodaraka vprašanja (2.). — Koroški zbori pojejo. 18.00 f. F. Pcr-komig-Rok Arih: Ugrabljena strd (6.). — TOREK, 8. 11.: 14.00 Poročila, objave. — Rdeče, rumeno, zeleno. - SREDA, 9. II.: 14.00 Poročila, objave. - Za ženo in dekle. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 10. II.: 14.Q0 Dr. A. Feinig: Hišna imena v okolici nekdanje graščine Humperk (3.). — Domače }>csmi. — PETEK, 11. 11.: 14.00 Poročila, objave. — Pod drobnogledom. — Solistična glasba. — .SOBOTA, 12. II.: 9.00 Od pesmi do ipcsmi — od srca do srca. 18.20 Iz domačih gajev: Rebrca. MALI OGLASI Paten tne pletilne aparate svetovne znamke Tassa p z vgrajenim avtomatom za vzorčkanje (brez godi. uteži ali ploščic). Zahtevajte prospekte pri Sattler. Klagenfurt, am Heuplatz. Vajenko in vajenca takoj sprejme trgovina RUTAR v Dobrli vesi. Lm t/haja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: ..Naš tednik - Kronika", Celovec, Viktrmger Ring 26. - Naročnina mesečno 7.-šil., letno 80.-šil., za inozemstvo G dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj. Natočim svet korošk.h Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše. p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.