RADO BITENC: Aktualna vprašanja. Z novim zakonom o narodnih iolah je postavljen trden temelj za vsestranski raz* mah in razvoj narodnega šolstva. Določbe zakona so jasne, v kolikor niso, jih pojasni pravilnik. Kljub vsej jasnosti pa bo potrebno za gotova vprašanja vsestranskega in smo< trenega proučavanja. Zelo vidna je določba o razširjanju šol in določba o učiteljskih stanovanjih. S prvo se je zagotovilo vsem šolam enakomerni raz* voj kar se v preteklosti ni dogajalo; z drugo se je rešilo dolga desctletja pereče vprašanje za podeželsko učiteljstvo. 2e ti dve določbi sami pomenita vcliko pridobitev za narodno .šolo, posebno podeželsko. Povzročili pa bosta mnogo debat, namišljene nezadovoljnosti in nerazpoloženja. Učiteljstvo bo moralo slišati in prenesti marsikatero pikro pripombo. Razni očitki gotovo ne bodo našemu stanu v korist. — Delavci na deželi predobro vemo, kako daleč je uvidevnost ljudstva v takih in sličnih vprašanjih. Seveda so določbe zakona jasne, stvar se bo morala izvesti. Rešitev je celo zelo nujna: Koliko šol čaka na razširje* nje, koliko učiteljev(ic) stanujočih v temnih, zaduhlih bajtah, čaka na kolikor toliko udob* no in zdravo stanovanje. Prezreti pa ne smemo pri tem vprašanje izvedbe teh zakonitih določb. Potrebna je tudi zadovoljiva rešitev za davkoplačevalca. Res, imamo banovinski šolski odbor, v ka= terega kompetenco spadajo taka vprašanja in ki bo skušal najti ugodno rešitev. Ker pa ta vprašanja zadevajo naš stan in to precej živo, mislim, da ni odveč, ako se oglasi tudi učiteljstvo, posebno upravitelji kot poslo« vodje krajevnih šolskih odborov, ki imajo hva* ležno pa tudi nehvaležno polje za udejstvo^ vanje v korist šole in ki bodo pri vsem naj« bolj prizadeti. Iz poročil nedavne seje banovinskega šolskega odbora je razvidno, da je nujno po trebno preskrbeti 150 šolam manjkajoče raz= rede. Koliko razredov bo treba preskrbeti v bližnji bodočnosti? Koliko učiteljskih stano* vanj bo treba sezidati? Kakšne vsote bodo za to potrebne? Po mukepolnih, dolgotrajnih sejah kra= jevnih šolskih odborov se ne bo prišlo do nobenih sklepov. Po posredovanju banovin= skcga šolskega odbora, zanašajoč se na pod= poro, se bo končno sklenilo najeti dolgoroč* no amortizacijsko posojilo. Skušali bomo dopovedati, da se izdatki ne bodo občutili, ker jih bo sedanja generacija krila le delno. Seveda bodo te besede le pesek v oči! Pri 201etnem amortizacijskem posojilu se izdatki podvoie, pri 501etnem pa potroje. Pri 50Ietni amortizaciji z 10% se v 12 letih plača na obrestih vsota v višini izposojenega kapitala, pri tem pa se je odplačala istočasno komaj pe* tina izposojenega kapitala. V naslednjih 38 letih pa je še odplačati 4/s kapitala in za obre* sti še znesek v višini izposojenega začetnega kapitala. Pri tem pa obstoja še nevarnost, da dolg še ne bo odplačan, ko bo za šolo po-trebno drugo tako posojilo. Rešitev z dolgoročnimi amortizacijskimi posojili v teh zadevah ni gospodarska in pre= občutno obremeni davkoplačevalca. Na iz* datne podpore tudi ni računati. Malce pod* pore situacije ne izpremeni. Najboljše gospodarstvo je gospodarstvo z »gotovim« novcem, kar bo treba pri tem upoštevati. Oziraje se na to, sta možni dve ugodni rešitvi: 1. Uvedba o b v e z n i h fondov s prora* čunskim letom 1931. po krajevnih šolskih od= borih tako, da bi se v nekaj lctih zbrala po» trcbna vsota (sestaviti bi se moralo takoj načrt stavbe s pripadajočim proračunom). Fz vsakoletnih obresti fonda bi se krili izdatki za stanarino učiteljstvu. Ubožnejšim krajem pomaga banovina. Sicer bi se pri tem težke razmere zaradi pomanjkanja učnih prostorov raztegnile še na nekaj let (se bodo itak), učv teljstvo bo odložilo vselitev v nova stanova* nja in sprejemalo odškodnino v obliki sta= narine tako dolgo, dokler ne bodo stanovanja na razpolago. Pri tem bi bilo potrebno po* daljšati rok v § 173. zakona o narodnih §o< lah na 10 let. Obstoječa stanovanja naj bi se ocenila in učiteljstvu izplačala razlika. V krajih, kjer absolutno ni dobiti primernega stanovanja, naj banovina takoj omogoči zi= danje s podporo v obliki brezobrestnega po* sojila, ki bi se z ozirom na razmere delno odpisalo. 2. Banovina, oziroma banovinski šolski odbor prevzame preskrbo potrebnih razredov in zidanje učiteljskih stanovanj v svoj pro* gram, ki naj ga izvrši povsod in z lastnimi sredstvi. Ta gradbeni načrt bi se dal izvesti v za* konitem roku, zahteval bi za nekaj let višje obdavčenje, ki pa ne prihaja v poštev, ker bi itak skoraj vsi šolski okoliši morali nositi še večja bremena mnogo več let. Z gradnjo bi se pričelo v najpotrebnejših krajih, kjer je pomanjkanje prostorov zelo občutno in v prvi vrsti, kier manjka soraz* merno največ učiteljskih stanovanj. Prednosti tega načrta bi bile: a) Vsak okoliš bi prispeval po svoji davčni moči, bogatejši kraji bi pomagali rev* nejšim. Bremena bi bila razdeljena najpra* vičnejše. b) Onemogočeno bi bilo vsako zapostav* Ijanje šol, t. j. vse šole bi imele enakomerno sorazmeren razvpj. Šolstvo ne bi bilo toliko odvisno od nekaternikov. ki so poklicani delati za razvoj šole, s svojo nekulturno ne* uvidevnostjo pa razvoj šole zavirajo. c) Najhitreje bi prišle šole do potrebnih razredov, učitelji do dobrih stanovanj, dav= koplačevalci pa bi prihranili sebi in potom= cem lepe vsote. Pri razširjanju šol bo treba rešiti še eno vprašanje. V krajih, kjer ni nobenega izgle* da, da bi privatna iniciativa, naj si bo to zaradi nemožnoti ali nerazumevanja, skrbela za narodno prosvečivanje, bo vsekakor potreb^ no omogočiti učiteljstvu kulturno delovanje s tem, da bi se šolam priključili potrebni pro= stori, ki bi služili temu namenu. Mislim, da bi ne bilo težko preskrbeti takim krajem pri* merno dvorano (v velikosti razreda) z odrom, ki bi na deželi zadostovala za šolske namene (telovadnica, dvorana za šolske slovesnosti in prireditve) in ki bi omogočila ustanovitev so« kdskega društva pod čigar okriljem bi uči^ teljstvo koncentriralo svoje delovanje za do^ brobit naroda in države.