♦ SLOVENIJA MED JUŽNIM IN VZHODNIM OBROBJEM Jože Mencinger ♦ ZALET GOSPODARSTVA SE UMIRJA Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ST. 471 SEPTEMBER 2014 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 471 Ljubljana, september 2014 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2014 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. KAZALO 5 SLOVENIJA MED JUŽNIM IN VZHODNIM OBROBJEM 6 Jože Mencinger 1. Uvod 8 2. Primerjava razvoja Slovenije, »novih« članic in »juga« 8 3. Krizna dinamika 12 4. Brez-kreditna gospodarska rast in Hyman Minsky 18 ZALET GOSPODARSTVA SE UMIRJA 23 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Ali se zalet gospodarstva začenja umirjati? 28 2. Padec dinamike blagovne menjave in primanjkljaj z nečlanicami EU v avgustu 30 3. Gospodarska klima v septembru malenkostno boljša 31 4. Industrijska produkcija spet navzgor 33 5. Poletni padec turističnega povpraševanja 33 6. Brezposelnost ponovno nekoliko manjša 34 7. Cene se medletno znižujejo, tako svetovne cene surovin kot domače cene proizvajalcev in življenjski stroški 35 8. Bolj dolgoročna dinamika plač spet navzdol 37 9. Opazna okrepitev javnofinančnih prihodkov 39 10. Pri kreditih in depozitih nič novega - prvi hitro navzdol, drugi pa hitro navzgor 41 11. Presežek tekoče bilance osmino za lanskim, razdolževanje Slovenije se nadaljuje 43 STATISTIČNA PRILOGA 45 SLOVENIJA MED JUŽNIM IN VZHODNIM OBROBJEM Jože Mencinger Povzetek 6 V razdobju krize se je razvoj Slovenije gibal med razvojem v južnem in razvojem v vzhodnem obrobju Evropske unije. Bruto domači produkt lani je bil za približno deset odstotkov manjši, kot bi bil, če bi se Slovenija v času krize razvijala tako, kot so se druge »nove« članice EU, in za prav toliko višji od BDP, ki bi ga imeli, če bi se razvijala tako kot evropski »jug«. Zlomu v 2009, povzročenem s padcem izvoznega povpraševanja, se Slovenija ni mogla izogniti; tudi v Sloveniji je dinamiko v nadaljevanju krize v veliki meri določalo gibanje investicijskega povpraševanja. Dinamika sestavin agregatnega povpraševanja razkriva napake v gospodarski politiki. Najbolj usodne so bile nenadne spremembe v kreditiranju, ki jih je sprožil demagoški »pogrom« tajkunov; te so uničevale »njihova« podjetja, prek njih pa celotno gospodarstvo. Botrovala sta jim nenehno spreminjanje zakonodaje in nepotrebno zaostrovanje pravil s strani BS; oboje je povečevalo negotovost in tveganja. Ko so se, podobno kot v drugih »novih« članicah, pokazali prvi znaki oživitve, je ZUJF zmanjšal še povpraševanje prebivalstva. Velik plačilno bilančni presežek v letu 2013 je bil bolj kot z rastjo izvoza ustvarjen s padcem ali počasnejšo rastjo uvoza, a je vseeno in navkljub radikalnemu znižanju kreditov omogočil zdajšnje oživljanje gospodarstva. Razmerje med krediti in depoziti je padlo malone na raven pred hazardiranjem v letih 2005-2008. Predvsem drobni storitveni sektor, ki je odvisen od domačega povpraševanja, kredite očitno nadomešča z medsebojnim zadolževanjem in naturalno poravnavo terjatev in obveznosti. Ključne besede: kriza, agregatno povpraševanje, denarna politika, fiskalna politika JEL: E10, E50, E60 Summary 7 In the period of the crisis, the development of Slovenia stretched between the developments in the southern and eastern peripheries of the European Union. Gross domestic product in 2013 was about ten percent lower than it would have been if Slovenia followed the development of other "new" EU member states, and as much higher, if the country developed as the countries of EU "south". The collapse in 2009, caused by a fall in export demand, was unavoidable, while subsequent development was largely stipulated by shortage of investments. The dynamics of the components of aggregate demand reveals mistakes in economic policy. The most fatal was sudden change in lending, triggered by the demagogic "fight" against tycoons which was destroying "their" companies, and indirectly the rest of the economy. The destruction was assisted by endless changes of legislation and unnecessary tightening of the regulation by BS, which increased uncertainty and risk. When the first signs of recovery emerged, ZUJF cut the demand of the households. A large balance of payments surplus in 2013 was generated by the fall or slower growth of imports rather than by growth in exports. It has nevertheless, and despite radical reduction of credits, enabled current economic recovery. The loan/deposit ratio has fallen almost to the level which existed before the gambling period in the years preceding economic crisis. Resilient economy, particularly small service sector dependent on domestic demand and unable to get loans apparently compensates them by increased mutual indebtedness and by settlement of receivables and payables with barter trading. Key words: crisis, aggregate demand, monetary policy, fiscal policy; JEL: E10, E50, E60 1. Uvod Članek »Nove delitve v Evropi« (GG 470, 6-17) se je ukvarjal z razlikami med dvema deloma Evropske Unije, »jugom« in »novimi« članicami. Pokazal je: (1) da je kriza poglobila razlike med bogatim "severom" in revnejšim "jugom" in delno zabrisala tradicionalno delitev na razvite "stare" in manj razvite "nove" članice; (2) da je bil upad naložb daleč najpomembnejši dejavnik poglobitve in podaljšanja krize ter povečevanja razlik in da je izvozno povpraševanje krizo omililo; (3) da so evropske institucije sokrive za nastanek krize in še bolj za njeno poglobitev in podaljšanje, saj so, zaslepljene s politiko hitre finančne konsolidacije, povsem spregledale učinke takšne politike na agregatno povpraševanje in gospodarsko aktivnost. Tokrat nas zanima spreminjanje položaja Slovenije, oziroma njeno nihanje med »jugom« in »novimi« članicami, statistične značilnosti dinamike krize v Sloveniji ter zdajšnja brez-kreditna gospodarska rast. 8 2. Primerjava razvoja Slovenije, »novih« članic in »juga« V Tabeli 1 so za razdobje 2005-2013 prikazani dejanski realni BDP Slovenije v cenah iz leta 2005 ter »potencialni« BDP, ki bi ga imeli, če bi Slovenija sledila razvoju novih članic (nekdanjih socialističnih držav, ki so vstopile v EU leta 2004 ali kasneje) oziroma razvoju južnega obrobja EU. Tabela 1 Dejanski in »potencialni« BDP Slovenije, 2005-2013 (milijoni evrov po cenah 2005] BDP dejansko cene 2005 indeksi BDP »novih« članic EU BDP po dinamiki »novih« članic razlika indeksi BDP »južnih« članic EU BDP po dinamiki »južnih« članic razlika 2005 28731 100 28731 0 100 28731 0 2006 30412 1072 30799 -387 103.4 29708 1091 2007 32528 114.6 32926 -390 106.8 30684 2242 2008 33629 117.7 33816 -187 107.5 30885 2931 2009 30958 108.2 31085 +262 103.8 29822 1263 2010 31347 109.6 31489 -142 103.7 29794 1696 2011 31569 113.2 32532 -963 102.2 29363 3165 2012 30767 114.3 32839 -2072 98.9 28415 4424 2013 30426 115.7 33242 -2816 96.2 27639 5603 Vir: Eurostat, lastni izračuni; BDP po dinamiki »novih« članic ali »juga« dobimo tako, da BDP Slovenije iz leta 2006 pomnožimo z ustreznimi indeksi. Tabela 1 kaže, da je Slovenija pred krizo in na njenem začetku bolj ali manj sledila razvoju, kakršnega so imele »nove« članice EU. Do večjega zaostajanja za njimi je prišlo v letu 2011, ko je Slovenija z zaostajanjem »izgubila« približno milijardo evrov oziroma 3 odstotke BDP, v letu 2012 že 2 milijardi evrov ali 6 odstotkov BDP, ter v lanskem letu 2.8 milijard ali 8 odstotkov BDP. Vse od leta 2005 pa je dejanski BDP Slovenije krepko prehiteval »potencialnega«, kakršnega bi določal razvoj v »južnem« obrobju EU. Hitro prehitevanje »juga« pred krizo, se je v začetku krize, torej je v letu 2009 zaustavilo, po letu 2011 pa se je ponovno okrepilo. Lani bi bil »potencialni« BDP Slovenije, če bi vse od 2005 sledila dinamiko »juga« (vključno z njegovo mnogo počasnejšo rastjo pred krizo), dobila »pomoč« in trojko kar za 5.5 milijard evrov ali 17 odstotkov nižji od dejanskega. Zaostajanje za »novimi« in prehitevanje »juga« je z indeksnimi točkami BDP prikazano na Sliki 1. Ta kaže hitro prehitevanje »juga« pred krizo, padec v 2009 in počasnejše prehitevanje po letu 2010 na eni strani ter hitro zaostajanje za »novimi« članicami po letu 2011 na drugi. Indeks razvitosti v letu 2013 bi bil za približno 10 indeksnih točk višji kot leta 2005, če bi Slovenija vse razdobje sledila razvoju v »novih« članicah, in za približno toliko nižji, če bi sledila »jugu«. Slika 1. Prehitevanje in zaostajanje Slovenije med 2005 in 2013 Vir podatkov: Eurostat, lastni izračuni 9 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Gibanja sestavin realnega agregatnega povpraševanja v razdobju 2005-2013 so za Slovenijo, »nove« članice in »jug« (Ciper, Grčija, Italija, Portugalska in Španija) prikazana na Sliki 2 z indeksi s stalno bazo v letu 2005. Z bruto domačim produktom je Slovenija pred krizo ter na njenem začetku sledila razvoju v »novih« članicah EU, v letu 2011 pa je krenila v »južno« smer. Padec investicijskega povpraševanja, ki je bil najbolj usodna sestavina padca agregatnega povpraševanja v celotni EU, posebej na njenem »jugu«, je bil usoden tudi v Sloveniji. Prav pri tej sestavini agregatnega povpraševanja se je Slovenija najbolj oddaljila od »novih« članic in se najbolj približala »jugu«. Medtem ko se je obseg investicijskega povpraševanja v »novih« članicah po letu 2010 vsaj stabiliziral, je v Sloveniji v letih 2010-2012 močno upadel in se šele v 2013 stabiliziral na ravni 25 odstotkov nižji kot v letu 2005 ter kar 45 odstotkov pod ravnjo iz leta 2008. 10 Gibanje porabe prebivalstva v Sloveniji je bilo pred krizo bolj podobno gibanjem na »jugu« kot v »novih« članicah; v njih je poraba pred krizo bolj kot v Sloveniji slonela na kreditiranju prebivalstva, nato pa je v krizi močno padla in po letu 2011 prešla v počasno rast. V Sloveniji se je poraba prebivalstva vse do leta 2011 počasi povečevala, ZUJF pa je povzročil prelom in hitro padanje. Tudi dolgoročna dinamika porabe države je bila v Sloveniji nekoliko drugačna kot v »novih« članicah in na »jugu«. Medtem ko se je poraba države v »novih« članicah zaustavila takoj na začetku krize, je na »jugu« začela padati v letu 2010, v Sloveniji pa v letu 2011. Slika 2 Sestavine agregatnega povpraševanja v razdobju 2005-2013 120_ 116 112. 108 10410096- BDP 120_ 116 112. 108 104. 10096 170, 160. 150. 140. 130120110. 100. 90 140 130 120 110. 100 90. 80. 7060 -i-jug 11 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 PORABA PREBIVALSTVA 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 PORABA DRŽAVE 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: Eurostat, lastni izračuni Opomba: Skale, ki kažejo indeksne vrednosti posameznega agregata so med vrstami neprimerljive, v prvi vrsti pa sta neprimerljivi tudi med levim in desnim grafom. NVESTICIJE ZVOZ JVOZ Izvozno povpraševanje je blažilo recesijo v celotni EU, v »novih« članicah, na »jugu« in v Sloveniji. V »novih« članicah se je izvoz po hitri rasti pred tem v letu 2009 skrčil za dobrih 10 odstotkov, a je začel že naslednje leto rasti, tako da je bil njegov obseg lani za kar 60 odstotkov nad ravnjo v letu 2005. Gibanja izvoza na »jugu« so bila manj skokovita; izvoz se je začel zmanjševati že v letu 2008, v letu 2009 se je izenačil z izvozom v letu 2005, nato pa je rasel do ravni pred krizo. Slovenski izvoz je pred krizo spremljal razvoj v »novih« članicah, krizni padec je bil večji, rast, ki je sledila, pa je bila počasnejša. K rasti BDP in zmanjšanju primanjkljajev na tekočem računu je vsaj toliko kot izvoz prispevala zaustavitev in počasnejša rast uvoza. Ta je bila v Sloveniji precej nižja kot v »novih« članicah, medtem ko se je uvoz na »jugu« vsaj do letos celo zmanjševal. Slika 3 Tekoči račun Slovenije, »novih« članic in »juga« 12 6 - 0 --2 --4 --6 --8 . -10. % BDP Vir: Eurostat, lastni izračuni 8 - 4 - 2 - 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 3 kaže spreminjanje tekočega računa Slovenije v »novih« članic in evropske južne periferije pred in med krizo. Tako »nove« članice kot tudi »jug« so v razdobju pred krizo imele velike primanjkljaje na tekočem računu; prve so jih pokrivale s prodajami premoženja, druge z zadolževanjem. Slovenija je pred letom 2004 imela izravnano tekočo plačilno bilanco, v letih pred krizo pa se je primanjkljaj ob previsoki gospodarski rasti in napihovanju gradbeniškega in finančnega balona začel hitro povečevati. Kriza je v EU, na »jugu«, v »novih« članicah in v Sloveniji prinesla hitro zmanjševanje primanjkljaja z rastjo izvoza in krčenjem ali počasnejšo rastjo uvoza. Pri tem je bila Slovenija uspešnejša od »novih« članic in »juga«; primanjkljaj se je že v 2011 spremenil v presežek, ki je lani dosegel kar 6 odstotkov BDP. 3. Krizna dinamika V Tabeli 2 in na Sliki 4 so z medletnimi stopnjami rasti prikazane značilnosti dinamike sestavin BDP po četrtletjih za razdobje krize 2009/1-2014/1. Dinamika krčenja bruto domačega produkta je bila v Sloveniji močnejša kot v EU28, evro območju in v »novih« članicah (kjer je povprečna stopnja pozitivna), zaostajala pa je za dinamiko krčenja na »jugu«. Potrošnja prebivalstva se je krčila v vseh skupinah držav EU, najhitreje na »jugu«, poraba države pa se je krčila v Sloveniji in na »jugu«. Povprečne pozitivne stopnje rasti tega agregata v EU28 in v evro območju ob negativnih na »jugu« posredno kažejo, da so bogatejše države EU z državno porabo blažile krizo in da so same dejansko zavračale politiko »varčevanja«, ki so jo prek evropskih oblasti vsiljevale revnejšim. Daleč najbolj so se v kriznem razdobju krčile investicije, v Sloveniji in na »jugu« kar po 10 odstotkov letno; krčenje v »novih« članicah ter v EU28 in evro območju je bilo počasnejše. Izvoz se je v kriznem razdobju povečeval v vseh skupinah držav, daleč najhitreje v »novih« članicah; povprečna dinamika uvoza je bila povsod počasnejša od dinamike izvoza, v Sloveniji in na »jugu« pa je bila negativna; k zmanjšanju primanjkljajev na tekočih računih in k dinamiki BDP je tudi v razdobju krize celo več od dinamike izvoza prispevala dinamika uvoza. 13 Tabela 2 Dinamika agregatnega povpraševanja v razdobju 2009/1-2014/1 Slovenija nove jug EU28 EA18 bruto domači produkt povprečje -1.72 0.30 -214 -014 -0.33 maksimum 2.80 4.42 0.70 2.70 2.80 minimum -9.90 -911 -4.20 -5.90 -5.90 standardni odklon 3.81 4.37 1.52 2.52 2.47 potrošnja prebivalstva povprečje -0.95 -0.46 -2.63 -014 -0.29 maksimum 2.10 3.32 1.36 1.30 110 minimum -6.80 -9.44 -5.46 -2.40 -1.90 standardni odklon 2.75 4.24 1.98 1.09 1.06 poraba države povprečje -0.28 0.07 -1.27 0.59 0.54 maksimum 3.80 211 9.94 2.50 2.80 minimum -2.40 -2.79 -616 -0.60 -0.80 standardni odklon 2.01 1.38 3.69 0.96 117 bruto fiksne investicije povprečje -9.82 -2.41 -9.80 -311 -3.41 maksimum 5.90 11.82 -412 3.40 4.20 minimum -26.30 -24.57 -14.82 -1510 -14.60 standardni odklon 914 12.04 3.29 5.84 5.36 izvoz blaga in storitev povprečje 116 5.34 0.62 2.07 2.05 maksimum 12.60 20.43 13.64 13.20 13.80 minimum -2210 -17.40 -15.88 -1610 -16.80 standardni odklon 9.70 1018 790 811 8.46 uvoz blaga in storitev povprečje -1.64 2.50 -4.30 0.79 0.81 maksimum 11.60 19.57 8.02 12.70 13.20 minimum -25.00 -26.76 -2012 -15.90 -1510 standardni odklon 10.24 1311 7.92 7.55 7.42 Vir: Eurostat, lastni izračuni Skladnost oziroma neskladnost dinamik posameznih makro agregatov je z navadnimi korelacijskimi koeficienti prikazana v Tabelah 3 in 4. Tabela 3 kaže skladnost oziroma neskladnost med agregati po skupinah držav, Tabela 4 pa skladnost med agregati v posamezni skupini držav oziroma v Sloveniji. Skladnost med agregati po skupinah držav je pričakovano najvišja pri dinamiki izvoza in uvoza blaga in storitev s koeficienti višjimi od 0.9; sledi dinamika BDP, njej pa dinamika potrošnje in investicij. Najbolj neskladna je dinamika porabe države; ta je v »novih« članicah celo obratna dinamiki v ostalih skupinah oziroma v Sloveniji. Prav tako je samoumevno, da je skladnost med agregati najvišja med agregati evro skupine in EU27, ter »juga«, evro skupine in EU28, saj gre za države, ki so članice obeh skupin. Tabela 3 Skladnost med sestavinami agregatnega povpraševanja bruto domači produkt Evro EU28 jug nove Slovenija Evro 1.00 0.99 0.79 0.86 0.96 EU28 1.00 0.76 0.89 0.96 jug 1.00 0.45 0.78 nove 1.00 0.87 Slovenija 1.00 potrošnja prebivalstva Evro EU28 jug nove Slovenija Evro 1.00 0.89 0.89 0.22 0.79 EU28 1.00 0.73 0.59 0.49 jug 1.00 0.05 0.81 nove 1.00 -0.20 Slovenija 1.00 državna poraba Evro EU28 jug nove Slovenija Evro 1.00 0.97 0.83 -0.17 0.74 EU28 1.00 0.81 -0.04 0.67 jug 1.00 -014 0.49 nove 1.00 -0.39 Slovenija 1.00 investicije Evro EU28 jug nove Slovenija Evro 1.00 0.98 0.62 0.87 0.68 EU28 1.00 0.57 0.88 0.71 jug 1.00 019 015 nove 1.00 0.80 Slovenija 1.00 izvoz blaga in storitev Evro EU28 jug nove Slovenija Evro 1.00 0.96 0.98 0.98 0.98 EU28 1.00 0.95 0.97 0.95 jug 1.00 0.98 0.96 nove 1.00 0.96 Slovenija 1.00 uvoz blaga in storitev Evro EU28 jug nove Slovenija Evro 1.00 0.99 0.95 0.95 0.96 EU28 1.00 0.95 0.96 0.96 jug 1.00 0.87 0.91 nove 1.00 0.95 Slovenija 1.00 15 Vir: Eurostat, lastni izračuni Najmanjša je skladnost pri agregatu državna poraba; njena dinamika v »novih« članicah se povsem razlikuje od dinamike v drugih skupinah in Sloveniji. Tabela 4 Povezanost sestavin agregatnega povpraševanja v skupinah držav evro območje BDP C G FI EX IM BDP 1.00 0.75 -0.60 0.95 0.97 0.97 C 1.00 -0.00 0.64 0.68 0.76 G 1.00 -0.69 -0.63 -0.53 FI 1.00 0.90 0.90 EX 1.00 0.98 IM 1.00 EU28 BDP C G FI EX IM BDP 1.00 0.93 -0.62 0.95 0.97 0.96 C 1.00 -0.37 0.84 0.89 0.92 G 1.00 -0.68 -0.63 -0.56 FI 1.00 0.88 0.87 EX 1.00 0.98 IM 1.00 Jug BDP C G FI EX IM BDP 1.00 0.92 0.08 0.92 0.70 0.85 C 1.00 0.26 0.89 0.46 0.69 G 1.00 0.07 -0.46 -0.26 FI 1.00 0.62 0.87 EX 1.00 0.89 IM 1.00 16 nove članice BDP C G FI EX IM BDP 1.00 0.97 0.12 0.92 0.87 0.92 C 1.00 0.26 0.91 0.75 0.83 G 1.00 017 -019 -012 FI 1.00 0.71 0.79 EX 1.00 0.98 IM 1.00 Slovenija BDP C G FI EX IM BDP 1.00 0.35 -0.52 0.62 0.93 0.94 C 1.00 0.35 -0.20 0.21 0.32 G 1.00 -0.85 -0.56 -0.53 FI 1.00 0.55 0.59 EX 1.00 0.98 IM 1.00 Vir: Eurostat, lastni izračuni Dinamika državne porabe se tudi v vsaki skupini držav najbolj razlikuje od dinamike drugih agregatov, kar je odraz delovanja avtomatičnega stabilizatorja in morda tudi zavestne proti-ciklične gospodarske politike predvsem v razvitih državah EU, ki niso članice evrskega območja. V južnih in novih članicah to drži le za dinamiko izvoza in uvoza. V Sloveniji se dinamika državne porabe močno razlikuje od dinamike BDP, investicij in trgovinske menjave, manj pa od dinamike povpraševanja prebivalstva; visoko signifikanten negativen koeficient korelacije med dinamiko investicij in državne porabe kaže na njuno komplementarnost. Dinamika agregatov omogoča izračune statistične oziroma Grangerjeve vzročnosti med posameznimi agregati končnega povpraševanja. Rezultati zbrani v Tabeli 5 (v vrsticah so »vzroki«, v stolpcih »posledice«) v kombinaciji z rezultati v Tabeli 4 kažejo, da državna poraba med krizo 2009/1-2014/1 močno vplivala-zmanjševala investicije, da so investicije močno vplivale na -povečevale BDP in izvoz, izvoz močno vplival na - povečeval BDP in uvoz, uvoz pa na BDP. Tabela 5 Grangerjevi testi vzročnosti krizne dinamike v Sloveniji - F statistike posledica Y vzrok X BDP C G 0.54 EX IM BDP - 0.29 0.12 1.98 1.61 C 0.00 - 1.07 115 0.41 010 G 0.92 011 - 13.41 1.59 1.90 I 7.76 1.86 1.84 - 618 1.92 EX 4.70 0.58 0.09 0.67 - 3.54 IM 612 0.43 0.29 0.59 1.62 - 17 Pojasnilo: V Tabeli 5 so vrednosti F statistike, ki jih dobimo z Grangerjevim testom vzročnosti, s katerim testiramo ničelno hipotezo, da spremenljivka X(vzrok) ne vpliva na spremenljivko Y (posledica), oziroma da spremenljivka Y ne vpliva na spremenljivko X. Hipotezo zavrnemo, s tem pa sprejmemo nasprotno hipotezo, to je, da X vpliva na Y, oziroma Y na X v odvisnosti od vrednosti F- statistike. V našem primeru sprejemamo hipotezo, da državna poraba G vpliva na investicije, investicija pa na BDP in trgovinsko menjavo, izvoz na BDP in uvoz, slednji pa na BDP. Dinamika sestavin agregatnega povpraševanja v Sloveniji je prikazana na Sliki 4 z zelenimi stolpci medletnih stopenj rasti, ki sta jim dodana še dinamika v »novih« članicah in na »jugu«. Dinamika BDP kaže, da je Slovenija v začetku leta 2011 prešla od spremljanja dinamike »novih« članic k spremljanju dinamike »juga« in da se je vrnila k dinamiki »novih« članic v zadnjem četrtletju 2013. Krčenje investicijskega povpraševanja, ki je na začetku krize spremljalo krčenje v »novih« članicah, je v drugem četrtletju 2010 postalo celo močnejše kot v južni periferiji ter se končalo šele v zadnjem četrtletju lani. Delež investicij v fiksna sredstva je med krizo z 28.6 odstotkov BDP v letu 2008 padel na 17.9 odstotka v lanskem letu (v »novih« članicah se je med krizo znižal s 27.4 na 20.8 odstotka, na »jugu« pa s 23.5 na 14.7 odstotka). Potrošnja prebivalstva, ki se v začetku krize ni zmanjševala, ampak stagnirala, se je začela krčiti v prvem četrtletju 2012, prenehala pa se je krčiti šele v tretjem četrtletju 2013. Poraba države je vse od začetka krize bolj ali manj stagnirala, po skromnih pozitivnih stopnjah rasti do konca 2010 se je v začetku 2011 začelo počasno krčenje, ki se je nadaljevalo vse do konca opazovanega razdobja. Padec izvoza v letu 2009 je bil v Sloveniji celo večji od padca v »novih« članicah in na »jugu«, oživljanje v letih 2010 in 2011 pa je zaostajalo za oživljanjem izvoza v »novih« članicah in je bilo podobno oživljanju izvoza na »jugu«, le stopnje so bile pozitivne, a zelo skromne. Pozitivna bilanca na računu blaga in storitev je v večji meri rezultat krčenja uvoza kot izvoza; to še posebej velja za leto 2009, ko je krčenje uvoza močno preseglo krčenje izvoza, v naslednjih dveh letih je rast izvoza presegla rast uvoza, ki pa se je v letu 2012 ponovno krčil. Rast izvoza v letu 2013 je bila dejansko skromna, a je rast uvoza ostajala še skromnejša. Slika 4 Dinamika sestavin agregatnega povpraševanja: 2009/1-2014/1 18 BRUTO DOMAČI PRODUKT 1 III I1" 1 jug 1 1 10.0, 7.5 -5.0. 2.5 _ 0.0 -2.5 --5.0 --7.5 _ -10.0 2010 2011 2012 2013 2014 PORABA PREBIVALSTVA T I ■ jug 20 10. 0 -10-20. -30 10.0 7.5 5. 0 2. 5 0. 0 -2.5 -5.0 -7.5 -10.0 2009 2010 2011 PORABA DRŽAVE 20. 100 -10. -20-30- IZVOZ BLAGA IN STORITEV UVOZ BLAGA IN STORITEV -'______„____i_____L. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: Eurostat, lastni izračuni 2009 2012 2013 2014 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2009 2010 2011 2012 2013 2014 4. Brez-kreditna gospodarska rast in Hyman Minsky Morda je ob krizi tako v Sloveniji kot v EU najbolj nenavadno, da je bilo treba pet let, da so evropske in z njimi slovenske oblasti vsaj začele govoriti o potrebi oživljanja gospodarstva z infrastrukturnimi investicijami. Kljub temu, da je bilo očitno, da je upad investicij daleč presegel zmanjšanje drugih oblik agregatnega povpraševanja in da gre za krizo presežne ponudbe, ki je gotovo ni mogoče omiliti z »varčevanjem«, torej s še večjim zmanjševanjem povpraševanja ter s ponavljanjem manter o povečevanju konkurenčnosti. Koreni krize so sicer v desetletja trajajoči prerazdelitvi družbenega produkta na škodo dela, selitvi proizvodnje, ustvarjanja presežnih kapacitet in presežni ponudbi, ki ji je povpraševanje sledilo le s pomočjo zadolževanja, »finančnega poglabljanja« in napihovanja premoženjskih balonov. Kriza nima nič opraviti z velikostjo dodane vrednosti na prebivalca ali s prožnostjo trga dela; nič manjša kot Sloveniji ni v tehnološko razvitih, odprtih in donedavna občudovanih gospodarstvih, če se je niso lotila s posegi za povečanje agregatnega povpraševanja in s povečanji deleža javnega sektorja v BDP. Jasno je bilo tudi, da »varčevanje« s krčenjem socialnih pravic, »odvečnimi« učitelji, vzgojiteljicami in državnimi uradniki, ki bi prenehali »ustvarjati delo«, lahko krizo le poglobi, saj še zmanjša domače povpraševanje, ne zagotavlja pa povečanja tujega. Vsaj za zdaj je za razlago stanja in iskanje poti iz krize uporabna le Krugmanova »ekonomika depresije«, ki zahteva takojšnje povečanje agregatnega povpraševanja in sprostitev kreditiranja. Vendar je povečanje agregatnega povpraševanja mogoče le s povečanje javnih investicij in/ali s subvencioniranjem privatnih, sprostitev kreditiranja pa le z neposrednim ali posrednim vstopom države v bančni sistem. 19 V začetku krize, ki so je v Evropo prenesli nakupi ameriških toksičnih papirjev, je kazalo, da bo kriza Slovenijo obšla, saj so slovenske finančne institucije imele relativno malo teh z AAA+ ocenjenih »finančnih produktov«. ECB je celo mnenje takratnega guvernerja BS, da se bo kriza preselila in prizadela tudi Evropo, ostro zavrnila, najuglednejše svetovne napovedovalne organizacije so še konec leta 2008 za naslednje leto napovedovale gospodarsko rast. Ključen za zlom gospodarske aktivnosti pri nas je bil padec trgovinske menjave v letu 2009, ki se mu v majhnem in odprtem gospodarstvu ni dalo izogniti. Kriza pa je Slovenijo prizadela bolj kot večino drugih evropskih držav zaradi hazardiranja pred njo, ko se je v treh letih tuji neto dolg dvignil od 0 na 10 milijard evrov. Vendar gre prelome in poslabšanja, ki so sledila po letu 2010, pripisati zgrešeni gospodarski politiki, tako fiskalni kot denarni, še v večji meri pa ustvarjanju vzdušja preganjavice, v katerem nihče ne upa ničesar odločiti, saj tvega, da bo čez nekaj let postal kriminalec. Krizna javnofinančna gibanja v Sloveniji niso nikakršna posebnost; veliko povečanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga v letu 2009 je bila neizogibna posledica krčenja gospodarske aktivnosti, kar takoj skrči prihodke iz posrednih in neposrednih davkov, medtem ko se javnofinančni izdatki ne skrčijo takoj; če bi se, bi se kriza še poglobila. Kot kaže dinamika agregatov povpraševanja, sta prvo razdobje krize zaznamovala velika padca trgovinske menjave in investicij, dinamika povpraševanja prebivalstva in porabe države pa je ostala pozitivna, gospodarska aktivnost se je v letu 2010 začela povečevati. Ponovno krčenje gospodarske aktivnosti med 2011/4 in 2013/4 je posledica zmanjševanja povpraševanja prebivalstva, ki ga je povzročila histerična politika »varčevanja«, ki jo simbolizira ZUJF. Kriza je razkrila preveliko odvisnost bank od financiranja na mednarodnih finančnih trgih po vstopu v EU in EMU in visoko zadolženost nefinančnih družb s premalo kapitala za kritje poslovnih tveganj s strani lastnikov. Zato je bila verjetnost, da bodo tveganja 20 morali prevzeti upniki, torej predvsem banke, velika. Finančna zmeda, padec zaupanja in zmanjšanje medbančnega poslovanja so močno prizadele slovenske banke, ki so si pred krizo sposojale poceni denar v tujini in z njim kreditirale vse bolj pregreto in s krediti vse bolj zasvojeno gospodarstvo. Ko je kriza izničila ustvarjeno virtualno in zdesetkala precenjeno realno premoženje, so ostali dolgovi; banke, ki so pred tem kredite dobesedno vsiljevale in obljubljale njihovo bolj ko ne avtomatično reprogramiranje, so spremenile kriterije za kreditiranje ali pa ga zaradi lastne zadolženosti niso bile sposobne. BS pa je, v času ko bi morala sproščati kriterije za poslovanje bank, kriterije, tudi zaradi prejšnje »širokogrudnosti«, zaostrovala in z nenehnimi spremembami »enačb« za raznovrstna tveganja povečevala negotovost in nestabilnost. Rezultate grobo kaže Slika 5, na kateri je prikazano razmerje med krediti in depoziti ter gibanje kreditov in depozitov. Potem ko se je razmerje med 2005 in 2008 dvignilo od 1 na 1.60, se je na tej ravni zaustavilo. Čeprav se po oktobru 2008 banke v tujini niso mogle zadolževati kot pred tem, so začasno obdržale sposobnost kreditiranja zaradi politike ECB, ki je povečala likvidnost z enoletnimi posojili s fiksno obrestno mero, ter zadolžitve države v tujini in deponiranja sposojenega denarja v bančnem sistemu. A to ni zadostovalo; tuje banke so začele zmanjševati obveznosti do svojih central, velike domače banke so se tudi zato znašle pred tremi problemi: odplačevanjem kreditov tujini, vse pogostejšim spreminjanjem vse ostrejših pravil poslovanja s strani BS in politično demagogijo. Preprečevanje prilaščanja podjetij s strani tajkunov z zaustavitvijo kreditiranja »njihovih« podjetij je bilo narodnogospodarsko povsem zgrešeno početje; za preprečevanje prilaščanja podjetij so bile na voljo druge poti. »Tajkunsko« podjetje bi s kreditom morda poplačalo dolgove do drugih podjetij. Ker jih ni moglo, so se tudi terjatve bank do njih začela spreminjati v slabe terjatve; podjetja, ki so desetletja normalno odplačevala vse obveznosti in se navadila na bolj ko ne njihovo avtomatično reprogramiranje, so ostala brez kreditov oziroma njihovega reprogramiranja in niso mogla poravnavati obveznosti do drugih. »Pogrom tajkunov« se je prek pogroma »njihovih« podjetij razširil na celotno gospodarstvo. Gospodarstvo, ki je preživelo prvi udarec krize, se je začelo zaustavljati. Sledilo je najprej počasno nato pa vse hitrejše upadanje kreditov, ki se je končalo s prenosom slabih kreditov na DUTB, kar pa zmanjševanja kreditov z nove nižje ravni ni zaustavilo. Kljub temu se je gospodarska aktivnost konec lanskega leta vsaj začasno okrepila; lahko govorimo o brez-kreditni rasti. Omogočajo jo presežek na tekočem računu, povečano medsebojno zadolževanje ter barterska menjava med manjšimi predvsem storitvenimi podjetji, ki so vezana na domači trg, kreditov za poslovanje pa ne morejo dobiti. Banke, ki se jim likvidnost povečuje, medtem odplačujejo celo najcenejši centralno bančni vir (glej GG 470) in z argumenti o raznovrstnih tveganjih, podprtimi z »enačbami« regulatorja, z administrativnimi postopki dejansko zmanjšujejo ponudbo kreditov za podjetja in prebivalstvo. Slika 6 Krediti/depoziti ter krediti in depoziti med 2006 in 2014 -]-1-1-1-1-1-1-1-p 2009 2010 2011 l—i—i—i—r 2012 2013 2014 21 Vir: BS, lastni izračuni 2008 Radikalna sprememba kreditne politike bank, ki so pred krizo dobesedno vsiljevale kredite in jih rutinsko reprogramirale, v nenadno popolno zaustavitev kreditiranja, ostaja morda najbolj usodna in nerazumna napaka gospodarske politike. Toda ob dogajanju v slovenskem gospodarstvu, ki se nekoliko manj radikalno in z zamudo kaže tudi v evro območju, ne gre prezreti naukov ameriškega ekonomista Hymana Minskega, ki je pred dobrimi štirimi desetletji dokazoval, da so krize vgrajene v sistem kreditiranja in zato neizogibne. Veliko pristašev takrat ni dobil; ekonomska veda je še trdno verjela v vsemogočnost trga, deregulacijo in ustvarjanje bogastva s finančnim poglabljanjem, takratno gospodarjenje pa tudi ni zahtevalo veliko kreditiranja; večina kreditojemalcev je s krediti le dopolnjevala lastna finančna sredstva. V zdajšnji krizi je zanimanje za njegove nauke oživelo; po njih je kreditojemalce mogoče razvrstiti v tri skupine; v prvi so tisti, ki s tokovi dohodkov lahko servisirajo kredite, saj so z njimi le dopolnili lastna sredstva, v drugi so tisti, ki lahko odplačujejo obresti, ne pa glavnice, v tretji pa tisti, ki ne morejo plačevati niti obresti. Ko so najemali kredite, so se skupaj z bankami zanašali na nikdar končano rast vrednosti premoženja. Ko se rast, ki je virtualna, zaustavi, propadejo, njihovi krediti postanejo »slabi«, banke pa previdnejše in tudi manj sposobne za nadaljevanje kreditiranja. Zato in zaradi krčenja gospodarstva se tudi vse več kreditojemalcev iz druge skupine seli v tretjo, iz prve pa v drugo in tretjo. Minsky je v model vgradil cikličnost, po kateri naj bi obdobjem visoke gospodarske rasti in zadolževanja sledila obdobja gospodarskih kriz in zmanjševanja kreditov. Prav to se zelo radikalno dogaja v Sloveniji. Iskanje krivcev za odobravanje kreditov v času kreditne evforije in za zdajšnji kreditni krč, kar naj bi bil tudi cilj objave vseh slabih kreditov in eden od ciljev »slabe banke«, je 22 povsem brezplodno početje. Kreditni krč je namreč vgrajen v sistem, v katerem večina podjetij, pri nas več kot drugje, kreditov ni uporabljala le za »razširjeno«, ampak tudi za »enostavno reprodukcijo«, torej za finančno premoščanje v času med nakupi materiala in prodajo izdelkov. Tudi del prebivalstva, pri nas manj kot drugje, kredite uporablja za povsem običajno tekoče trošenje in ne le za premoščanje razlik med tekočimi dohodki in nakupi trajnih potrošnih dobrin. Zato je vse večji delež novih kreditov potreben za odplačevanje zapadlih; na koncu so novi krediti potrebni že za plačevanje obresti; obseg kreditov samodejno raste. Ko je Minsky predstavil svoj model, naj bi krediti v ZDA znašali 3 tisoč milijard dolarjev, zdaj naj bi bili 56 tisoč milijard dolarjev. Drugje ni nič drugače. Ob hitrem zmanjševanju mejnega razmerja med rastjo BDP in rastjo kreditov se spreminja tudi povprečno razmerje med krediti in BDP. V letu 2010 se je razmerje med krediti in BDP v EU približalo 2, na Irskem 3.9, na Cipru 4.3; v nekdanjih socialističnih gospodarstvih je podpovprečno, a hitro raste. V Sloveniji so bili krediti gospodarstvu in prebivalstvu še leta 1997 le 25 odstotkov BDP, do leta 2010 so se povečali na 85 odstotkov. Entropija kreditov, to je njihova vse manjša sposobnost ustvariti gospodarsko rast, se povečuje; vsak nov evro kredita je šibkejši od prejšnjega, gospodarstva za enako gospodarsko rast potrebujejo vse več kreditov. Krediti namreč vse manj služijo rasti BDP in vse bolj vračanju dospelih terjatev. Toda vsako zaustavljanje rasti kreditov takoj ustvari kreditni krč, ki ga je ustvarila kreditna zasvojenost pred tem. Da bi preprečili gospodarski zlom, se zato zmeraj znova vračamo v enak sistem, čeprav vemo, da najemanje novih kreditov služi le še odplačevanju starih oziroma plačevanju obresti; s tem pa se sistem približuje svojemu sesutju. Se bo tako sesedel tudi sodobni finančni sistem? ZALET GOSPODARSTVA SE UMIRJA Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Čeprav so julija porasle vse tri osnovne sestavine domačega trošenja, se zalet gospodarstva zaustavlja. Rast blagovne menjave se je umirila, z nečlanicami EU je bil ustvarjen celo primanjkljaj. Umirjanje kaže na možnost obnove recesije v EU, predvsem v evro območju. Padec izvoza v avgustu je bil precej večji od sezonskega, izvoz v države izven EU je, sicer pozneje kot v drugih članicah EU, začel pešati že julija; k temu so verjetno največ prispevala dogajanja v Ukrajini, zato je poslabšanje mogoče pričakovati tudi v naslednjih mesecih. 23 Gospodarstvo zadnjih pet četrtletij medletno narašča, naraščanje pa je neenakomerno. Kratkoročno je močno naraščala dodana vrednost v trgovini in gostinstvu, gradbeništvu, industriji ter v informacijskih in telekomunikacijskih dejavnostih; v poslovanju z nepremičninami ni znakov okrevanja. V primerjavi s stanjem pred krizo, lahko dejavnosti razvrstimo v tri skupine; v prvi so dejavnosti, ki zaostajajo malo, med njimi je industrija; v drugi, ki zaostajajo več, so trgovina, promet in gostinstvo, finančno posredništvo in zavarovalništvo, v tretji je gradbeništvo, ki za ravnjo pred krizo, kljub zdajšnji rasti, zaostaja za četrtino. V vseh dejavnostih so zaostanki za pred-krizno ravnjo večji kot v evro območju. Gospodarska klima se je septembra otoplila, zaupanje v predelovalnih dejavnostih se ni spremenilo, klima v storitvenih dejavnostih se je ohladila, zaupanje v gradbeništvu se je ustalilo, v trgovini na drobno pa se je okrepilo. V EU28 se je gospodarska klima septembra v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 pokvarila, naročila so se povečala le v gradbeništvu, precej pa so se poslabšala pričakovanja v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih. Industrijska produkcija se je medletno popravila, a je prešla v krčenje, v EU pa se je tudi medletno zmanjšala; velika mesečna nihanja ostajajo značilnost industrijske produkcije po članicah, avgusta je močno upadla v Nemčiji. Hitra dinamika preostankov slovenskega gradbeništva se tudi zaustavlja. Skupno število turističnih prenočitev se je v visokem poletju znižalo; še naprej je močnejše povpraševanje tujih kot domačih turistov. Zračni in cestni mestni prevoz rasteta, promet v luki Koper je avgusta zastal. Stanje na trgu dela se je še nekoliko popravilo; v avgustu je bilo za odstotek več delovno aktivnih in zaposlenih pri pravnih osebah kot pred letom. V septembru je bilo iskalcev dela manj, povečalo se je število novo prijavljenih, a tudi tistih, ki so zapustili zavode za zaposlovanje; več med njimi jih je dobilo novo zaposlitev ali se samozaposlilo. Stopnja brezposelnosti v EUje avgusta ostala nespremenjena, a je bila nižja kot pred letom; položaj v evro skupini je slabši kot v celotni EU, najbolje gre Avstriji in Nemčiji, najslabše Španiji in Grčiji. Cene se medletno znižujejo, struktura dinamike se je spremenila; blago se je podražilo, storitve so se še bolj pocenile; spremembe so bile predvsem sezonske. V evro območju se medletna inflacija še naprej počasi zmanjšuje, a je bila septembra višja kot v Sloveniji. Cene industrijskih proizvajalcev so se septembra povečale, dolgoročno pa se zmanjšujejo. Stanovanjske nepremičnine se še naprej cenijo. Cenovna pričakovanja ne kažejo večjih sprememb, cene surovin pa opozarjajo, da se svetovno gospodarstvo ohlaja. Evrske cene surovin so se v zadnjem mesecu znižale, najbolj cene kovin, najmanj cene kmetijskih surovin. Tudi nafta se ceni. Medletna dinamika je bila po strukturi skoraj obratna strukturi mesečne dinamike. 24 Avgusta so se povprečne plače zmanjšale; znižala se je tudi bolj dolgoročna dinamika. Med gospodarskimi dejavnostmi so se plače povečale le v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter v rudarstvu. Od dejavnosti države so se povprečne plače avgusta povečale v šolstvu in zdravstvu, v ožji državi pa so se zmanjšale. Dolgoročno zaostajanje stroškov dela v Sloveniji za povprečjem evro območja je vse večje; občasna povečanja plač ne dosegajo niti povečanja v državah, ki so prejele »pomoč« EU. Zaostanek enotnih stroškov dela v Sloveniji glede na evro območje se povečuje; od začetka krize je konkurenčnost Slovenije presegla konkurenčnost evro območja za 8 odstotkov in za 4 odstotke zaostala za povečano konkurenčnostjo držav, ki so prejele »pomoč«. Zaostajanje enotnih stroškov dela širše države je še večje od zaostajanja enotnih stroškov dela gospodarstva. Javnofinančni prihodki so se septembra povečali za desetino, tudi bolj dolgoročna dinamika se je okrepila; porasli so tako neposredni davki in ostali prihodki kot domači davki na blago in storitve. Domači davki na blago in storitve so se septembra povečali za četrtino; povečale so se vse tri ključne davčne oblike domačih davkov na blago in storitve, v celotnem tretjem četrtletju pa so se trošarine zmanjšale predvsem zaradi krčenja cen naftnih derivatov. Dolgoročno primerljiva raven javnofinančnih prihodkov kaže izboljšanje tudi v primerjavi z razdobjem pred krizo. Potem ko so že na začetku leta presegli izpad po uvedbi ZUJF-a, je v tretjem četrtletju prišlo do dodatnega dviga trendne ravni prihodkov. Celotni davki so septembra še zaostajali za ravnjo pred krizo; domači davki na blago in storitve in prispevki so raven pred krizo že presegali, medtem ko so se neposredni davki komaj kaj dvignili nad dno in so septembra še prinašali za dobro četrtino manj kot pred začetkom krize. Skupni krediti so se avgusta ponovno zmanjšali; padanje kreditov prebivalstvu se je zaustavilo, padanje kreditov podjetjem pa se je nadaljevalo. Od prenosa slabih terjatev iz bilanc bank se je padanje kreditov podjetjem celo pospešilo. Krediti prebivalstvu po dokapitalizaciji bank padajo malo počasneje kot lani. Banke še naprej zaostrujejo dejanske pogoje kreditiranja. Tudi krediti podjetjem in prebivalstvu v evro območju padajo; dinamika padanja je pri prebivalstvu podobna kot v Sloveniji, krediti podjetjem padajo precej počasneje. Skupni depoziti podjetij in prebivalstva so se avgusta ponovno povečali; depoziti že od decembra lani naraščajo hitreje kot v evro območju. Ker krediti padajo, ker plačilna bilanca ne kaže velikih neto finančnih pritokov iz tujine preko sektorja prebivalstva in podjetij in ker se dinamika materialnega trošenje države ni spremenila, je hitro povečevanje depozitov lahko posledica manjšega zadrževanja velikih viškov v menjavi s tujino na računih v tujini. Ob solidni dinamiki izvoznega povpraševanja bodo dobra podjetja (najprej izvozna nato pa tudi ostala) vse manj pogrešala slabo kreditno podporo bank. Pri obrestnih merah na grosističnem trgu se ne dogaja nič novega. Posojilne obrestne mere so julija začele nekaj bolj padati; znižujejo se v evro območju in v Sloveniji. Pri depozitih so se obrestne mere prav tako znižale, vendar za manj kot pri kreditih. ^ Ob manjšem presežku tekoče bilance kot lani se skupni prilivi iz tekočih poslov s tujino še povečujejo, nadaljuje se tudi zmanjševanje dolgov Slovenije do tujine. Osemmesečni 1.2 milijardni presežek na tekočem računu so ustvarili presežka v blagovni menjavi in storitvah ter primanjkljaja na računu dohodkov in na računu tekočih transferov. Breme obresti raste kljub velikemu zmanjšanju donosov na državne obveznice. Saldo na kapitalskem računu oblikujejo velik priliv kapitala prek računa neposrednih naložb in računa zadolževanja z obveznicami ter odliv kapitala prek računa ostalih naložb. V bruto zunanjem dolgu Slovenije se povečuje delež države, neto zunanji dolg se je zmanjšal na raven s konca 2008. ECONOMIC MOMENTUM IS SLOWING Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak The momentum of the economy is slowing, though three components of domestic demand were rising in July. Foreign trade growth slowed, and the deficit was created with non-EU countries. The slowdown points to the possibility of a new recession in the EU, especially in the euro area. The drop in exports in August was significantly higher than seasonal and the drop of exports to countries outside the EU (though it appeared later than in other EU countries), began in July. The development in Ukraine most likely contributed to it; further deterioration can be therefore expected in the coming months. In the past five quarters, economic activity was increasing, but the increases were uneven. In the short-term, value added was growing strongly in trade and catering, construction, industry and information and telecommunications activities, but there were no signs of recovery in real estate sector. In comparison with the situation before the crisis, the activities can be classified into three groups. In the first, the activities which are lagging behind a bit include industry; in the second, lagging more, are trade, transport, hotels and restaurants, financial intermediation and insurance, while in the third far behind is construction, which despite recent growth lags a quarter behind the level before the crisis. In all activities, the backlog of pre-crisis levels is larger than in the euro area. The economic climate warmed in September, confidence in the manufacturing sector has not changed, climate in the service sector has cooled down, confidence in the construction sector has stabilized in the retail trade has strengthened. In the EU28, the economic climate in September compared to the same period in 2013 worsened, orders increased only in ^ construction, expectations in retail trade and manufacturing deteriorated. Industrial production in Slovenia compared to the same month a year ago recovered, but it turned to contraction, while in the EU it decreased also in a year on year comparison. Large monthly fluctuations remain a key feature of industrial production in the EU states; in Germany production fell sharply in August. The rapid pace of remaining Slovenian construction ended. Total number of overnight stays decreased in the peak of the summer; demand offoreign guests continues to be stronger than demand of domestic guests. Air and road urban transport grew, traffic in the Port of Koper stalled in August. The labor market situation recovered somewhat. In August, number of economically active population and employees by legal entities increased from a year ago. In September, there were fewer job seekers; the number of newly registered increased, but number of those who have left employment services increased even more; most of them got new jobs or became self-employed. The EU unemployment rate in August remained unaltered, it was but lower than a year ago; the situation in the euro group is worse than in the whole of the EU, the best is in Austria and Germany, the worst in Spain and Greece. Prices are lower; the structure of their dynamics changed; prices of goods went up, services decreased; the changes were mainly seasonal. In the Euro area, annual inflation is expected to continue declining slowly; in September, it was higher than in Slovenia. Industrial producer prices in September rose, while they decreased in the long-run. Residential real estate prices continued to fall. Price expectations do not show significant changes. Prices of raw materials indicate the cooling of the global economy. Commodity prices in Euro have fallen in the last month, the most prices of metals, the least prices of agricultural raw materials. The annual dynamics of the price structure was almost the inverse of the structure of monthly dynamics. In August, average wage decreased, and the decrease was accompanied by the longer term dynamics. Among economic activities, wages increased only in electricity, gas, steam and air provision, and in mining. In the public sector, average wages increased in education and health services, while they decreased in the narrowly defined public services. Long-term lag in labor costs in Slovenia behind the euro area average is increasing; episodic wage increases do not reach the increase in the countries that have receivedEU "aid". The backlog of unit labor costs in Slovenia relative to the euro area is increasing; from the beginning of the crisis, the competitiveness of Slovenia exceeded the competitiveness of the euro area by 8 per cent and lagged 4 per cent to the competitiveness of countries that have received aid. Lagging of unit labor costs of general government is even greater than the lagging of unit labor cost in the economy. Government revenues in September rose by a tenth, a more long-run dynamics increased considerably, as well; the revenues of both direct taxes and indirect taxes rose. Domestic taxes on goods and services in September increased by a quarter; all three major tax forms of domestic taxes on goods and services grew in September while in the third quarter reductions in excise tax are mainly due to the contraction of petroleum products prices. Long-term comparable level of general government revenue shows an improvement compared to the pre-crisis level. At the beginning of the year negative effects of ZUJF were heel neutralized, an additional rise in the trend level of revenues appeared in the third quarter. Total tax revenues of September still lag behind pre-crisis level; while domestic taxes on goods and services and contributions already exceeded the pre crisis level; direct taxes barely rose above the bottom and they were in September a quarter lower than before the crisis. In August, loans continued to decrease; the decline in loans to households stopped, the decline of credits to corporations continued. Since the transfer of bad assets from banks' balance sheets, the decline in corporate loans even accelerated. Banks apparently continue to tighten credit conditions. Also lending to companies and households in the euro area is falling; pace of decline of loans to households is similar to that in Slovenia, corporate loans are falling much more slowly. Total deposits of enterprises and households in August continue to rise; they are growing faster than in the euro area. Since loans are falling, the balance of payments shows no large net financial inflows from abroad through a sector of households and businesses, and because the dynamics of government spending has not changed, the rapid increase in deposits may be due to a lower retention abroad. With lower surplus on the current account compared to last year the inflows continue to grow and the indebtedness to fall. The surplus of 1.2 billion euro in eight months was created by surpluses in the goods and services accounts and deficits in the income and transfer account. The burden of debt increases despite enormous decline of yields on government bonds. The balance on the capital account is created by the inflow of FDI and borrowing by bonds while the outflow is created by repayment of debts. In the gross foreign debt the share of government is increasing, net foreign debt decreased to the level at the end of2008. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Ali se zalet gospodarstva začenja umirjati? Podatki o trošenju so dostopni do julija, ko je skupno domače trošenje poraslo za 4.8%. Opazno se je povečala tudi bolj dolgoročna dinamika (impulzni trend se je povečal na preko 5% na letni ravni, podobna je bila tudi medletna julijska rast). Julija so porasle vse tri osnovne komponente domačega trošenja. Trošenje prebivalstva je 28 poraslo za 4.5%, opazno je porasla tudi njegova trendna dinamika (rast impulznega trenda je presegla 6% letno). Tekoče trošenje države za blago in storitve se je julija povečalo za 9.4%, bolj dolgoročna dinamika se je prav tako okrepila (trendna rast je porasla za preko 10 odstotnih točk na letni ravni). Julija so porasle tudi investicije v osnovna sredstva (za 1%), vendar njihova bolj dolgoročna dinamika ni porasla. Medletna stopnja rasti investicij se je sicer povečala (na 3.4%), vendar je bilo to povečanje posledica enkratnih sprememb, oziroma natančneje, posledica enkratnega zmanjšanja v juliju lani - torej posledica spremembe osnove! Prav to kaže nespremenjena (padajoča) julijska dinamika impulznega trenda. Dodana vrednost - sektorji z večjim kriznim zaostankom FINANCE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI TRGOVINA, PROMET in GOSTINSTVO 2008 2009 2010 2011 10-, 2012 2013 2014 2008 2009 GRADBENIŠTVO 2010 2011 2012 2013 2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Dodana vrednost; normirano na 2008/IV = 1; sektorji s kriznim zaostankom do 8% in gradbeništvo z zaostankom preko 25% Medtem ko se je julija izvoz še hitro povečeval, je avgusta prišlo do izrazitega obrata. Čeprav je izvoz avgusta sezonsko zelo šibek, je letos padel (za 480 milijonov) precej bolj od sezonskega padca (280 milijonov), trendni padec je tako avgust dosegel skoraj 8%! Bolj dolgoročna dinamika je prav tako močno padla, saj se je izvoz avgusta trendno zmanjševal po preko 10% letno! Dinamika izvoza v države izven EU je začela pešati sicer že julija, vendar je ostala še pozitivna. Zaradi dogodkov v Ukrajini je verjetno prav izvoz v države izven EU največ prispeval k avgustovskemu padcu skupnega izvoza, vendar bo to možno preveriti šele čez kakšen mesec, saj podatki o izvozu v države izven EU za avgust še niso dostopni. Ob pešanju izvoza v države izven EU je potrebno tudi upoštevati, da se je pešanje izvoza na trge izven EU pričelo v Sloveniji precej kasneje kot v ostalih državah EU, saj skupen izvoz EU (na trge izven EU) pada(!) že pet mesecev. Zaradi dogodkov v Ukrajini je v drugi polovici leta za pričakovati še večje poslabšanje izvoznih dosežkov na področja izven EU, saj naj bi sankcije zaradi Ukrajine skrčile izvoz EU za približno 100mlrd (5.8%) letno. 29 Dodana vrednost - sektorji z manjšim kriznim zaostankom INFORMACIJSKE in KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 2008 2009 2010 2011 2012 STROKOVNE, ZNANSTVENE in TEHNIČNE STORITVE 2013 2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Dodana vrednost; normirano na 2008/IV = 1; sektorji s kriznim zaostankom 2% ali manj odstotkov Gospodarstvo zadnjih pet četrtletij sicer medletno opazno narašča, vendar je naraščanje tako kratkoročno kot bolj dolgoročno zelo neenakomerno med dejavnostmi. Na kratek rok (zadnjih pet četrtletij) opazno narašča dodana vrednost predvsem v trgovini in gostinstvu, gradbeništvu, industriji in še zlasti v informacijskih in telekomunikacijskih dejavnostih. Nobenega znaka okrevanja ne kaže le poslovanje z nepremičninami. 30 Na daljši rok, namreč v primerjavi z dosežki pred pričetkom krize, lahko dejavnosti razvrstimo v dve skupini. V prvi so dejavnosti, ki malo zaostajajo ali celo presegajo raven tik pred pričetkom krize, takšne so industrija, dejavnost strokovnih, znanstvenih in tehničnih storitev, poslovanje z nepremičninami in informacijske in komunikacijske dejavnosti. Le v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih je realna raven dodane vrednosti v drugem četrtletju letos višja kot pred krizo, v ostalih naštetih dejavnostih pa zaostaja za pred-krizno ravnjo, vendar ne več kot 2%! Dodana vrednost ostalih dejavnosti realno precej več zaostaja za ravnjo pred krizo. Tako v trgovini, prometu in gostinstvu, finančnem posredništvu in zavarovalništvu, dodana vrednost realno opazno, vendar ne več kot 8%, zaostaja za pred-krizno ravnjo. Daleč več zaostaja gradbeništvo, kjer navkljub opazni rasti v zadnjih šestih četrtletjih obseg dodane vrednosti še vedno realno zaostaja za ravnjo pred krizo za dobrih 25%! V nobeni dejavnosti ni zaostanek za pred-krizno ravnijo manjši kot v evro območju. Pričakovano povpraševanje kaže na prenehanje pospeševanja gospodarske aktivnosti, ki smo mu priča v zadnjih četrtletjih. Na vseh segmentih povpraševanja so v zadnjih dveh, treh mesecih pričakovanja dosegla ali malo presegla dolgoletno ravnotežje, vendar so zatem tudi prenehala naraščati, tako da sedaj, ali stagnirajo na dolgoletnem ravnotežju (povpraševanje po blagu v trgovini na drobno), ali pa se počasi zmanjšujejo (povpraševanje po storitvah, povpraševanje po gradbenih storitvah, povpraševanje po investicijski opremi in reprodukcijskem materialu ter izvozno povpraševanje), navkljub temu je pri vseh septembrski zaostanek za dolgoletnim ravnotežjem še vedno komaj opazen. 2. Padec dinamike blagovne menjave in primanjkljaj z nečlanicami EU v avgustu V avgustu je blagovna menjava umirila rast, z nečlanicami EU pa je bil ustvarjen celo primanjkljaj. Ali se v umirjanju izvoza že kažejo posledice padca gospodarske aktivnosti v Nemčiji in posledično obnove recesije v Evro območju? Iskanje alternativnih trgov kot amortizacije za neugodnosti na trgih EU ostaja ena od nujnosti. Trgovinska menjava (desezonirani podatki) 1,900 _ 1,600 _ 1,300. 31 Vir: SURS, številke med krivuljama so letni saldi trgovinske menjave 2010 2011 2012 2013 2014 Avgusta je skupni izvoz znašal 1545 milijonov € (2.3% več kot avgusta 2013), uvoz 1635 milijonov € (3.5% več kot pred letom), kar pomeni primanjkljaj 90 milijonov € oziroma 94.5% pokritje uvoza za izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v EU 1171 milijonov € (3.5% več kot lani), prejem blaga iz drugih članic EU 1241 milijonov € (2.0% več), tako da je bil primanjkljaj 70 milijonov €, pokritje uvoza z izvozom pa 94.4%. Izvoz v nečlanice EU je znašal 374 milijonov € (1.2% manj kot avgusta 2013), uvoz 395 milijonov € (8.6% več), kar pomeni primanjkljaj 21 milijonov € oziroma 94.7% pokritje uvoza z izvozom. V osmih mesecih znaša letošnji skupni izvoz 14908 milijonov € (5.0% več kot v enakem obdobju 2013), skupni uvoz 14761 milijonov € (1.4% več kot lani), kar da presežek 147 milijonov € oziroma 101% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z drugimi članicami EU znaša osem mesečni izvoz 11379 milijonov € (7.1% več kot lani), uvoz 11572 milijonov € (0.2% več), kar pomeni primanjkljaj 193 milijonov € ter 98.3% pokritje uvoza z izvozom. V nečlanice EU je v tem obdobju Slovenija izvozila za 3520 milijonov € blaga, uvozila za 3189 milijonov €, tako da je presežek 331 milijonov €, oziroma pokritje uvoza z izvozom 110.4%. 3. Gospodarska klima v septembru malenkostno boljša Gospodarska klima se je v septembru malenkostno otoplila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bila vrednost njenega kazalnika v septembru glede na mesec prej za odstotno točko višja, od septembra 2013 je višja za 11 odstotnih točk, hkrati pa je njegova vrednost za dve odstotni točki višja od dolgoletnega povprečja. 32 Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bilo septembra za odstotno točko manjše kot avgusta, glede na september 2013 je bilo za 3 odstotne točke, glede na dolgoletno povprečje pa za 4 odstotne točke večje. Po SURS-ovih podatkih so se vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj za naslednje tri mesece v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma znižale; zvišala se je le vrednost kazalnika zagotovljena proizvodnja, medtem ko so vrednosti kazalnikov izvozna naročila, skupna naročila in zaloge ostale nespremenjene. Naročila 20 0 -20 -40 -100. normalna raven 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 GRADBENIŠTVO 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: Eurostat NDUSTRIJA V storitvenih dejavnostih se je klima nekoliko ohladila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v septembru 2014 za odstotno točko nižja kot predhodni mesec in hkrati za 6 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi s septembrom lani pa je bila njegova vrednost višja za 20 odstotnih točk. Zaupanje v gradbeništvu se je ustalilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v septembru enaka kot avgusta in za 5 odstotnih točk višja kot septembra 2013. Poudariti velja, da so se vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece v gradbeni dejavnosti septembra v primerjavi s predhodnim mesecem znižale. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bila v septembru glede na predhodni mesec višja za odstotno točko, glede na september 2013 pa za tri odstotne točke višja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se septembra v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma zvišale, znižali sta se le vrednosti kazalnikov pričakovano zaposlovanje in pričakovane prodajne cene. V EU28 se je gospodarska klima septembra v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 pokvarila. Le v gradbeništvu so se v septembru naročila glede na mesec prej zvišala za 1,9 odstotne točke, glede na september lani pa so višja za slabe 3 odstotne točke. Glede na avgust so se v septembru za 4,4 odstotne točke znižala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju poslabšala za 4,7 odstotne točke. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija spet navzgor 33 Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v avgustu za 1,9% višja kot v enakem mesecu leta 2013. Pri tem impulzni trend kaže, da se je industrijska produkcija zniževala po stopnji 0,76%. Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem avgustu v primerjavi z avgustom 2013 zmanjšala za slabih 28% in da se je trendno krčila po stopnji 8.9%. Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v avgustu v primerjavi z avgustom 2013 povišala za 2,1%, impulzni trend pa kaže, da se je v avgustu dejavnost predelovalne industrije krčila po stopnji -0,71%. Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v avgustu glede na julij industrijska produkcija v EU28 upadla za 1,4%, na območju evra (EA18) pa za 1,8%. Glede na avgust lani pa je v letošnjem avgustu industrijska produkcija v EU28 upadla za 0,8%, na območju evra pa za 1,9%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v avgustu glede na mesec poprej najbolj porasla na Portugalskem (3,1%) in na Danskem (6,9%), najbolj pa je upadla na Madžarskem (-5,8%) in v Nemčiji (-4,3%). 5. Poletni padec turističnega povpraševanja Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del avgusta letos za 1,9% nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v juliju, v primerjavi z avgustom 2013 pa se je povečala za slabih 28 odstotkov. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur pa kaže, da je v avgustu letošnjega leta sektor gradbeništva padal z mesečno stopnjo 0,9%. Skupno število turističnih prenočitev se je v visokem poletju znižalo. Julija jih je bilo za 5,1% manj kot v enakem mesecu leta 2013. A hkrati obdelava podatkov (impulzni trend) kaže, da se je skupno število prenočitev v sedmem mesecu zviševalo po mesečni stopnji 0,05%. Pri tem je prišlo do upada tako domačega kakor tudi tujega turističnega povpraševanja, saj je v juliju število turističnih prenočitev domačih gostov padlo za 7,7% glede na julij 2013, število prenočitev tujih gostov pa za 3,8%. Impulzni trend prenočitev domačih gostov v letošnjem juliju kaže krčenje po stopnji 1,19%, impulzni trend prenočitev tujih gostov pa rast po stopnji 0,46%. 34 Podatki SURS-a o transportu za avgust 2014 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih za 7% več potnikov kot avgusta lani, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo v zračnem prevozu prav tako večje in sicer za 9%. V cestnem mestnem prevozu je bilo avgusta prepeljanih za 1% več potnikov kot v istem mesecu 2013.. V luki Koper je bil blagovni promet v avgustu za 2% manjši kot avgusta lani. 6. Brezposelnost ponovno nekoliko manjša Na trgu dela se je stanje še nekoliko popravilo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v avgustu zmanjšalo na 916508 oziroma za 1526 oseb glede na mesec prej, glede na avgust 2013 pa se je število povečalo za slabih 7 tisoč oseb oziroma 0,7 odstotka. V avgustu je bilo v Sloveniji 801724 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na julij se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 111 oseb, glede na avgust 2013 pa se je povečalo za 8480 oseb ali 1,1%. Med zaposlenimi osebami jih je bilo v avgustu slabih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od avgusta lani povečalo za odstotek. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na avgust 2013 zmanjšalo za 0,6%. Med samozaposlenimi je bilo 60% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem avgustu povečalo za 129, od avgusta 2013 pa za 5,4%. Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec septembra registriranih 112560 brezposelnih oseb, kar je za 2224 oseb oziroma 1,9% manj kot ob koncu avgusta, v primerjavi s septembrom 2013 pa je bilo brezposelnih oseb manj za 1,8%. V letošnjem septembru se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 7934 brezposelnih, kar je dobrih 42% več kot v avgustu in za 0,5% več kot septembra 2013. Med novo-prijavljenimi je bilo 1667 iskalcev prve zaposlitve, 1170 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3993 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je septembra letos znašal 10158 brezposelnih oseb, med njimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 6702, kar je 57,5% več kot avgusta in 4,4% več kot septembra lani. Iskalci zaposlitve 140,000 -, 130,000 - 100,000 -90,000 -80,000 -70,000 -60,000 -50,000 35 2008 2009 2010 2011 Vir: ZRSZ 2012 2013 2014 Po podatkih Eurostata je bila avgusta 2014 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA18) 11,5%, kar je enako kot mesec prej ter za 0,5 odstotne točke manj kot avgusta lani. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v avgustu 10,1% in se je glede na enak mesec v 2013 zmanjšala za 0,6 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo avgusta v EU28 24,6 milijona brezposelnih, od teh 18,3 milijona na območju evra. Med članicami EU so tudi v juliju najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli v Avstriji (4,7%) in Nemčiji (4,9%), najvišjo pa v Španiji (24,4%) in v Grčiji, za katero junijski podatek znaša 27%. CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA 7. Cene se medletno znižujejo, tako svetovne cene surovin kot domače cene proizvajalcev in življenjski stroški Septembra so življenjski stroški porasli za 0.3%. Bolj dolgoročna dinamika cen (impulzni trend) se je zmanjšala na 0, medletno pa so se cene že drugi mesec zapovrstjo zmanjšale. Struktura dinamike cen se je tokrat opazno spremenila. Razlika je vidna že pri najosnovnejših skupinah, torej pri cenah blaga in storitev. Tokrat so namreč cene blaga opazno (za 1.2%) poskočile, medtem ko so se cene storitev za še več (za 1.7%) zmanjšale. Sprememba cen, tako blaga kot storitev, je bila predvsem sezonska, saj so se medletne stopnje rasti malo spremenile. Da je septembrsko spremembo cen krojila predvsem sezona, potrjujejo še zlasti spremembe - povečanje cen jesensko-zimskih kolekcij oblačil in obutve ter znižanje cen počitnic v paketu. K rasti skupnega indeksa življenjskih stroškov so največ prispevale prav spremembe jesensko-zimske konfekcije in obutve v trgovini (k skupnemu indeksu so prispevale 0.7 točke), precej manj (po 0.1 točke) pa tudi podražitve hrane in rekreacije. Po drugi strani pa je indeks življenjskih stroškov navzdol potisnil predvsem konec turistične sezone, namreč nižje cene počitnic v paketu (za 0.5), precej manj pa tudi cenejše pogonsko gorivo in prevoz z letalom. 36 Med državami EU primerljivo dinamiko cen kaže harmoniziran indeks cen. Ta se je septembra prav tako povečal za 0.3%, medtem ko se je medletno prvikrat zmanjšal pod 0, na -0.1%. V evro območju se medletna inflacija prav tako še naprej počasi zmanjšuje, vendar je septembra bila še vedno višja kot v Sloveniji (0.28%). Tudi osnovna inflacija, ki kaže endogeno rast cen (torej rast cen, ki jo poganja samo gospodarstvo in ne eksterni učinki), je bila v evro območju višja kot v Sloveniji (medletno 0.75% oziroma 0.42%). Cene industrijskih proizvajalcev so se septembra povečale za 0.2%, čeprav se dolgoročno, tako kot življenjski stroški, že zmanjšujejo; septembra so bile za 0.3% nižje kot pred letom dni. Proizvajalčeve cene so tekoče rasle nekaj hitreje le pri energentih in manj pri surovinah, pri drugih produktih pa so stagnirale ali se zmanjševale. Bolj dolgoročno so se nekaj več povečale le pri proizvodih za investicije (za 0.5%) in komaj opazno pri surovinah. Razlika v rasti proizvajalčevih cen pri proizvodih, namenjenih na evrski trg oziroma pri proizvodih namenjenih na trge izven evrskega območja, je majhna, vendar se še naprej malo bolj intenzivno spreminjajo (povečujejo) proizvajalčeve cene proizvodov za trge izven evrskega območja (medletno so se cene produktov za trge izven evro območja septembra povečale za 2.2%, cene produktov za evrske trge pa so se zmanjšale za 0.1%)!. Cene stanovanjskih nepremičnin se še naprej zmanjšujejo po okoli 1.6% na četrtletje, skoraj enakomerno padajo že tri in pol let, od 2011/1 dalje. Cenovna pričakovanja ne kažejo večjih sprememb v dinamiki cen v bližnji prihodnosti. Dinamika naj bi se še naprej počasi zmanjševala. To velja predvsem za cene blaga, medtem ko naj bi dinamika cen storitev ostala nespremenjena. Evrske cene surovin so se v zadnjem mesecu (do začetka oktobra) zmanjšale za 2.4%. Najbolj so se zmanjšale cene kovin (za 3.5% v evrih), najmanj pa cene neprehrambenih kmetijskih surovin (za 0.8% v evrih). V letu dni so se cene surovin (v evrih) povečale (za 0.5%). Medletna dinamika je bila po strukturi skoraj obratna strukturi mesečne dinamike. Tako so se medletno najbolj povečale cene kovin (za 5.7% v evrih), medtem ko so se najbolj zmanjšale cene neprehrambenih kmetijskih surovin (zmanjšale so se v evrih za 11%). Tudi cene nafte se zmanjšujejo, tako tekoče-mesečno, kot medletno. Cene surovin potemtakem kažejo, da se svetovno gospodarstvo ohlaja. 8. Bolj dolgoročna dinamika plač spet navzdol Avgusta so se povprečne plače zmanjšale za 1.2%. Čeprav je avgust za plače sezonsko šibek mesec, je tekoče zmanjšanje preseglo sezonsko, zato se je zmanjšala tudi bolj dolgoročna dinamika plač. Medletna stopnja rasti se je tako skrčila na 0.7%, kar je za celo točko manj kot pred mesecem dni! V nekaterih dejavnostih so se povprečne plače avgusta celo opazno zmanjšale. Najbolj so se zmanjšale v kmetijstvu z lovom, gozdarstvom in ribištvom, v prometu ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih (v vseh treh dejavnostih so povprečne plače v mesecu dni padle za preko 3%). Od gospodarskih dejavnosti so se plače povečale le v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter rudarstvu. Pri tem je bilo povečanje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro zelo veliko (za 6.6%!), v rudarstvu pa nizko (0.6%). Od dejavnosti države so povprečne plače avgusta povečale v šolstvu in zdravstvu, v ožji državi (administraciji, obrambi, itd.) pa so se malenkost zmanjšale. 37 Tudi bolj dolgoročno so se v nekaterih dejavnostih povprečne plače opazno zmanjšale, najbolj v oskrbi z vodo in gradbeništvu (za preko 1%). Po drugi strani pa so v nekaterih dejavnostih povprečne plače celo močno povečali. Ponovno je najbolj štrlelo medletno povečanje plač v rudarstvu in oskrbi z električno energijo, plinom in paro, kjer so povprečne plače v letu dni porasle za preko 10% ! V letu dni so porasle tudi plače v dejavnostih države, najbolj v ožji državi (za 1.9%) in najmanj v izobraževanju (za 0.8%). Enotni stroški dela - gospodarstvo Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Enotni stroški dela za gospodarstvo (B-N); desezonirane vrednosti; normirano na 2008/IV = 1; periferija je mediana vrednosti držav, ki so prejele pomoč (Grčija, Irska, Španija, Ciper in Portugalska) 38 Navkljub bolj dolgoročnemu (sicer šibkemu) povečanju plač v gospodarstvu in državi je dolgoročno zaostajanje stroškov dela Sloveniji za povprečjem evro območja vse večje; občasna povečanja plač, kot jih ima Slovenija po sredini 2012, ne dosegajo niti povečanja v državah, ki so prejele pomoč, kaj šele povečanja v evro območju. Zato se dolgoročno, glede na začetek krize, zaostanek enotnih stroškov dela v Sloveniji glede na evro območje sistematično povečuje. Enotni stroški dela gospodarstva so v Sloveniji sredi letošnjega leta le za slabe 3%, v evro območju pa za 11%, presegali enotne stroške dela pred krizo, medtem ko so v državah s pomočjo za 1% zaostajali za ustreznimi enotnimi stroški dela pred začetkom krize. Tako je od začetka krize kumulativno (tečajna) konkurenčnost Slovenije presegla konkurenčnost evro območja za 8% in zaostala za 4% za konkurenčnostjo držav, ki so prejele pomoč. Enotni stroški dela - država Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Enotni stroški dela za državo (sektorji O-S); desezonirane vrednosti; normirano na 2008/IV = 1; periferija je mediana vrednosti držav, ki so prejele pomoč (Grčija, Irska, Španija, Ciper in Portugalska) Zaostajanje enotnih stroškov dela širše države (v Sloveniji glede na evro območje) je še bistveno večje od zaostajanja enotnih stroškov dela gospodarstva. Že od tretjega četrtletja 2012 ostajajo enotni stroški dela države v Sloveniji na ravni, ki je približno 6% nižja kot pred začetkom krize in tako kumulativno zaostajajo za evro območjem (glede na stanje pred začetkom krize) že za okoli 14%. V državah, ki so prejele pomoč, je krčenje stroškov dela države eden od ključnih pogojev (postavlja ga neposredno trojka) za dostop do pomoči. Navkljub temu so se enotni stroški dela v teh državah po začetku krize zmanjšali kumulativno (glede na obdobje pred krizo) le za 1% več kot v Sloveniji, po 2012/III pa so se povečali celo bolj kot v Sloveniji! FINANČNA GIBANJA 9. Opazna okrepitev javnofinančnih prihodkov Javnofinančni prihodki so se septembra povečali za skoraj 10%. Tudi, če se upošteva, da je september sezonsko zelo močan mesec in da je bil izdaten del septembrskega povečanja javnofinančnih prihodkov posledica premika timinga vplačil domačih davkov na blago in storitve (iz avgusta na september), je bilo septembrsko povečanje javnofinančnih prihodkov veliko, saj se je bolj dolgoročna dinamika opazno okrepila, medletna stopnja rasti je porasla za prek 7 odstotnih točk, rast impulznega trenda pa je krepko presegla 10% na letni ravni. Porasli so tako neposredni davki in ostali prihodki kot domači davki na blago in storitve. 39 Neposredni davki in drugi dohodki so porasli septembra za 2.3%. Popravila se je tudi njihova bolj dolgoročna dinamika, saj so septembra neposredni davki in ostali prihodki medletno naraščali po 4.3%. Precej pomembnih-večjih davčnih oblik je septembra opazno preseglo vrednosti v lanskem letu; za več kot 2% je presegel lanske vrednosti, na primer, donos davka na dohodek pravnih oseb, dohodnine, prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje pa tudi prihodkov upravnih organov. Pri istih davčnih oblikah je bilo preseganje vrednosti celotnega tretjega četrtletja nad lanskoletnimi vrednostmi še večje, skupno preko 70 milijonov. Le pri nekaterih manj pomembnih postavkah neposrednih davkov in ostalih prihodkov je v letošnjem tretjem četrtletju davčni donos zaostal za lanskim. Največja takšna postavka so bile takse (v celem letu prinesejo v javnofinančno blagajno okoli 220 milijonov), ki so zaostale za lanskim letom za 1.1%. Davčni prihodki 40 1.02. 1.00. 0.98. 0.96. 0.94. 0.92. 0.90 0.88 0.86 0.84 CELOTNI DAVKI in PRISPEVKI 1.12 1.10. 1.08. \ rA K 106- \ A aI\I\ I 104- \ W ^ \Ar w\ 102 \ \ k I' V \ /v 100 v WW \ 098 \/ 0 96 ........................ 0.94. 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 PRISPEVKI DOMAČI DAVKI NA BLAGO in STORITVE 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 NEPOSREDNI DAVKI 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: MF; Urad UJP; lastni izračuni Opomba: Davčni prihodki; desezonirani, izločeni osamelci (izraziti premiki timinga vplačil); normirano na 2008/6 = 1 2014 Domači davki na blago in storitve so se septembra zelo povečali (za preko 25%). Zaradi velikih premikov timinga vplačil pri trošarinah pa tudi pri davku na dodano vrednost po obračunu je pri domačih davkih na blago in storitve težko zanesljivo oceniti trendno dinamiko. Tako je tudi pri oceni za letošnji september, saj je opazen del velikega povečanja posledica premika timinga vplačil trošarin iz avgusta v september. Da je navkljub tega prišlo do opaznega povečanja trendne dinamike potrjuje veliko povečanje povprečja trendne rasti za celotno četrtletje (na preko 8% na letni ravni). Septembra so se (v primerjavi z lanskim septembrom) opazno povečale vse tri ključne davčne oblike domačih davkov na blago in storitve (davek na dodano vrednost po obračunu in od uvoza ter trošarine). V celotnem tretjem četrtletju sta se medletno opazno povečali obe komponenti davka na dodano vrednost (za preko 3%), medtem ko so se trošarine precej zmanjšale (za 10%), predvsem zaradi opaznega krčenja cen naftnih derivatov (v letu dni je, kot rečeno, cena nafte padla za 14%). Dolgoročno primerljiva trendna raven javnofinančnih prihodkov kaže v zadnjih nekaj mesecih opazno izboljšanje tudi relativno glede na razdobje pred začetkom krize. Potem ko so skupni javnofinančni prihodki že na začetku letošnjega leta presegli javnofinančni izpad, do katerega je prišlo po uvedbi ZUJF-a, je očitno v tretjem četrtletju prišlo še do dodatnega dviga trendne ravni skupnih javnofinančnih prihodkov. Celotni davki so tako septembra zaostajali za ravnjo davkov in prispevkov pred začetkom krize za manj kot 6% (na začetku 2013 je ustrezno zaostajanje še presegalo 14%), pri čemer so domači davki na blago in storitve raven pred krizo že presegali za prek 10% in prispevki za 3.5%, medtem ko so se neposredni davki komaj kaj dvignili nad dno, ki so ga dosegli v 2013/II, tako da so septembra še vedno trendno prinašali za dobrih 25% manj kot pred začetkom krize. 10. Pri kreditih in depozitih nič novega - prvi hitro navzdol, drugi pa hitro navzgor Skupni krediti prebivalstvu in podjetjem so se avgusta ponovno zmanjšali za 0.4%. Medtem ko se je padanje kreditov prebivalstvu avgusta zaustavilo, so krediti podjetjem padli za 0.8%, torej za znatno več kot 9.6% na letni ravni. Od prenosa slabih terjatev iz bilanc bank se tako krediti še naprej hitro zmanjšujejo. Krediti podjetjem so padanje po maju celo pospešili, tako da so se od decembra lani do avgusta zmanjšali za 7%, medtem ko so krediti prebivalstva po juniju prenehali padati, tako da so se do avgusta kumulativno skrčili za 1.2%. Na dlani je, da je letna dinamika padanja kreditov podjetjem še naprej opazno večja kot pred sanacijo bank, saj je bila lani, tik preden se je pričel postopek likvidacije Faktor banke in Probanke, medletna stopnja padanja kreditov podjetjem -9.6%, medtem ko so letos samo v osmih mesecih padli že za preko 7%. 41 Krediti 2013 2014 2013 2014 Vir: ECB; BS; lastni izračuni Opomba: Krediti podjetjem in prebivalstvu; normirano na 2013/12 = 1 Krediti prebivalstvu padajo po dokapitalizaciji bank malo počasneje (po okoli 2% letno) kot lani septembra (ko je bila medletna stopnja rasti -3.1%). Glede na to, da trošenje prebivalstva realno ne pada, depoziti rastejo, plače pa se znižujejo (povpraševanje prebivalstva po kreditih se torej povečuje), banke očitno še naprej zaostrujejo (neobrestne) pogoje kreditiranja (saj je solventnost sektorja prebivalstva že vse razdobje po začetku krize v Sloveniji visoka). Tudi krediti podjetjem in prebivalstvu v evro območju še naprej padajo. Dinamika padanja je pri prebivalstvu podobna kot v Sloveniji, medtem ko krediti podjetjem padajo precej počasneje. Depoziti .05 -, .04 -.03 -.02 -.01 - 42 .00 - -.01 - -.02 -1—r 2011 Vir: BS; ECB; lastni izračuni Opomba: Za Slovenijo depoziti podjetjem in prebivalstvu; za Evro območje depoziti nefinančnih privatnih ekonomskih enot; medletne stopnje rasti Skupni depoziti podjetij in prebivalstva so se avgusta ponovno opazno povečali (za 0.8%). Depoziti že vse od decembra lani (po dokapitalizaciji bank) hitro naraščajo, naraščajo bistveno hitreje kot v evro območju. Glede na to, da tako krediti podjetjem kot prebivalstvu padajo, da plačilna bilanca ne kaže velikih neto finančnih pritokov iz tujine preko sektorja prebivalstva in podjetij, in da se dinamika trošenja države za tekoče materialno trošenje ni spremenila, je hitro povečevanje depozitov lahko posledica samo manjšega zadrževanja velikih viškov v menjavi s tujino na računih v tujini. Ob solidni dinamiki izvoznega povpraševanja bodo očitno dobra podjetja (najprej izvozna nato pa tudi ostala) vse manj pogrešala slabo kreditno podporo bank, podobno kot se že nekaj časa dogaja v ZDA, zadnje čase pa tudi v evro območju. Pri obrestnih merah na grosističnem trgu se ne dogaja nič novega. Po septembrskem znižanju osnovne obrestne mere refinanciranja na 0.05 je euribor padel za približno 0.1 točke (tri mesečni je padel z 0.20 v avgustu na 0.1 v septembru) Detajlistične obrestne mere so se julij (zadnji mesec z dostopnimi podatki), po več mesecih, začele nekaj več spreminjati-padati, še zlasti pri kreditih - znižujejo se v evro območju in v Sloveniji. V Sloveniji so se opazno znižale predvsem obrestne mere za kredite podjetjem; za kredite do milijona so padle za 0.2 točke, za kredite nad milijonom pa za 0.4 točke. Malo (za 0.1 točke) so se zmanjšale tudi obrestne mere za stanovanjske kredite prebivalstvu. Pri depozitih so se obrestne mere prav tako znižale, vendar za manj kot pri kreditih, za 0.1 točke tako pri dolgoročnih kot kratkoročnih vlogah. Zdi se, da so banke (ne le v Sloveniji) začele spoznavati, da bodo lahko počasi ostale brez strank. i Slovenija / J j \ \ r^ i i i evro območje / \ 1 /\ / \ — __j \ J *— i i 2012 2013 2014 11. Presežek tekoče bilance osmino za lanskim, razdolževanje Slovenije se nadaljuje Pri za osmino manjšem presežku tekoče bilance kot lani se skupni prilivi Slovenije iz tekočih poslov s tujino še vedno povečujejo, tako da v osmih mesecih presegajo 20 milijard €. Razdolževanje Slovenije do tujine se nadaljuje, tako da je neto zunanji dolg padel na raven iz konca leta 2008. Plačilna bilanca (milijoni evrov) januar-avgust avgust 2013 2014 2013 2014 I. Tekoči račun 1408 1230 152 101 1. 3lago 533 716 9 -22 2. Storitve 1416 1238 198 229 transport 447 484 56 55 potovanja 901 848 177 177 3. Dohodki -440 -582 -36 -74 delo 225 258 28 31 kapital -665 -840 -64 -105 4. Tekoči transferi -102 -143 -19 -32 državni sektor 22 -47 3 -16 II. Kapitalski in finančni račun -1962 -1564 -290 -145 A. Kapitalski račun 43 -38 0 -17 B. Finančni račun -2006 -1527 -290 -129 1. Neposredne naložbe -621 764 -22 127 domače v tujini 126 -9 14 39 - tuje v Sloveniji -747 773 -36 88 2. Naložbe v vrednostne papirje 2010 4511 -90 -109 3. Finančni derivativi -15 15 -2 3 4. Ostale naložbe -3348 -6673 -179 -171 4.1. - terjatve -1977 -4429 166 -3 4.2. - obveznosti -1371 -2244 -345 -168 5. Mednarodne denarne rezerve -31 -144 3 20 III. Neto napake in izpustitve 555 335 138 45 43 Vir: Banka Slovenije V avgustu je znašal presežek tekoče plačilne bilance 100.7 milijonov €, kar je manj kot v avgustu 2013 in pod povprečjem v letošnjih osmih mesecih. Pri tem je bil blagovni primanjkljaj 22.1 milijonov € (lani presežek 8.8 milijonov €), storitveni presežek 228.6 milijonov € (lani 197.9 milijonov €). Primanjkljaj v dohodkih faktorjev je bil večji kot avgusta lani (-74.2 proti -35.5 milijonov €), predvsem zaradi večjih plačil obresti na tuje kredite (122.1 milijon € proti 71.5 milijonom €), neto odliv iz tekočih transferov pa je znašal -31.6 milijonov € (lani -18.9 milijonov €). 44 V letošnjih osmih mesecih skupaj je bil tako presežek v tekoči plačilni bilanci 1229.5 milijonov €, kar pa je za približno osmino manj od primerljivega lani. Pri tem je skupni priliv v vseh tekočih poslih s tujino 20.182 milijonov €, kar pomeni preko 80% BDP iz enakega obdobja. Blagovni presežek je 716.2 milijona € (lani 533.4 milijonov €), storitveni presežek je 1238.4 milijone € in zaostaja za lanskih 1415.7 milijonov € (slabši kot lani je iztržek turizma, transporta in predvsem ostalih poslovnih storitev), neto odhodki faktorjev so -582.0 milijonov € (lani le 439.8 milijonov €) zaradi večjih plačil obresti. Breme obresti raste, čeprav je donos na slovenske 10-letne državne obveznice izjemno padel: sredi letošnjega oktobra je 2.5%, dobro leto nazaj je dosegel celo 7%. Znak povečanega zaupanja v slovensko gospodarstvo s strani tujih upnikov! Saldo na kapitalskem in finančnem računu po osmih mesecih znaša -1564.2 milijonov € (v osmih mesecih 2013 je bil -1962.3 milijonov €), kar kaže na nadaljevanje zmanjševanja obveznosti oziroma povečevanja terjatev. Sam kapitalski račun ima saldo -37.5 milijonov € (v enakem obdobju lani 43.4 milijonov €), finančni račun pa saldo -1526.7 milijonov € (lani -2005.7 milijonov €). Neto neposredne tuje naložbe v Slovenijo so v osmih mesecih letos izrazito pozitivne 763.6 milijonov €, medtem ko so lani bile negativne -621.2 milijona €. Pri naložbah v vrednostne papirje gre za povečanje zadolžitve za 4511.2 milijonov € (znesek se je v avgustu zmanjšal), v enakem obdobju lani za 2010.2 milijona €. Pri ostalih naložbah se je zadolžitev v osmih mesecih zmanjšala za 6672.6 milijonov €, lani za 3348.4 milijonov €. Po podatkih septembrskega Biltena Banke Slovenije je bruto zunanji dolg Slovenije konec julija 2014 znašal 43929 milijonov € (110 milijonov € manj kot mesec prej), pri čemer je delež javnega in javno garantiranega porasel že na 56.7%. Neto zunanji dolg je znašal 11706 milijonov €, kar je najmanj po koncu 2008. Pri mednarodnih rezervah Banke Slovenije v zadnjem mesecu ni znatnih sprememb, zmanjšale so se za 11.1 milijona € na 853.2 milijonov €. Skupno mesečna rast rv co o rv co cd 03 cu op co ep cd cu ■št ltd ou 55 cd~ ■št cu cd cu o cd o ■št cu c^4 cu r^ c^4 lo lo o o ■št c^4 ■št c^4 cu lo c^ o cu co 03 o 03 cu c^4 ■št ■št '4 t is S £ le or p 03 o lo 03 o rv co ■št cu ou rv o o' cu co CV cd lip cu rv op' cu ltd rv cu c^4 . c^ c^4 cd CV . p? cd li3 o od ltd lo cu od c^ c^4 rv co cu c^4 o ■št od co 8 03 o c^ c^4 co o o' cu ltd . c^ lid o mi co ■št o 03 cu s ctü 03 cu 03 rv 03 cu rv 03 cu cu od od cu cu rv od co cu cd cd o co cu cu lo ■št cd o ■št 03 cu ■št ■št 03 cu lo cu ■št cu co o rv ■št 03 03 cu o cu od cu lo o ■št cu 03 rv rv lo lo cu ■št 03 03 cu lo od ■št cu cd co 03 . cd cd c^ od o cu cu lo ■št cu lo r^ cd lo 03 ■št cu 8 co 03 cu 8 rv ■št cu cu lo 03 . 8 rv lo cu Širša država a n čt U -U cd cu cu co ■šT lid cd 7 ' CD C CD * O * CD r-v C CU N -n g ¡jü ZD medletna stopnja cd o rs co co lo o m cd co o c0 o cd cu CID lo cd 03 rš cu cd cd op co cd lo lo cu c^ lc^' rš lo 03 lo cu c^ cd c^ f' lo rs c^' co lo c^' cd cu oí cd cv' cd u^ f' cu rs cv' cu c^ CV ■št oí cd lo J2 CD d in rs op ctü cd c0 o c0 oj cu ou rs' co lo cid ■št ■št ■št rs ■št' o oí 03 ■št c^ lcí cu ■šf cu oí cu c^' 03 c^' c^ oí 03 oí c^' c^ oí u^ c^' 03 c^' rS' cu Uvozne cene Slovenija** a n ja t jn ® a. ■a o et E m cd oí c0 clj cd cd rs m cd oj co co oí c0 lo ■št o lo op cd cu ■št cu Lip' o cu r-^' rs rs rs lo r^ o5 ■št 03 n rs 03 rs co c^ up cu u^ lo o 03 cv' ■št u^ c^' lo c^ o c^ oí cd ■št 03 03 ' c^ ■št c^' J2 CD ■a in cu o cu o c0 cu c0 rs o co cu rs oí co 03 0í O co 03 o rs cd o c^ c^' o c^' c^ co cd c^ cu r-^ o lí3 ud o lo cd c^ c^' c^ c^ r^' c^ c^ r^' o lo cd o c^' o cd c^ ■šf o Líí c^ 03 Líí o Líí o * n * lu a n ja t jn ® a. ■a o et E m cu ni cu c0 o rs a¡ 0u o rs oj cu o ■šT lo O cd cd 03 cd co lo Lip' cd o c^' cd co ■šT lo cií o 03 cd 03 cd co up ' r^ n cd o up co co oí o o cv' co c^ c^' ■šT c^ cd ' lo' ■šT lí3 c^' cd cu oí E cu cu cu ■šT cd rs cu o m m co 03 c0 cd rs ■šT cd cu co ■šT o lo 03 cd O co cd cu c0 rs ud cu co co cd lo o rs cd rs o co ■šT ■šT cd ^f cd co lo lo cd o a^ cu cu ■šT ■št co lo cd ■št c^ cu cd co co co o o co co ■št co co lo cd o ■št ■št ' o 03 co ■št co co co o cu o ■št ■št lo o co co cu cd ■št o ■št co ■št cd co co cd lo ■št rs ' ' lo cd ■št Uvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn ® a. ■a o et E m ■št rs en m cd co ou ■št 03 03 cd o 0í cu o cd co rs' cd cd cu cd co oí cd c^ r-C co c^ r-C o 03 ■šT co lo ■šT co cd c^ rs' co cu oí co oí ■šT C^' cd c^ oí cd co lo' co cd cd cu cu o LO Lí^ Líí ■šT c^ c^' cu ' lí3 ' ■šT Lí^' E o o m o cd o o ■šT cu rs rs cu m m cu cd cu rs o lo cu c0 cd cd 03 lo cu lo rs co ■šT co rs ■šT cd ■šT o cd cu lo cd co o cd co cd rs co lo cd co lo ' cu o cu co cu cd lo o cd cd cd cd co co rs cd cd rš ■št cd cd cd lo o cu cu 5 Uvoz Slovenije* a n >U -U > CD 4 4 co ■šT LiD cd 8 cn 49 50 CD CD _Q E -U CD E CD 03 cn CD o 1 LiD OD c^ LiD op Li^ C^ CD LiD OD 1 84 OD 8' C^ OD CD N TD CD E CD £_ LiD co ou cu CD o' LiD LiD c^4 o' K cn OD OD c^8 OD cn c^8 C^8 ci^8 OD r^8 E E -U co C > o CD CD C CD 'c CD OD cn cn OD OD co c^ r^ 14 c^ co ■ŠT ■ŠT c^ OD CU c^ LiD CD OD CD O Q_ CD O CD -U JI cu CU cp o' o Lip' ■D? C^4 o^4 OD LiD CD' LiD ■šf OD OD OD O CO CD CD _Q O C C -U CD E CD CO .4 Lip co O CD c^ 43 OD 14 46 C^ 47 C^ OD c^ LiD C^ 18 LiD o CD td CD E CD ■šT o o op ■šT cu v f' ■šT c^4 LiD c^4 c^4 co c^4 K CU c^4 ■ŠT O^8 CD' ci^8 j- "čz ^ CD E £_ CD > co r o CD CD c >o o k CD C CD cn m o cn o CD LiD LiD 48 CU LiD 46 7 OD 44 46 48 47 44 87 LiD 88 8' Li^ 87 86 CD CD o o ■ŠT ■šT o' ■šT ■ŠT OD CU cn OD OD ' OD OD OD CD' cn LiD ■šf OD CD' O O -U co ■šT 3 0 cu cu cu CU 3 CU cu cu CU CU CU 3 3 3 3 3 cu 3 3 3 CU 'c CD > O cn CD c -u CD CD > E o iS 1= CD ■št m cu cd CU 43 43 LiD 47 LiD 4' 43 47 47 48 46 46 74 83 8' 88 87 81 cd 88 CD »10 E CD OG 0G LiO r< □D cd' o' OD OD c^4 ■ŠT OD ■šf o' c^4 LiD K c^8 ■ŠT N 'c CD _Q ■a "cd Lip CU CU 3 cu 3 3 cu 3 CU CU cu CU CU cu CU CU 1 1 E -U E £_ co CD CT C > to J2 o CD O >0 ■>o o LiD C0 '3 '7 LiD C^ CU C^ 46 43 C^ cn 46 cu 44 47 14 47 88 CO 87 LiD 86 c^ LiD o CD c_ co CD 03 cn ou OU LiD c^4 CD' CD ■šf cn o CU ci^8 CU Li^8 CD c CD cd op Lip Lip -3 -3 C^ -1 -1 cu -1 -1 c^ -1 -3 -3 -3 -3 C^ -1 c z c CD 'c CD > o CD _c CD CD _q CD >o n c -u CD E CD CO cd .4 1 CD cn C0 CU C^ 43 CD r^ 48 LiD 48 4' 44 4' LiD 8' 83 cn 84 83 88 18 CD > O TD CD E CD co r^ CU cu f 3 K CD LiD LiD OD LiD cn c^4 OD LiD cn CU OD LiD LiD OD ci^8 o^8 CU r^8 ci^8 c^8 CU _CD >0 a to "o o f= & E £_ Ci CD o £_ CD to ^ z = td >o CD C .CD op .3 cd LiD .4 LiD C^ 47 44 46 46 43 46 14 4' LiD C^ 44 47 18 cu LiD CD 86 LiD LiD g CD CD 0G ■šT LiD ou CD CD c^4 cn C^4 c^4 OD C^4 LiD LiD op o^8 f' c^8 f' CD O ■U co ap CU -3 CU C^ C^ CU c^ cu cu c^ cu C^ c^ z O CD CD CD JD CD C -U CD E CD CU Lip cn CD o OD OD C^ C^ c^ r^ c^ c^ CD OD c^ c^ CD C^ CD 8' 8' 87 8' 83 E 32 ID CD E CD CO LiD CU ou CU o' OD OU cn c^4 C^4 ■šf r^4 k k k k cn ci^8 OD CU LiD c^8 CD E £_ Ci co cd CD ■a o cd 'c CD ■u co o cd CD c CD o 13.4 CU cu .3 ou ou -8.8 -6,7 16,7 44 OD 47 c^4 CO o 43 ■šT LiD cd 15'0 cn co up -7,7 CO - c^ C^8 CU o - O cd co cn o cu CO 1 r o o o 1' tn o o o CD o CD CD CD ' 1 CU L J cu cu cu cu cu cu CU CU 7 8 cn 1 cu cu 3 — 4 LiD 6 7 8 cn CO ■a o mesečna rast CD CD O 0.00 ■šT CD cp CD o cp cn o o" cn CD 0' CD CU 0' ■šT op 0 OD CO CD 0' oü rv OD -0' CD OD 0 0 CD CU u^ c^' CD CU OD c^' rv C^ ■šf CU u^ 0' C "ČD CO O t ._ co S 2 o> o p P CD O m rv OD o CD ■šf '0 o CD 0Ü op op rv CU CD CU OD HD OD C^ ■šf c^' c^ cp- c^' o u^ c^' OD cri CD OD LC^ CD" CU LCD CO O s k CD ■a OU LCD CU CD m rv o CO rv o □D CO rv 0D cn o" CU C0 OD o K LCD UD LCD LCD ^^ c^' c^ CU c^' CU CO ■šT CO '" c^' CU C^ r^' CU '" LCD CU u^ OD CO c^ OD CU r^ OD CU CU CD C^ CU CU '" CÜ CU co čl -U CO a n čt a> £ 10 P er m m CD o CO o o rv ■šT C0 0. LCD ■šT cp- cn o LCD OD 0' ■šT ■ŠT -0' rv OD -0' LCD CO 0' CO OD -0' CO c^' " C^" rv c^ 0' rv c^ 0' CO OD CU -0' CD LCD 0' 0^' -0' ■a c CO C CO > o t ■ — cn 5 £ (D O p m rv rv rv rv CD rv rv C\J o C0 LCD op rv up ■šT c^ cp- LCD CD cd" OD K c^' CD cd" LCD LCD c^' Gl C^ c^' OD OD C^ OD c^ K ■a CD £_ ks CD ■a .C ■ŠT cvi co CU o co o OD LCD LCD o CD 0D o CD K cn LCD o" o ■ŠT o" o CO o CO ■ŠT OD O c^ CD c^' o CU c^' o CO 00" CO '0 c^' CD u^ CD CD ■sf CD rv c^' c^ r^ OD CD OD c^' CD CD r^ c^' c^ OD OD 0 rv c^' 0 LCD CÜ a n čt CD CO CO P er m cn CD o cu CD cp cn CU cp 0 CD CO rv o CD CO -0' CU CO 0' ■šT cn 0' CO LCD CU od 0 op CD CU 0' ■šT OD OD CO 0^ c^' 0^ CÜ rv Cü 0 u^ 0' LCD CU c^' 0 a5 0 c^ -"' Rudarstvo t - cn s £ CD k p CD cd CD CO 0Ü rv K CD ■šT o cn rv OD LCD o CU cd" CU r^ LI? c^ CD c^ c^' s '" c^' OD OD c^' CD CD" CO co cv OD rv c^ r^' C^ c^' c^ OD CO ■št c^' C^ r^' C^ ks CD d c ou CD CO rv rv cd LTD rv CU rv C0" rv o" CU OD CO ■ŠT cri rv '0 LCD cn '0 LCD cn LCD cri rv c^' co c^ r^' cd CD u^' LCD OD 0 OD r^' " c^ c^' LCD '" OD rv OD OD CO c^ CÜ cd CÜ ■šT 0 CD K CD a n čt CD CO CO P er m cd m o cd o o ■šT up CO rv 0. ■šT cp- LCD cp" CO 0' op CD OD -0' rv ■ŠT -0' LCD CO 0' CU -0' CU c^ 0' " CD 0 0' " CD 0' ■šT r^' " c^ -0' rv LCD 0' 0 co CD rv -0' Skupno t - cn 5 £ CD CU CU CO ■šT LCD CD rv " 51 52 Skupaj nočitve mesečna rast CU CO O o O 0ü CD co O ■šT CD cd CD" o CD" cu OD oü oü cd CD cd o ■šT lo co o o" cn cn o" cd C^ cd co co CV lo c^" co ■šT cn C^" lo C^ o" t is S £ o t s o a n čt m m en p er m cd ■št cd cd 03 o cu o lo co cd cü cd" co lo cd cd CD CD ' cd co" co cd cn cd lo cn o cu ltd c^" co c^" co co o" co C^" cn co cu c^" lo ltd C^" up op co co cd cn g ih či a E o ■a e eitv či o z t i s 5 £ o p od O r-v cd o co cd oü OD 03 co m CD lo lo co cd co 00 a5 rn 03 C^ cip 0^ GÜ cd" cu c^" op r^ cd op cu c^" r^ c^" c^" en lid od c^" o" lid c^" r u >o o is ti co 03 co cd co oö lo co ■ŠT cd cu cd cd cd cd co lo cd r^ 03 lo cd cn co cu oü lo r^ cu cd co r^ lo cn ■šT cu cu cn co ■šT cu cd lo co cu co ■šT O cd r^ cd cu ■šT cu lo cu O cu lo cu o cu r^ cd cu ■šT cu ■šT co ■šT cu cu cd cü cu cu o r^ ■šT cn cd r^ od lo co c^ lo cn cd lo r^ co cu cu cu cu ■šT cu lo cn ■šT cu ■šT o cu cd cn cd . O cd ■šT . o t e r^ o o cu co O O cu cd O O cu O cd cu 5 cu cu cd cu co cd cu CD cu ■šT lo cd co cn o cu cd cu cu co ■šT lo cd co mesečna rast m ■št o o cd cd o o cu o cn cd cd" cu cd cd cp" cd cd dd cd cü 8 lcd co dd c^ "4 lcd c^4 8 8 c^ dd lcd cd "4 cd r^ lcd ■št dd dd "4 8 c^ 84 lcd 0^8 Luški t is S £ le or ci lcd ■št od on cu on o ■št ■št ■sf cd cd cd co lcd" cu cu cd f" co cd" dd cd cd cu cd c^ cd cu c^4 lcd c^4 cd ■št lcd cd" lcd cd 48 cd dd cd cü lc^ c?" 4" c^4 dd c^4 1— č o is ti ■št m m cd cd m od od on m ■št cd cu cd o cn cd lcd co rv cu cn ■št dd dd dd co ■št co o lcd lcd cu dd ■št 5d r^ r^ cu cd cd ■št lcd lcd cu ■št dd cu cd ■št ■št ■št cd ■št dd 8 ■št lcd 8 ■št lcd 8 5d cd cd ■št cd o r^ dd lcd cd dd lcd 8 8 cd cd ■št cu a n čt g kt bi ae r p ■šT co co m cu cn co ■šT cu ■šT cn ■šT cu m ■šT ■šT cn co ■šT LiD LiD co cn co LiD CD ■šT co cn ■šT co CD cu cn CO cu ■šT co OD cn CD cn cu OD cn cu cn cu OD CU 0 cu OD r^ co co ■šT OD co r^ cn co cn ■šT CD o CO OD cu 0 LiD c^ ■šT ■šT co cn 0 cn cu cn CD c^ LiD co CD CD OD LiD ■ŠT LiD r^ OD co co co LiD OD ■šT ■šT C^ ' ■šT O co cn ■ŠT CO CO ■ŠT C^ 8 CO cu o cu cn ■šT LiD r^ cn c^ ■šT cn OD ■šT co o co OD co o LiD CD OD Iskalci zaposlitve t i s £ £ le or p cn co ■šT r< co ■ŠT co .0 o LiD o co OD cu K co K CD O' ou o ^^ C^8 OD OD OD r^8 C^ r^8 CD LiD LiD ■šT CD ■šT OD OD cn c^8 c^8 c^8 0^4 op lo CD t >W CD co co rv CD ou co CD co m co CD co ■šT o LCD o o cu cn CD o co co CD r^ cu co cn co LiD cu ■šT cu CD CD o ■šT cu 0 co CD CU CU cu co co ou CD r^ LiD co CO 0 CD CD co ■šT 0 0 CD CD cn CD CD ■šT c^ r^ co CO OD cn LiD CD ■šT CU CO ■šT CO cn cu ■šT CD r^ cn cu O CO r^ CD cu CD co CD co CU o 8 CD cn cu LiD co r^ cn cn CD ■ŠT CO ■šT O CD LiD CU Samozaposlene osebe t i s le or p LiD co o ■šT m Lri ou cvi o cvi o cn o' cn rs op CD CD o o o' c^ ou CD OD OD C^ LiD CD LiD c^ LiD LiD OD LiD r^ LiD iki ici S ž CD O S. ■ E co o co co m cu ■šT ■šT m m o LiD co LiD ■šT cu co cn LiD co LiD cu CD co cu co 0 CD LiD cn co CD cu 0 co 0 CD OD co 0 CD CU LiD LiD 0 CD cn cn r^ 0 CD LiD co co 0 CD CO rv 0 CD cn LiD cu cn cu co .0 LiD cu LiD CU CD CD cu o co CD cn CD cu co CD c^ OD CD CD 8 CO CO CD o co CD co CD CD OD CO CD ■šT cu CD o cn CD CD o cu ■šT CD Zaposlene osebe t is S £ le or p Lri ■ŠT co o CD LiD op 0 N co r^ K r^ K cn K LiD c^ LiD op Li^8 Li^8 c^ Li^8 f' C^ CD op r^ op r^ cu CU cu C^8 Lip c^ N O _C ma S ° s s ri o p co co cn cn CD o o co cu r^ r^ co cn r^ CD 5 ■šT OD co co cu r^ LiD OD ■šT ■šT LiD cn co LČD 0 CD cu 0 LiD CD o 0 LiD LiD LiD ■ŠT 0 LiD r^ co LČD ■šT LiD LCD CD LiD r^ LCD cn r^ r^ LCD CD CO LiD LCD ■šT CD co LCD 0 CO O CU LiD cn co CD LCD LiD CD LiD cn ■šT CD LiD ■ŠT CO ■ŠT OD ■šT CD cn o cn ■šT ■šT OD cn ■šT ■šT cu ■ŠT O LiD co LiD cn o LiD LiD co CD LCD CD 8 cu LCD t i s s 2 le or p co co LiD ou CD OU o Clj ■šT cu o co O CO CU op o^8 0^ LiD ou c^ ou CIJ co cu LiD c^8 OD c^8 c^ c^8 c^ c^8 C^8 r^ C^8 co C^8 cn C^8 .!= ^ £ O tj a cd N TD 'C oa n OT > ¡5 CD CD cn CD ■šT CD m r^ rv LiD co ■šT cn cn CD CO CO r^ LCD co CD cu co rv CD CU LiD LiD CU CD CD ■šT co LiD ■šT CD 0 r^ cu LiD ■šT CD OD CO CO LiD ■ŠT CD cn cn co CD ■šT CD cn cu o ■šT CD ■šT Pi co ■šT CD ■šT cu r^ cn ■šT CD OD CD co ■šT CD co ^ ■šT CD CD ■šT CD co ■šT CD LiD CD cn ■ŠT CD 0 CD CO cn ■šT CD LiD CO ■ŠT ■ŠT CD LiD LiD O co ■ŠT CD cn cu co ■šT ■šT CD o OD ■šT CD co o o LCD CD co CD LiD co LiD CD cn LiD CD ■šT LiD CD CD o LiD CD co co ■šT co LiD CD o t e r^ o o cu co o o cu cn o o cu o o cu o cu CU CD CU co CD cu CD cu CU co ■šT LiD CD co cn 0 ' CU '' cu cu co ■ŠT LiD CD 8 CO cn Goriva letni porast ■št cd ud od cu o o ■št ■št co od cd od od cd co ■št cu od cp od cp op rs cu j; c^' c^ c^' r^. c^' od o od c^' co c^ -.' cd -.' r^. s k cd ■a in o cu ■št cd cvi cu co rs cd ■št od co od o ud ■št od od ud cd o cd co co o cd ud ■ŠT cu cd o od od cd co ud od cd od o od cd ■šT OD ' cu o cd ■šT ■ŠT OD ud od o cd od co cd ud cu od' ud ■šT od od' ud ud ■šT c^' ud ud co od' ud ud '' c^' cd cu up cd .'' c^' cd op c^ o cd od' ud od od o cd Storitve t i s s 2 le or p co ■ŠT co ud ■šT cu od co co O o ud up ■šT cu cu ud od ud od cd cu rs. cd o op rs. o cu o cu cu c^ c^' cd co c^ c^' ■šT o j; s k cd ■a in m ■šT OD o cd cu ■šT cd od rs ■šT co od rs co od ou ou co od od cu co cu od ud ■ŠT cu co ■ŠT ud cu rs cu od cu ud ■šT ■šf cu od od cu cu o rs cu od o' cu od o cu cu ' cu cu ■šT c^' cu co cu cu cu co od cu cu od ■šT od cu ' cu .'' od cu cd cd cu .'' CD . ud ud . ud . Blago t i s s 2 le or p cu OD rs ud rs co cp o cd ou cu co cd ■šT od cd r-v p cu cu cd j; cd rs o j; rs o co o ■šT c^' cd cp c^' c^' od cp o o o o c^' c^ c^' c^ cp c^' ks cd ■a in od cu ud o co cu ltd co o co rs od od cu rs cd op cu co ■šT od cu o ud od cu od up cu cu rs, cu cu od cu ' cu .'' od cu cu co od cu od co cu cu ' ■ŠT od cu ' c^ c^' cu c^ od od cu cu od ■šT c^ cu c^ od cu cd 0^ od cu co ud od cu ' od cu co co o . co o . cd c^ c^' . od c^ Osnovna inflacija a n čt cd 10 to

> cd cu cu co ■št ud cd ' co od 55 56 Energija letna rast CD CO cd o ■šT on co 01 ■šT CD od co co co Lil CD od CO co CD ■ŠT CD CO ud co [v od cu o IV co CD co co CÜ CD cu ■ŠT o [v CD cn up o co CD C^ C^4 co op CU UD r^ co o cu ■šT UD CD cd . c^. ■šT ks CD d in o cvi ■šT CD 0Ü CU co r< CD ■šT od co cn ud ■šT cn od Lil Lil o 5 ■ŠT CD od LiD cu ■šT ■ŠT CD CD [v od CD o op 5 co CD co LiD ■šT cu od UD o up 5 ■šT ud cvi CD UD co CÜ CD UD 0^ C^ UD ■šT co od UD co c^ c^4 CD ■šT CD UD IV c^ od UD cu od UD IV cu C^4 UD ■šT C^4 CD CD CD a^ co C^4 UD OD od UD Osnovna inflacija t s a r CD n t le iv ■šT cd cn CD ■šT co co CD o cn iv cd CD CD ■šT Lil CD iv co Lip cn cu ■šT ■ŠT ■šT op CD c\J S cu up co CM IV ■šT c^4 ud c^ CD C^ c^4 cu ■šT co CD ■šT op o ■šT co [v CD a^ C^4 cu c^4 s k CD ■a in iv o ud o CU co o o ■šT 0Ü co Lil 0Ü IV ■šT od CD 01 ud ■šT ri ■šT cu ud CU CD ud cn CD IV CD CD CD co [V co ■šT iv ud cd cd" UD ■šT K co cd [V co OD UD od o UD [v o UD CD co r^ CD ■šT co c^ od CU 4. od co od IV 00" od Storitve t s a r CD n t le iv co ■ŠT m 0U ud CO cu od CD o o cd ■šT Lil ■šT cu 0Ü cö CU iv co co cu o CÜ CD OD CÜ ud ■šT CÜ cu OD od cü od cü c^4 co ud CÜ co ■šT op ■šT cu co CD CÜ IV CD CÜ cu c^4 c\J ■šT up op co ■šT ks CD d in CD ud od o CD ou ■ŠT CD cn [V co 01 od IV co od 0Ü 0Ü co CD od cu o cu 0Ü cu LiD OD CÜ CU co OD CÜ cu OD CÜ cu od cu ud cd od cu co co ud cu co UD CID cu UD ud cu IV ■šT cu co ■šT cu IV od CU CU ■šT CU co UD ■šT cu co 4. cu UD ud cu co c^ cu ■šT 4. cu cu cu . c^ od CU ud 4. cu Blago t s a r CD n t le en cd CD CD ud o ■šT o o CD 0Ü co cd IV ■šT od s CD OD od co LiD od cn OD CÜ co op co co CÜ co ■šT CÜ o iv IV CD OD c^ cu C^4 ud ud C^4 co OD CD ^ c^ co CD ud OD c^ ud c^ c^4 cu cu c^4 ■šT c^ c^ CU 0^ C^4 8 c^ C^4 s k CD d in co ud o co cvi Lil CO cd co [v od cn cu [V CD co 0Ü IV ■šT 01 cu co Lip cü cd [v CÜ CU co OD od cu co ■šT cu CD OD ■šT cu ud ■šT cu co ud CÜ cu co CD cvi cu o ■šT cu o CU CU IV cu cu co CD od CU ■šT c^ C^4 CU cü cu od cu o [v od cu IV CD ■šT CU co ■šT ■šT cu ^ CÜ cu CU 48 cü c^ c^4 cu Skupni indeks t s a r CD n t le CD iv cd co Lil ud cd co cd cn o 0Ü cn o cvi CO 0Ü cu cn co CO 0Ü LiD cd CÜ cu cu CÜ cn Lip IV up ud cu CÜ cn iv CÜ co cu C\J ■šT CD co CD cd cu c^4 . c^4 IV C^ CD OD c^4 o OD C^4 o c^ C^4 o c^4 ks CD d in en co CD o CO CU 0Ü Lil cu od cu CD ud co o co Lil co 0Ü co CD od cu ■šT op cü cd CD CÜ CU LiD o od cu CD [v od cu co CD ■šT cu co ■šT cu £ od cu cu o ■šf cu ud ■šT cu ud ■šT CU cu cu cu od CU co 4. c^4 cu . c^4 cu od cu IV OD ■šT cu co c^ ud cu CD 0^ ud CU ■šT cu co CD ■šT cu OD cu o t e IV o o CU co o o cu cn o o cu o o CU o cu cu CD cu co CD cu CD cu CU \ co \ ■šT ud \ CD \ IV \ co \ cd \ o \ CU > CD cu cu \ co \ ■šT ud \ CD \ IV \ co \ . Energija letna rast CD cvi up iv CO CU iv op CD iv iv o o CD OD CU CD OD iv CD o o ■šT o cp OD ■šT CD C^ C^ j: o c^. j: CD cp " ■šT ■šT C^ ■šT . c^ o" O c^ " CD CV CD c^- ks CD d in m o CD cvi CU OU 0Ü OD o CU ■šT ■št OD CD ■št ■št CD LCD ■št OD CD ■št CD OD ■šT CD iv ■št CO CD CD ■šT CU CU ■šT ■šT OD ■ŠT ■ŠT ■šT CD LCD ■ŠT OD OD CD" ■ŠT CD C^ r-C ■šT ■šT LCD LCD C^ ■šT CD ■šT ■šT ■ŠT . C^ ■šT ■ŠT ■šf ■šT " OD ■šT " C^ ■šT OD LCD ■ŠT ■šT . ■šT CD OD OD ■ŠT ■šT U^ OD ■šT Osnovna inflacija t s a r CD n t le o cvi LCD CVi ■ŠT CD o iv op op iv up 5p iv up OD CM CD op LCD op ■ŠT op LCD op LCD C^. CD LCD " C^ rv cn c^ p LCD 0^ CD cp " o" LCD CO o" CD C^ cn a LCD [V O" s k CD ■a in CD od o CD O CD iv o CD OD o LCD CD LCD 0Ü o ■šT OD CU CÜ CU LCD CÜ OD ■šT ^ CU OD ■šf CO OD ■ŠT LCD CD OD CD CO OD ■šT LCD CD CD CO ■šT OD rv OD " in OD OD LCD CU LCD CD OD LCD LCD ^f cn CO ■šT " ■šT LCD Storitve t s a r CD n t le m cvi LCD CTÜ o 0Ü op op op LCD ■šT up ■šT up ■ŠT op o CU ■šT CD op LCD op OD ■ŠT CO C^ LCD CO CM LCD " CD CU CM LCD C^. " C^. CD CD O" ks CD d in m ■šT o CU iv o ■št OD o C0 o C0 0Ü C0 ■št LCD cd iv CU LCD o iv LCD . CD CU iv LCD CO o cd" OD ■šT cd" LCD LCD K CO CO K cd" OD cd" CO OD cd" rv CD K " CD CD . ■ŠT LCD r^ OD IV OD CD IV CD cd" IV OD cd" " 00" Blago t s a r CD n t le on o ■šf CD cp up ■šT OD CD OD ■šT CU CU CÜ LCD o CÜ iv up LCD LCD op iv up OD iv CO rv r^ CO OD O ■ŠT O CD rv c^ CD OD C^ c^ C^ LCD C^ ■ŠT C^ 5 cp ■šT C^ C^ ■ŠT OD OD OD s k CD d in ou ■št o CU CO CD OD iv o OD o C0 0Ü CU CD C0 iv CU o cd" OD ■št cd" iv ■št 0D iv LCD OD CU LCD CO CO ■šT OD LCD CD ai rv LCD cd" OD ■šT OD LCD ■ŠT OD . C^ OD CO ■šT OD u^ " iv CD LCD ■šT LCD CD OD rv LCD OD OD OD " CU ai . ■ŠT C^ OD Skupni indeks t s a r CD n t le cvi ■šT OD cp LCD iv 0Ü LCD 0Ü ■šT C0 op LCD OD OD iv CO iv op LCD LCD LCD LCD CO CM CO LC^ c^ CO Ci^ C^ LCD 0^ CD" LCD o" " c^ c^ " ■šT O" CD U^ O" " LCD O" IV OD ■ŠT OD . C^ O" ks cd d in ■šT ■ŠT o CO iv o OD o C0 OD o C0 0Ü CD LCD CU iv OD iv LCD CD CD OD LCD iv OD ■ŠT K ■št iv CD iv cn u^ ■št K rv CD LCD N rv CO CO K rv LC^ LCD cn CD CD oo" " CU OD rv CD OD " CU OD OD ■št IV LCD K CD OD o t e iv o o CU CO o o CU CD o o CU o CD CU CD CU CU CD CU OD CD CU \ £ CD CU CU \ OD \ ■šT LCD \ CD \ rv \ CO \ . O . CD . . OD \ ■ŠT lcd \ cd \ iv \ . cd \ 57 58 CD C >CJ mesečna rast en CO o en CO o LTD CD co o o en o CD o o co CD O CD o CD' o -'4 co CD '4 C^4 4 c^ '4 c^4 c^4 cu c^ c^4 O C^ c^4 4 c^ c^4 c^4 4 CD cu c^4 _Q CD £_ -U o CD CD^ t is £ £ le or p OU oi CD ni ■šT CD o LTD oi o ■šT en o op CD CD CU CD CD OD CD c^ c^4 r^ c^4 o cu c^4 03 ID 03 CD CD c^4 c^4 c^4 c^ CD .CD >N s k CD ■a in CO IV ■šT o IV CD o LTD 0U CD CD 03 cu ■šf rv ni o C0 CD en C0 CD rv cd' CU K cu K 4 4' [V ' c^ [v 03 [v cd' m en ci^4 co CD' OD a^ ci^4 OD a^ ci^4 03 a^ ci^4 CO OD ci^4 CD c^ ci^4 cu r^ ci^4 n3 ■šT ci^4 o ■šT CD' ci^4 Repromaterial a n čt a> £ 10 P er m m CD o cu OD o IV CD LTD OU CD en CU o co o o en o CD ■ o cu CD cp' 4 CD -'4 5 -'4 n3 4 CD ID ■ n3 c^ c^4 4 c^ c^4 m 03 c^4 4 OD CD 4 OD CD 03 C^4 cü c^4 OD C^4 t i s s £ le or p CD iv co ni CD 0Ü o CU Lfi en iv o 03 o o 0D CD ■šT CD cu CD OD CD CD CD a^ c^4 CD CD CD 03 CD c^4 c^4 a^ C^4 OD C^4 cu C^4 03 C^4 ks cd ■a in m up co en [V CO CD CD iv o o cu o 03 CD CU o 03 K cu 03 03 iv cu CD n3 [V cu co [v cu OD cu iv cu 4 OD [v cu 4 c^ cu n3 4' r^4 cu 4 co CD' cu 0D 44 ci^4 cu o ci^4 cu 4 44 ci^4 cu 0D cu LC3 CU O c^ ni cu cu m cu LtD cu o 44 cu 4 n3 cu CD co ■šf cu OD en f" eu a n čt cd w CO P er m o o o m o 03 ■šT o 03 CD O LO CD O ■šT o cd o ■ cu o CD' OD CD O CD CD '4 ■ 4 C^ -'4 co c^ o' m c^ c^4 co CD CD cu c^ c^4 03 03 CD ■ c^ c^4 03 c^4 CD CD iv CD Oprema t is s £ cd ^ p CD o CD oi ap ■ŠT o en LTD CD 03 en o iv 03 CD CD CD CD' ■šT CD c^ C^4 c^4 OD C^4 c^ c^4 c^ C^4 n3 C^4 OD CD r^ c^4 n3 c^4 03 CD c^4 c^4 CD 0^ CD c^ C^4 ks cd ■a in o cu iv ■ŠT o CD en 0Ü o co m 0Ü o en 03 o ■šT ■ŠT o CD en oi o cu ^ o CD ^ o CD CD ■šT CD o ■šT C^ co 4' CD co oi r^ oi 03 CD oi o 444 oi o n3 CD oi o 4 0D oi O C^ oi o 0 44 01 o CO oi o cu 03 oi c^ 0 OD 01 CD 4 c^ oi c^ 0 OD 01 c^ 4 oi o a n čt CD w CO P er m OD m o co 03 o CD o iv o ■šT CU CD o o4 ■šT o o iv CD CD 5 -'4 ' CD '4 4 CD '4 co CD n3 CD CD ■ 4 CD CD OD CU c^4 CD OD CD ■ 4 OD CD n3 03 CD OD OD CD 4 CD CD CD CD id Skupaj t i s s £ le or p m ni CD ni ■ŠT o o 0Ü co [v 03 o o 0D cd 03 CD CD cu CD id c^4 cu c^4 OD c^4 c^4 0D c^4 0D C^4 np np np cu ■šT s k cd TD in o o m o 03 o ■šT co m oi o en ni co CU o cu o np CU CD CU CU CD CU CU CO [v CU OD cü 4 cn c^ c^ cu co c^ n3 CD c^ 4 op cü c^ CD op c^ cu 44 c^4 cu 4 03 CD cu cu 44 CD CU CD c^ CD cu 03 c^ ID cu OD 44 c^4 cu OD OD c^4 cu n3 n^ ID cu LtD C^4 cu o t e iv o o cu co o o cu en o o cu o o cu O cu cu CD cu OD CD cu t CD CU iv CO OD ' t- cu > > CD cu cu 03 4 n3 CD 4 co BTO plača za plačano uro mesečna rast ■št lcd cd cd m o en lid o cd cd cu o cd ■št o o" ■št cd cd cd cd od dd cd co cu o cu o cd od o o cu cd dd cu -"' dd cu -"' " c^ -"' c^" " od cu cd "' ltd cd -"' cd c^" ltd cu -"' " od -"' t is S £ le or p Í-V lcd ltd co cd ■št lcd dd dd cu o" cd cd" ltd cd" dd od ltd o ■št dd cp" líd cu cd cu cd c^" cd cd" od ltd c^" cd" cid ltd o" cd cd" cd cd" od cd o cd m m cn co co lid co r^ co od co cd od co o 0d co cd od co cd" co cd od o r^ od ltd ■št od ■št cd od üd od cd co od ■št cd" r^ od " od r^ co od od cd" dd cu od co r^ od od cd dd od r^ cu od cd cd od dd c^ od " dd od od oí ltd r^ od Število plačanih ur a n čt cd t >c0 o o r^ co cd co cd r^ cd co cd co cd ltd cd cd cd líd r^ co ltd r^ cd ltd r^ o ■št cd " ltd r^ ■št cd cd cd cd cd ltd r^ r^ ltd dd cd ltd cd cd cd " ■št cd co cd " '" lcd Skupaj neto a n čt cd w co

J- cd cu cu dd ■št ltd cd 59 60 Carine mesečna rast m en N 03 o -4.44 LO oü o o" LO rs LO 03 cp" ■ CD O CD cu co cu en -4' LO 03 CU " en c^' " 03 C^' CU OD 4' CD r^ OÜ " "' O "' CO 03 03 "' 0^ 03 ■šT t is S £ le or p 03 m cu r^ Í-V oü o ■šT cu LO LO 03 K CD 03 cu co LID rs '" oü CD CD ■ŠT OÜ 03 CU '" OD c^ CD '" CID LO OD LÍD '" oü C^ c^' C^ CD" CU '4 C^ 03 f" OD CID CD" c^ LO OD oí LÍD C^' o mi 03 co CD 03 o o cu o LO o 03 CO CD CD 03 ■šT CD" CD LO LO OÜ CO ■ŠT K r^ CD CO OÜ CU o co CD r^ cu CID 03 cu LÍD co" CU CO LÍD " C^ LTD r^' " C^ 4' 4 C^ r^' r^ CID 4 CID CU LÍD CID CO C^ oí LO C^ LÍD " OD CID CO ■ŠT OD DDV in trošarine a n čt CD CU CU co 4 LO CD " " Zaposlovanje mesečna rast m cd o od 1.42 cd cd o" ■ ■ ■ ■ letni porast o cd cd o co ■št cd ou op cp cd ■št 44 od co co cd cd" cu cd lcd cu 45 cd" cu f" 4" co c^ cü lc^ od lcd u^4 c^4 cu c^ c^4 46 ■št 46 c^4 u^ co cd" od o mi lcd ■šT ■šT cu r< cu o od co cu O r^ r^ cu r^ cd K cu 4 od UD cu cd r^ UD cu co cd cd" co cu cü " od cü cd r^ 64 ■šT " c^4 6 " cd K cu od c^4 c^4 6 ■šT 5 c^ 5 cü 4 lc^ c\j" ■št "4 6 5 "4 6 ■št "4 5 ■št "4 r^ od Pokojninsko zavarovanje mesečna rast od o r^ cd r^ cu cp od o cu cp" r^ lcd "4 co od "4 cü "4 " c^4 5 lcd li? " op cu cu "4 " ■ ""4 cu ■št ""4 " od ""4 ■ ■št c^4 " c^ ""4 ■ letni porast cd od co o co lcd lcd cd cd" cp lcd ■št cd cd K ■št od f" r^ cu "4 od c^ od o" lcd od c^4 cu c^4 c^4 cd cu" c^ c^4 o mi od r^ od cu co en cd o co co o cd ■šT co co 4 cu od od co co cu O lcd 4 co lcd en lcd cu 4 co r^ o" ■šT co co cu ■šT od co co " 46 cd" r^ cu co rv cu 5 4" cü r^ cu co r^ od od cd c^ od r^ cu cü od r^ cu r^ " " c^ u^4 5 £ cd" r^ cu 45 " cu m r^ cu " 44 4 4 4" " cu 5 45 co" cu 144 c^4 " " 4" od " 6 od 4" od " 4 44 " 4" " " Zdravstveno zavarovanje mesečna rast cd r-v o cu co cd 4 cu cp od cd cd o" lcd cu cp" 4 lcd 4' 4 od "4 r^ lcd "4 cu cd "4 r^ u^ 64 r^ cd" " LI? " lcd o" 5 c^ "4 cd c^ "44 " cd "4 5 ■št "4 5 lcd "4 o 4 o "4 " c^. ■ letni porast o od c1j cd co lcd cvi od op lcd op cd co co cd lcd 46 K ■št co" 46 lcd c^ lcd cu od co" CV cu od od c\j" c^4 c^ 00" cu lcd cd co" od od o mi cu cd od cd od cd co od cd cij o co cü cu cu co cd co cd cu cu lcd '4 cü o co cu lcd cu od cd cu cu cd co K co cu cu 5 lcd cd" 6 5 r^ en cü co cu lcd co co r^ od co cu lcd 5 co co co" co cu 44 cd" co 5 c^4 " cu 4 rv 5 6 4" od 6 r^ c^4 en cd 46 5 14" od 5 45 c^4 cu cu " lc^^ od " op cd " 44 lcd 6 144 c^4 en 5 cd o" en 44 " 4 45 cu" r^ 5 Skupno mesečna rast od r-v o co cd cd cu cp od cd cp" co cp" cd od o" ' 5 od "4 "4 r^ cu "4 ' 4 co co" cu u^. cu lc^4 co ""4 en eu "4 5 od c^4 r^ 4 c^ ""4 cd c^ "4 " u^ "4 lcd o co "4 ■ letni porast ■šT od lcd cd o cvi r-v p ■šT od ou cu cu" cu lcd" od ■šT cd od 00 4" od cu u^, o c^ lcd ■šT c^ c^4 u^ cd" ■šT lcd c^ od od c^4 lcd c^4 c^4 o mi od 0ü r^ od ■št co c1j cid od ■št lcd o r^ r^ 03 lcd lcd co cd o od cd lcd 4 '4 co lcd co cd cd" cu lcd 56Ü4'85 cd lcd cd" o 41 5 ud 4 5 45 od 5 4 en K 5 4 6 4" " 14" c^4 5 4 cu 4" 6 4 co 4" co" 5 144 ■šT " 4 cu 44 c^4 r^ 4 " 00. od 4 r^ c^ u^4 " 4 " 44 co" " 6 4" lcd 5 " 46 c\j" r^ 4 " od r^ 4 6 46 lcd 4 " 4" u^4 r^ 4 cd op r^ 4 cd 4" c^4 cd 4 " u^4 141 o o cu co O O cu od O O cu O cd cu cd cu cu 1" cu co 1" cu t 1" cu co cd " 1 cu 1" cu cu " 4 5 6 " cd 61 62 Depoziti prebivalstva letni porast O cci r-v cn co o m LiD ■šT co r-v co ■ŠT CU O cu OD CO o o cu O co co CD cu cn CU o OD CO co o "D? cn co ou LiD c^ O^8 LiD cn CD c^. LiD Cl^8 cu OD O^8 LiD C^ O^8 OD o^8 co 5 o cn c^ c^8 LČD o ou o OD o mi O ■šT cn o co o o cu r^ co cu co CU CD co ■ŠT r^ cn cn ■šT LČD LČD ■šT LČD co CD ■šT LiD cu cu LiD cn co cu LiD co ■šT LČD ■šT CD co ■šT CO ■šT cu o co ^f co ■šT o o co ■šT co ■šT LČD CD ■ŠT CO ■šT CD ■šT co CD ■šT ■šT CD cu cn ■šT CD co co ■šT OD CD CO ■ŠT r^ cu cn ■šT LiD CU O LiD ' ■šT LCD cn LiD cu LiD Depoziti podjetij t s a r o ni t le cn cci LiD o ■šT cu cn o ■šT ■ŠT ■šT LiD o OD CO CD o O co CO 5D CO CD' cn OD LiD CD CD CD~ co OD I< c^ ■šT LiD co CD CU CO LiD CD ' c^8 cu LiD c^8 co ■šT CU LiD co c^ LiD ■ŠT cn LiD cn o' V o mi cn cn cu co ■šT CD co m co r^ co cn CD cn co cn co o ■šT CD CD ■šT OD CU C0 OD ■šT cu ■šT LiD cn r^ co OD CD r^ co cu o cu ■šT ■šT ■šT ■šT ou ■šT o co cu ■šT cn CD cu ■šT r^ LiD cu ■šT cu CD cu ■šT CO ■šT cn LiD cu ■šT ■šT cu ■šT CD cu ■šT cn LiD o ■šT ■šT CD LiD CO ■ŠT co cu ■šT ■šT ' CO CD ■ŠT ■šT CD ■šT co cu ■šT Krediti prebivalstvu t s a r o ni t le co LCD cu CD iri cu ■šT cu cu cn ■šT N co co o UD CO CO OD CO ■šT ■šT CU CD ■šT CU cn CD CU LiD LiD CU O^8 o O^8 cu O^8 c^ O^8 c^ O^8 cu OD O^8 CD ■šT O^8 co O^8 cn OD "D? ' ■šT OD O^8 cn o^8 cn cn cu CO o^8 CD cu ' o^8 v o mi rv cn ■šT r^ 5 co ■šT ■šT co cn cu cn cu cn •t UD ■ŠT cn r^ CD CU cn co OD co OD OD o CD OD cn LiD OD OD r^ o OD cn cn o cn o LiD o cn cn LiD o cn LČD o cn OD o cn CD cn cn co r^ OD co OD r^ co co cn ■šT co co co LiD co co cn ■šT co co LiD co co co ' OD CO co o co co ■šT co co Krediti podjetjem t s a r o ni t le co cu cu co cn cu o m cu m cn o r^ o o OD LiD cu o K co co OD cu CD OD K CD ■šT co r^ LiD 00 cu cu CD CD C^8 CD cn LČD oi CD OD cp ■šT OD oi ■šT cn o' LiD CD o' co ■šT c^ co cn ■šT c^ ■šT cn ■šT c^ cn c^ ' LiD cu cu ' CO LiD CU cn cn LiD cu co LiD CI^8 cu O mi ■šT cn cu cn cu m cn co ■šT cn o cn r^ o cu r^ cu cn o cu □D O O CU cu co CD co OD ■šT co LiD co cn co ■šT co co co CO cn OD OD o co ou o co r^ co co r^ co cu co r^ ■f ai rv r^ cu cu co CD ■šT rv LiD co LCD cn co ' ■šT co co co r^ r^ co LiD co r^ co co cu CD co r^ CO CO CD cu co co cn o co o t e CD o o cu r^ o o cu cn o o cu cn o o cu o CD cu CD CU cu CD cu co CD cu \ co o cu cu co ■šT LiD CD co cn ' cu CD cu cu co ■šT LiD CD co