ŠTEVILKA 1 LETNIK 34, YU ISSN 0351-0271 STR. 1-155 LJUBLJANA, OKTOBER 1990, UDK 528 UREDNIŠKI ODBOR: predsednik: Albin Rakar glavni urednik: Matjaž Grilc odgovorni urednik: Marijana Vugrin urednik za znastvene prispevke: Andrej Bilc člana: Franci Bačar, Miroslav Logar Izdajateljski svet sestavljajo delegati društev, Skupnosti geodetskih delovnih organizacij, Republiške geodetske uprave, Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in uredniškega odbora. Prispevki niso lektorirani Izhajajo štiri številke letno. Prispevke pošljite na naslov: Matjaž Grilc, Marijana Vugrin; Geodetski zavod SRS, Šaranovičeva 12, 61 000 Ljubljana telefon: (061) 327-861 int.23gv Za navedbe in morebitne napake v rokopisih odgovarja avtor sam. Rokopisov in disket ne vračamo. Tisk: IGF Ljubljana Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Republiški komite za znanost in tehnologijo Slovenije. Po mnenju Republiškega sekretarjata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. RAZVOJNA STRATEGIJA GEODETSKE DEJAVNOSTI strokovni posvet na 23.geodetskem dnevu 12 in 13 oktober 1990 'Z>/EZA GEODETOV SLOVENIJE LJUBLJANSKO GEODETSKO DRUŠTVO ORGANIZACIJSKI ODBOR: - Jože SMREKAR (predsednik) - Irena AŽMAN - Andrej BRDAJS - Radko BRINOVEC -Emil GOSTIČ - Vesna JEŽOVNIK - Jana MARTINUČ - BRAJNIK - Andraž ŠINKOVEC - Pavel ZUPANČIČ REDAKCIJSKI ODBOR: - Janez KOBILICA -Tomaž BANOVEC - Miroslav ČRNIVEC - Stanko MAJCEN - Gojimir MLAKAR - Peter SVETIK - Peter ŠIVIC SEZNAM REFERATOV 1. Tomaž Banovec: Nekateri poudarki razvojne strategije geodetske dejavnosti 2. Stanko Majcen: Izvedba nalog geodetske službe ter uporaba podatkov geodetske službe 3. Miroslav Črnivec, Rudi Zavrl: Statusna in razvojna vprašanja Geodetskega zavoda RS 4. Janez Kobilica: Geodetska dejavnost in služba ter njuni uporabniki 5. Dr. Marija Bogataj, Samo Drobne: Vloga geodezije pri reševanju ekoloških problemov 6. Mag. Božena Lipej: Geoinformacijske perspektive z izhodiščem v geodeziji 7. Janez Kifnar: Razvoj dejavnosti geodetske službe in geoinformacijski sistem 8. Andrej Bilc: Tehnološki razvoj in opremljanje Geodetskega zavoda RS 9. Dr. Florijan Vodopivec: Novosti v merskem instrumentariju - teodolitih 10. Mag. Dušan Kogoj: Stanje razvoja elektronskih razdaljemerov 11. Bojan Stopar: Električno merjenje neelektričnih količin 12. Miran Kuhar: Osnove sistema GPS 13. Mag. Božo Kolar: Avtomatsko zajemanje podatkov pri nivelmanu 14. Mateja Rihtaršič: DMR - Da ali ne 15. Anton Lesar: Vizija razvoja zemljiškega katastra 16. Mag. Matjaž Hribar, Aleš Šuštar: GIS - danes v Sloveniji 17. Tomaž Banovec: Uporabna geoinformacijska tehnologija UGIT 18. Mag. Vesna Ježovnik: Problematika in financiranje višješolskega študija ob delu 19. Dr. Peter Šivic: Usmeritve v raziskovanju in izobraževanju ČLANKI: Mag. Božena Lipej: Potopis 4. geodetskega planinskega pohoda na italijanske ognjeniške otoke Spremna beseda Tema letošnjega strokovnega posveta sledi na eni strani političnim in družbenim spremem- bam v Sloveniji in Jugoslaviji, na drugi strani pa poskuša nadomestiti tudi naše strokovne zamude za razvojem geodetske stroke v razvitih državah. Razvojna strategija geodetske dejavnosti mora biti zdravilo za obe vrsti problemov. Da je taka tema pravi izziv v tem trenutku, dokazuje veliko število avtorjev. Kljub težavam, ki jih imamo mi tehniki s pisanjem, se nas je letos prijavilo rekordno število, kar dvajset kolegov obravnava različne plati strategije geodetskega razvoja v slovenski bodočnosti. Tudi tehnološki napredek je viden, saj je večina pripravila tekste že v računalniškem zapisu, kar je olajšalo redakcijo in pripravo Geodetskega vestnika. Vsem kolegom uspešno utiranje v bodočnost in prijetne geodetske dneve želi v imenu redakcijskega odbora. Predsednik Janez Kobilica UDK528.001 NEKATERI POUDARKI RAZVOJ~E STRATEGIJE Tomaž Banovec dipl.inž.geod. Zavod Republike Sovenije za statistiko 61000 Ljubljana, Vožarski pot 12,YU IZVLEČEK Prispevek predstavlja pregled ostalih referatov na tem geodetskem dnevu in obravnava glavne zamisli in možnosti razvojne strategije geodetske dejavnosti. ABSTRACT The paper is discoussing al/ other contributions to this symposium, dea/ing with ideas and possibilities of the development of survey activities. 1.UVO D Po dogovoru na Brdu in za posvetovanje o strategiji sem pripravil nekatere predloge ciljev in razmišljanja v zvezi z bodočnostjo geodezije v Sloveniji in Jugoslaviji. Skli- cevanje na že napisano in deloma storjeno na tem področju je v kratkem sestavku ne- potrebno in tudi nemogoče. Zato tudi ne morem povezovati navedene literature neposredno z besedilom referata. Polemi- ka(e) pa teče in se srečamo vedno znova z novimi presenečenji. Olastnjinjenje je eno od njih, posebno vprašanje je, kako razumemo evropeizacijo evidenc in statis- tik, možnosti življenja in strokovnega del v konfederalni ali drugačni ureditvi in podob- no. Še večje je vprašanje kaj in kako v tržno naravnani ekonomiji in privatizacijah, pri delu z dobičkom, delnicami in podobnem. Kje je bodoči 'geodetski' trg in kakšen bo? Moj namen ni odgovoriti na vse, mislim, da je treba veliko sprožiti in postaviti nekatere osnove za bodoče razprave in tudi za odločitve. Bodočnost in našo vlogo v njej lahko opredelimo s pregovorom, ki pravi "slab vodja ali poslovnež rešuje včerajšnje probleme. Ta, ki rešuje današnje je dober, odličen vodja pa rešuje probleme jutrišnjega dne'. Pa še izrek mislimo global- no in ukrepejmo lokalno in podobno. 2. REFORME IN STATUSNA VPRAŠANJA 2.1 Geodezija: stroka, služba, dejavnost Pomembni so cilji in tendence družbenega razvoja, ki jih lahko načelno nekoliko osve- žimo in postavimo v razmerje do geodezije (nižja in višja geodezija, fotogrametrija, kar- tografg ija in evidence-informatika) kot stroke, službe in dejavnosti. Teh treh poj- mov ne smemo zamenjavali, četudi so navidez in posebej glede na interese, kar primerni za to. Osvetlimo način opravljanja dela- status iz- vajalca geodetskih storitev in produktov. Formalno je določen z dejavnostjo-glavno ali prej stransko po Enotni klasifikaciji dejav- nosti (EKD). Očitno je sedaj že več kot polovica geodetskih strokovnjakov v Slo- veniji zaposlenih v podjetjih in ustanovah, ki jim glavna dejavnost ni izmera in kar- tiranje zemljišč (11 04 05) ali upravna dejav- nost(14 01 15). Upravna dejavnost se je v praksi udejanila tako široko, da je marsikje to že popolna dejavnost izmeril:ve in kar- tiranja zemljišč, samo še 'zaprta' v nek občinski teritorij. Vendar ne v enakih delov- nih in gospodarskih pogojih, ne po istih dejanskih cenah in obremenitvah. Veljavna zakonodaja ni preprečila nepo- oblaščenim izvajanja del in konkurence subjektov, ki tudi delajo v različnih pogojih. Ta pojav je v družbi splošen, samo nekoliko bolj viden je v sedanjih razmerah. Poslovno združenje se s problemi tega tipa ni ukvar- jalo - način koordinacije zborničnega tipa pa še ni bil predlagan. Pojav je šele v krizi dobil prave dimenzije. Torej vsi delajo vse zadeve službe in stroke v različnih pogojih po različnih ali istih cenah - konkurenčno a tudi kartelno. Dejavnosti podskupine po Enotni klasifika- ciji dejavnosti 11 04 05 Izmera in kartiranje zemljišča 11 04 05 obsega citat: 'Izmera in izdelava zemljiškega katastra, katastrsko klasiranje in bonitiranje zemlji- šča, izdelava izvirnih načrtov in zemlje- vidov, izdelava katastra vodov in podze- meljskih objektov in drugi geodetsko kata- strski posli. Nadrejena skupina 11 04 pa določa: projek- tiranje in sorodne tehnične storitve. Ta del geodetske dejavnosti je tudi obračunsko uvrščen v gospodarstvo. Po veljavni metodi tudi producira in obračunava družbeni proizvod - torej novo vrednost. Sedaj si lahko to dejavnost zapiše v regi- straciji vsak podjetnik, zasebni ali druga- čen. Med 9000 novih podjetij v Sloveniji, jih je prav gotovo precej, ki so to za vsak slučaj naredili. To dejavnost izvrsuJeJo še tisti, ki so registrirani kot izobraževalci ali raziskovalci. Izobraževalci v skupini 12 01 Visoko izobra- ževanje oz. podskupini tehnične fakultete 12 01 42. Raziskovalci pa v 12 02 Znan- stveno raziskovalna dejavnost v podskupini 12 02 02 - tehnične in tehnološke vede. Največ 'izmeritvenih' izvajalcev je sedaj v 14 - tici ,kjer se po dejavnosti uvrščajo or- gani družbeno-političnih skupnosti 14 01 15 Občinske skupnosti in njihovi izvršilni or- gani. Njihovi posli pa so popolnoma enaki ali blizu izvajalcem iz prej omenjenih dejav- nosti. Napaka je podobna še kje. Enotna klasi- fikacija dejavnosti je zakonsko določena kot obveza za uporabo v tekoči ekonomski politiki. Pri nas sedaj ni važno kaj kateri gospodarski subjekt dela, marveč kako je institucionalno po klasifikaciji uvrščen (dru- gačne davčne obveznosti, uvoz in izvoz, dotacija in brez nje, osebni dohodki ipd.). Skratka vsi delajo vse, ne glede na klasi- fikacije in registracije, te pa so praviloma nepopolne. Bodočnost z uvajanjem moder- nih davkov (VAT) in tekmovalno-tržno orien- tacijo bo razdelila ekonomske subjekte na profitna podjetja in neprofitne zavode in njihove produkte obremenila davčno enako, kot tudi storitve. Neprofitna in- stitucija bo kontrolirana od tistih, ki morajo delati s profitom in svojih del in aktivnosti ne bo mogla raztegovati na vsa področja. To je realna bližnja bodočnost in je važna pred: postavka za naše srednjeročno razmišljanje. Ali je mogoče uvesti več reda z novim zako- nom? Zakaj tega nismo imeli ali dosegli že sedaj? Ali lahko to stori samo Republiški upravni organ? Mislim, da nikjer na svetu to ne bo mogoče, če si izvajalaci med seboj ne bodo postavili za to pravil in jih ustrezno kontrolirali. Evropeizacija evidenc, kot je zapisana v programu Izvršnega sveta pred- postavlja tudi evropeizacijo razmer v katerih take storitve izvajajo. 2.2 Kaj je dejavnost geodezije in kaj ni glede na druge? Sedanja geodetska zakonodaja še vedno temelji na zmotni predpostavki, da.je sama geodezija tudi izvorni producent nekih sicer od drugod prevzetih, predelanih ter iz- vedenih podatkov. Zmote smo sicer v glavah odpravili in iz organizacije baz podatkov za vse o vsem, smo se omejili na na elemente potrebne za geokodiranje oz. lokacijski aspekt. Presežena je 'logika' predelave od drugih prevzetih in izvedenih evidenc, ki jih na novo 'producirajo' geodeti, večkrat tudi v nesoglasju z matičnimi strokami. Organizacija 'tujih" podatkov v novo 'našo' bazo podatkov, seveda še ne pomeni lastne produkcije teh podatkov. Vsebin drugih strok in njihovih podatkov, ki bi jih hoteli organizirati v skupne baze, sami ne moremo in ne smemo pripravljati, reducirati, generalizirati ali po- pravljati, ampak samo izvorni avtorji. Kje je lahko geodezija organizator vemo; na lokacijskem aspektu - geokodingu ali bolje 8 Geodetski vestnik 1 /1990 na geometriji prostora in tam kjer so njene strokovne naloge določene tako s strokov- nimi izkušnjami kot z zakoni. Lahko je organizator in koordinator modela geokodiranih baz podatkov in povezovalec z drugimi v Sloveniji in Jugoslaviji, nikakor pa ni lastnik in upravitelj ali celo metodik posameznih strok. Velike zakonodajne obljube so se izkazale za neproduktivne in napačne. Napake so tudi strateške, ker je osnove infqrmatike kot stroke, geodezija zelo površno razumela. Prenos idej s Svedske o 60 podatkih na parcelo, kombiniran z Avstrijo, Švico, ZRN in še kom, je lep primer takega početja. 2.3 Produkti geodetske stroke Geodetska stroka naredi tudi nekaj produk- tov, ne samo storitev. Karta ali vzdržvana evidenca je namreč prej produkt, kot storitev. Tu se srečamo s problemom producenta, vzdrževalca in predelovalca. Ker zadeve niso rešene, se tudi obnašamo tako, da bomo zaradi nepopolnega zava- rovanja industrijske in intelektualne lastnine ali celo podatkov v bazah kmalu v položaju, da bo delal z istimi podatki lahko vsakdo in da ne bo nobene dolgoročne garancije za naložbe v baze podatkov in delo v bodoče. Najlepši primer je sedaj zmeda in rešitve v planinski in turistični kartografiji ali karto- grafiji nasploh. Prepišeš in prevzameš lahko vse podatke le neposredno kopirati ne smeš. Podatki niso avtorska zadeva, njiho- va predelava pa je kreacija. Konkurenčna klavzula sedaj velja tudi za geodete. Ta deloma zavaruje interese nekega podjetja, šele praksa bo pokazala, ali bo uporabna v geodeziji in v katerih primerih. Ne bi bilo slabo, da bi nekdo ob- delal problem industrijske lastnine tudi v geodeziji, da bi imeli vsaj pregled nad tem, kaj komu dolgujemo ali če smo na poti v E-92 tudi tu. 2.4 Razvoj družbenih in tržnih potreb Družbenih sredstev kot proračunske oblike je za geodezijo premalo. Ali naj z novimi produkti razvijemo nove navade in katere in kako jih postaviti komercialno. Naša nas- lonitev na nemški koncept kartografije (1 :5000, 1:10000) ni upoštevala vzdrževan- ja, ki je za take produkte potrebno. Ko se je produkcija iztekla a že veliko prej bi morali narediti čimveč za uporabo. EHIŠ je na primer eno od sredstev za VAS (Value ad- ded services), kje bomo razvili druge VAS- e? Podobno je z drugimi produkti. Kaj bo s cikličnim aerosnemanjem v bodoče. VAS zahteva razvoj idej in novih uporab nekega produkta in s tem 'redčenje' njegove os- novne cene. Treba je razmisliti o konceptih produktov in baz podatkov kot sredstev bodočnoti in vlogo geodezije pri tem. Anticipirati bodočo uporabo in biti takrat pripravljen na kom- pleksno ponudbo. To pa zahteva dobro skupno strategijo in tudi v konkurenčnih pogojih razvoj skupnih tehnologij in znanj ter standardov. Kaj lahko ponudimo na področju GIS ali LIS kaki občini ali tujini. Ali bo geodetska stroka s pomočjo GIS-a pod- pirala upravno reformo v Sloveniji in kako? Ne delajmo vsi vsega. Sedaj smo pred pomembnimi premiki v Sloveniji, Jugoslaviji in svetu. Tržnost, plu- ralnost, tekmovalnost, odprtost in kvaliteta izdelka, vse to bo tudi za geodezijo in njene produkte nekaj novega. Tudi moj ali naš teritorialni fevd ali monopol bo padel. Os- tane nam torej interorganiziran model so- delovanja, ki pomeni tudi združevanje kon- kurenčnih (geodetskih) podjetij za skupne naloge, za preživetje in razvoj. Treba bo torej oceniti kaj narediti skupaj in za vse, kaj izločiti, ker nam škoduje in zavira, kaj ekster- nalizirati in kaj ohraniti. Ne samo enkrat ob krizi, to je stalna naloga. Tako kot moderne zdravstvene zaščite v okolju z 2 mio prebivalci ti sami ne morejo plačati in mora svoje storitve ponuditi še komu, tako ti isti prebivalaci na 2 mio ha ne morejo živeti in plačati geodetske službe in stroke, ki naj bi bila moderna in dobra kot v razvitem svetu drugje ali v združeni Evropi. Kje so torej zunanji trgi naše geodezije in kako do njih? Geodetski vestnik 1 /1990 9 3. EVROPEIZACIJA STATISTIK IN EVIDENC 3.1 Model podatkov Republike Slovenije in geodetska sh.1žba (stroka) Model podatkov Republike Slovenije je, kot ožje jedro, že določen z integracijo vsebin programov statističnih raziskovanj naše Republike in SFRJ in programi infor- macijskih služb • tudi geodetska služba je informacijska služba. Integriran in povezan model, obrnjen tudi in predvsem v bodočnost, naj bi zadovoljeval najprej potrebe Republike Slovenije (Deklaracija 90). istočasno tudi potrebe drugih programov (SFRJ), vzporedno ali tudi neposredno pa zahteve mednarodnih or- ganizacij, regionalni~ združenj v Evropi in drugih. Pravno torej priznamo obveznost izvajanja programa(ov) SFRJ, vendar ne njihove absolutne hierarhične nadrejenosti. To zlasti, če se ne bo mogoče z njim prilagoditi integracijam v Evropi na makro, mezzo in mikro ravni. Model podatkov RS naj bi z uporabo pret- vorni kov na mikro ravni in ustrezno razgradnjo kategorialnih aparatov omo- gočil postopen prehod in izvajanje statis- tičnih oz. evidenčnih zajemanj ter iz- kazovanj po kriterijih Evrostata ali ene od komparativnih držav članic, tudi na mikro ravni(evropski obračun v podjetju, zemljiške evidence, katastri ipd). Pred- stavitev vsebine modela podatkov Repu- blike Slovenije za vso državo in Slovenijo je že z branjem uradnih listov izredno težavna. Skupnega kataloga podatkov praktično za take količine že zbiranih podatkov nimamo. Tudi katalog geodetskih podatkov je lahko že cela knjiga. Vseeno je bilo veliko naporov in uspešnih prikazov nekaterih relacij med registri in evidencami ter statistiko. Programi oz. sedanji delni modeli že pred- postavljajo, da so posamična raziskovanja ali zbiranja geodetskih podatkov med seboj po vertikali in horizontali usklajena in da so metode, vsebine, standardi in skupne os- nove DSI že urejene. Zavedamo se, da se te zveze postavljajo zelo počasi in dol- goročno, nekaj pomembnih-dobrih in drugačnih izkušenj pa že imamo. Predpostavljamo, da vemo kaj so programi statističnih raziskovanj in vsaj slutimo povezovanje s programi geodetskih del. Kaj pomeni njihovo izvajanje v sedanji ali bodoči državni ureditvi? Kaj je polno zajetje in kaj vzorec? Kaj obnova celega geodetskega načrta in kaj samo eden od MUP-ov v njem? Da ločimo podatek, sporočilo in informacijo. Da poznamo raz- liko med informacijskim sistemom in bazo podatkov; ločimo sintaktično in semantično sestavino sporočila, poznamo pravila izgradnje baz podatkov, določila o skupnih osnovah družbenega sistema informiranja in temeljna načela standardizacije. Temeljno paje razumevanje modela podat- kov, strukturiranega v ustrezne baze podat- kov in tako povezane v ustrezen ralacijski model podatkov. Od uporabnikov priča­ kujemo, da bodo pojave, ki jih spremljamo sami ali z drugimi informacijskimi službami razumeli vsebinsko, v vsej dinamiki in za vsa prilagajanja, ki so potrebna zaradi naj- širše primerljivosti podatkov po vsebinah, času in prostoru. Modela podatkov ne moremo predstaviti naenkrat in v celoti, komleksnost vsebin Programov SFRJ in RS in geodstkih del je prevelika, zato tudi delo na povezovanju lahko poteka po delih, ki jih kasneje lahko združujemo v nove delne celote in sklope. Bistveno pri tem je razviti stopnjevano več­ namensko uporabo podatkov za opera- tivne, taktične in strateške ravni odločanja. Za boljše razumevanje je treba analizirati razmerja med poročevalsko enoto, ali ob- jektom opazovanja (merjenja) in zbiralcem podatkov z zahtevami omenjenih programov. Program SFRJ in z njim tudi Program Republike Slovenije, ni v celoti harmoniziran in usklajen z svetovnimi standardi, zlasti ne na mikro ravni. Evros- tatove zahteve in standarde postavljamo kot osnovne. Te veljajo za vse države v EGS, tudi na evidenčni ravni - seveda bolj dol- goročno in počasi (zemljške evidence, geodezija, registracija lastnin, nepremi- čnine, bilance zemljišč in podobno). Evropeizacija statitike in evidenc tako vključuje mednarodne informacijske obvez- nosti določene v okviru mednarodnih or- 10 Geodetski vestnik 1 /1990 ganizacij (OZN, FAO, WHO, UNESCO, ILO, OECD in podobno), vgrajene v obveznosti do Evrostata. Združena Evropa bo prav gotovo prevzela tudi standarde nastale v ZDA za del GIS kot so FM/AM in druge. Mednarodna praksa je že pokazala, da strma enonamenska in nepovezana statis- tična raziskovanja ali funkcijsko ozko enonamensko definirana evidenca, ne morejo slediti vedno novim zahtevam in vprašanjem oz. REDEFINICIJAM infor- macijskih potreb. To še posebej, (Se modela podatkov nismo sposobni že v začetku pripraviti tudi za reševanje slabo pred- vidljivih institucionalnih sprememb ( Primer: prehod iz planskega v tržno gospodarstvo) in za lahko vključevanje novih informa- cijskih potreb, ki zaradi sedanjih agregatnih izkazovanj, ne morejo biti zadovoljene in podobno. 3.2 Atomi in molekule Predstavljajmo si podatkovni model v razbit na atome in molekule. Atom naj bi bil "ne- zdrobljiv' temeljni ali izvorni podatek iz registra, evidence ali izmerjen po geodetsko (osnovna izmera, koordinata, višina in podobno). Molekula pomeni kemično spojino analogno pa statistični ali geodetski agregat - (načrt, površina in podobno). Računalniško 'sestavljamo' agregate s pomočjo ustreznih programskih orodij vedno znova po ustrezni enačbi iz razpoložljivih atomov. Razlika je v porab- ljeni energiji. Tu trošimo nekaj elektrike programske in strojne opreme, nikakor pa ne potrošimo vsebine podatka, kot v kemiji, kjer se atomi tudi fizično trošijo. Znano je, da imamo poznanih atomov- elementov končno število, nekaj čez 230, njihove spojine-molekule sestavljene iz tako malega izbora atomov pa so skoraj neobvladljive. Vsake tri minute v svetu registrirajo kemiki novo spojino. Podobno je s kombinacijo ali križanji podatkov. Tudi geodeti bi lahko na večini področij z elementarnimi zajemanji še atomizirali zbiranje podatkov do tam, kjer strukture ni več smotrno ali racionalno razbijati naprej. Že sedaj pri precej skupnih nalogah to delamo in zahtevane agregate po potrebi sestavljamo kot naročene molekule iz atomiziranih, bolj drobnih delcev. Primer iz CRP (Centralni register prebivalstva) in RPE obdobno 'naredimo' volilne spiske. Iz digitaliziranih posamičnih koordinat izračunamo povšine, a obrise posebej hranimo in rabimo za risanje, ELON ali PIPL operacije in podobno. Veliko tega v družbi že spremljamo na tako atomizirane načine z obrazci, ki polnijo razne evidence in podobne administrativne baze podatkov. Taka atomizacija potrebuje drugačno vsebinsko, tehnično znanje in or- ganizacij o. Predvsem pa urejeno in ekonomsko upravičeno uporabo, spremljanje in vzdrževanje atomiziranih podatkov tudi za druge 'negeodetske' namene. Primarne 'atomizirane' funkcije ad- ministrativnih registrov morajo biti gospodarsko tako utemeljene, da nosi prak- tično vse stroške že operativna raven uporabe in so statistične in druge uporabe naslonjene na primarno bazo podatkov, kot ena od uporab. Sama statistika ni edini ali dominanten uporabnik take baze podatkov. Če seveda geodezija 'nad svojimi eviden- cami' ni zgradila statistike ali geostatistike je to še njena velika bodočnost. Kratkoročno in tudi srednjeročno pa to pomeni sposobnost hitrega dodajanja ali odvzemanja atomov, če so potrebni ali tudi odveč v novi molekuli-agregatu. To možnost smo že dokazali v dosedanjnih integracijah in povezovanjih podatkov v SR Sloveniji (CRP, kataster, nekatere in- tegracije v gozdarstvu, prometu, pri študen- tih, tudi teoretično v gradivu JUSTATBP- 1990) Očitno je, da posamezna federalna enota, če bo uresničevala svoj model podatkov samo v PROGRAMU SFRJ, istočasno sama sebi že dela narodnogospodarsko škodo, če sicer pokriva nek pojav samo statistično in ločeno od administrativnih in podobnih evidenc, ki 'pokrivajo' isti pojav in bodo v bodočnosti tudi kot evidence mikronivoja prav tako 'evropeizirane'. Če sedaj geodetska stroka nima ustreznega vzora na v Evropski geodeziji, se lahko evropeizira povezano s tistimi evidencami in statis- Geodetski vestnik 1 /1990 11 tikami, ki pa to že morajo storiti. Večna­ mensko in dolgoročno. Istočasno ugotovimo, da velike 'državne' naslonitve na atome, kot primer navajamo naslonitev statistike na obračunski sistem, ali bilanc o uporabi zemljišč - (Land Use) na kataster, že določajo hitrost konvoja glede na sposobnost najšibkejše enote. Seveda če država predpisuje atome do najmanjše podrobnosti in ne dopušča kombinacije z drugimi izvori. To pomeni, da morajo vse informacijske službe v Sloveniji pripraviti ustrezne atomizacije za skupno ev- ropeizacijo in istočasno zadovoljevati svoje in državne potrebe (Programi SFRJ). Skrat- ka to velja za cel model podatkov Republike Slovenije. Ali so slovenske 0 informacijske službe sposobne pripraviti tak model atomiziranih podatkov, ki bo zadovoljeval potrebe po molekulah-agregatih za: Program SFRJ, Programe Republike Slovenije in kot kompleksno zunajo potrebo še EVROSTAT- ove? Ne moremo se zadovoljiti s tem, da statistika in drugi s pretvorbami naših-tujcem nerazumljivih rezultatov s skrivnostnimi pretvorbami, pomaga prevajati njihove in naše kategorije in evidence. Uporabnika je treba navaditi takih uporab in tistih podat- kov, kot jih rabi njihova konkurenca ali partner v mednarodnih razmerah. Prepros- to - podjetja in občani morajo do svoje do- mače statistike in evidenc (geodetskih seve- da tudi), uporabljati tak kategorialen aparat, kot je tudi potreben za sporazumevanje med vsemi drugimi, tudi tujimi partnerji. Torej naj bi izkazovali podatke v istih primerljivih metodah, definicijah, klasi- fikacijah in nomenklaturah, kot njihovi part- nerji ali konkureneca. Že zdaj se mora SFRJ prevajati in preračunavati na makro- meddržavni ravni. Enakopravnost s tujino bomo dosegli, če bodo odpadle ovire tudi na mezzo in na mikro ravni. Tu pa tudi geodetska stroka in služba dobiva nova priporočila, če seveda hoče biti kmalu ev- ropeizirana. Torej naj bi bile zadeve urejene tako, da bi tudi uporabnik mislil in delal v mednarodnih standardih in če jugoslovanski statistični, geodetski in drugi neindustrijski standardi niso svetovni ali evropeizirani, naj bi slovenske informacijske službe iz lastnih tudi evropeiziranih (atomiziranih) modelov podatkov s pomočjo računalnikov producirale tudi molekule za vse potrebe doma in še druge molekule ali sporočila agregate za druge namene. Mogoče drugače razumemo primerjavo molekule in atoma? Naš model podatkov naj bi bil model atomov in načrtov za gradnjo molekul, ki bodo izračunane naj- bolje sproti, samo včasih na zalogo in tudi 'potegnjene' v bodočnost. 3.3 Ali imamo druge metodološke možnosti? Mislim, da ne. Kar naenkrat med nami in svetom ni več osovražena obvezna metoda ali metodolog iz federacije, ki je bil vsega kriv. Zakaj ne bi postal tudi on samo eden od naročnikov, tako kot kupec v trgovini ima tudi on vedno prav, mi pa zadovljujmo še druge potrebe drugih kupcev. Večnamenska uporaba geodetskih podat- kov pa nas bo izredno zavezala. Razmis- limo in se pripravimo. Vsi ne moremo uiti bodočim in današnjim razmeram in zah- tevam. Deset let bo od tega kar smo geodetsko službo določili kot informacijsko. Imamo nekatera dobra gradiva in veliko več vemo o okolju in okolici. Nastala je tudi že Bela knjiga Slovenije za E-92 in veliko drugih usmeritev imamo. Ureditev podat- kov potrebnih za spremljanje stanja v državi na vseh ravneh in za večino potreb je ena najkompleksnejših nalog tudi v svetu, ne samo pri nas. Tudi nekatere razvite države šele razmišljajo o tem, večina pa vsaj par- cialno ukrepa. Intervencija Republike Slovenije z nabavo skupnega računskega centra in naložitvijo nekaterih skupnih baz podatkov v njem je tudi v tej funkciji. Skupni registriavseh ne kaže predstaviti-, gradimo jih večna­ mensko, naj bi služili kot neke vrste ogrodje ali infrastrukturna naložba za dodajanje novih in opuščanje starih podatkov in so način organizacije atomov. Ali ima lahko geodetska služba večjo možnost in izziv, da 12 Geodetski vestnik 1 /1990 se na ta način tudi priključi v infrastrukturna prizadevanja republike Slovenije? Ima tudi dobro doto, vsaj ROTE in EHIŠ, DMR, infor- matiziran katastrski operat. Če pa bi digitalizirali še nekatere vsebine TTN, topografskih in katastrskih načrtov in če česa, bi v takem modelu geodezija naredila zelo veliko. 3.4 Časovru1 dimenzija, geodezija, delitev dela Za spremljanje stanj v državi moramo razumeti, da brez časovne vrste in časov­ nega spremljanja pojava ne moremo govoriti o statistični izkušnji (vsebina, pros- tor, čas). Veliko baz podatakov in registrov ima tudi zaradi računalniške podpore samo tekoče ali zadnje stanje in tako niso v nas- tanku pripravljene za statistično posplo- ševanje. (zadnje stanje brez zgodovine).Že omenjene geostatsične metode.tako tudi pri nas niso razvite. Piers v Geographical lnformations Systems letnik 3/89 str.234 ponovno spominja na Langefors-a in njegovo določitev in- fološkega modela, ta je takle: object name, attribute, attribute value, time ime objekta-entiteta, lastnost, vrednost lastnosti, čas Pa je ob tem geodetom vseeno težko razumeti zahtevno teorijo in jo povezovati s prakso, ki pa jo že obvladajo. Torej bo treba z modelom podatkov, ali pred resno akcijo v zvezi z njim, urediti tudi pojmovanja in terminologije med strokami. Ti nesporazumi so največkrat že uvod v kasnejše težave. To je osnova za razumevanja tudi rela- cijskega in terminiranega modela podatkov. Nujno je, da se čimprej vsi naučimo predvsem ralacijskih teorij in priprave modelov podatkov. Tudi to je mogoče, če bo pravočasno določen center koordinacije za vsebino, sodelovanje z nosilci drugih modelov, predvsem pa, da bomo določili take kooperativne baze podatkov kjer bomo - vedeli kdo enolično določa način iden- tifikacije entitete (parcela, nepre- mičnina, zgradba, ipd), - razdelili na entitete vezane lastnosti v vzdrževanje tistim, ki jim to strokovno in delovno pritiče, - vrednosti in vsebine podatkov določali na mednarodni ravni s čimmanj našimi posebnostmi in ne s preveč reduk- cijami v agregate in približke, - upoštevali ali se vsaj dogovorili za časovne dimenzije in kontrolne točke, spet po mednarodnih kriterijih. Torej vso teorijo poznamo in jo vsaj deloma že uporabljamo. Geodezija bo svoje delo nadaljevala z velikimi in malimi izmerami, popisi in drugimi nalogami in vedno znova skušala nasloniti svoja prizadevanja na druge modele podatkov, narejene na registre in monitoringe in druge evidence. Če pa to hoče in s tem omogoča povezovanja uporabnikov in producentov podatkov okrog kooperativnih baz podatakov v Republiki Sloveniji, morajo biti skupaj spoštovana pravila in zakoni, ki smo jih navedli, predvsem pa morajo biti posamezniki, institucije in drugi, ki delajo na takih projektih v začetku obveščeni o svojih obveznostih do modela podatkov Republike Slovenije. To je določeno v sicer 'mehki obliki' z zakoni. Do sedaj vsaj formalno takih zahtev ne poznamo, vseeno pa smo nekatere in- tegracije in povezovanja že naredili. Prav to pa nam omogoča, da sicer z strahom gledamo novo nalogo, prehod v ev- ropeizacijo modela podatkov Republike Slovenije in sodelovanje geodezije pri tem. 4. ŠE NEKATERI DRUGI PROBLEMI IN VPRAŠANJA 4.1 Odprtost in zaprtost kart in prostora za teledetekcijo Ne glede na to, da v Sloveniji prej, ostali pa nekoliko pozneje, govorimo o evropeizaciji- proti balkanizaciji (tudi predsednik Marko- vič) imamo za vse novo velik problem. Samo naš je, ali bo kmalu samo še naš- jugoslovanski. To je sedanja zaščita kart in koordinat. Če že imaš karto v razmerju 1 :25 Geodetski vestnik 1/1990 13 0OO(TK 25) ali temeljni topografski načrt (TIN) v razmerju 1: 5 000 ali 1 :10 000 (TIN 5 in TIN 1 O), je normalno, da bi ga v sedan- jih in bodočih ureditvah evidenc lahko kupil in uporabil vsakdo. Pri nas ni tako, vse ima stopnjo zaupno in interno, tujec ga ne sme videti in uporabiti, lastnine in pravice pa so po novem izenačene. Podzakonski predpisi so nastali v letih, ko so bili sateliti še teorija in pred tem, ko so s sestrelitvijo slavnega vohunskega U2 vsi izvedeli kako natančno nas slikajo iz zraka. 'Danes imamo že veliko, kar lahko kupimo. To so sovjetski, francoski ali ameriški satelitski posnetki (scene) točnost 'slikela" na terenu 5 m.(SPOT,Landsat,SZ) Vojaške točnosti pa s9 glede resolucije blizu formata- škatle za vžigalice (Key Hole 11). Kanali, po katerih nas opazujejo, pa so tako pestri in različni, da jih ne moremo niti opisati. EGS s svojo statistično evropeizacijo že pripravlja vso kontrolo uporabe tal in letine s pomočjo satelistke teledetekcije in radarskih tehnologij, da se izogneje oblačnosti. Tudi, če se odločimo za pospešeno digi- talizacijo na primer TIN 5, (Mikrohit in drugi jo že obvladajo), kdo se bo upal prenašati in uporabljati te podake že med nami doma in kako jih bomo izmenjavali s tujino (tujci bodo delali tudi ,pri nas). To je resen prob- lem cele države, saj geodetske storitve, od katerih naj bi tudi živeli, ne bodo mogle biti ekonomsko upravičene brez mešanja s tujino. Sicer pa vemo, da tujci tudi alg ne smejo slikati iz zraka. {junij, julij 1990). Predpisi imajo datume pedesetih let in logiko zaščite iz tistih časov (vsi so naši sovražniki). Kdo bo pisal predsedništvu SFRJ-Vrhov- nemu komandantu, da naj ukaže svojim podrejenim preučiti in spremeniti take pred- pise? Ali bomo uporabili Deklaracijo? Kaj je z razdelitvijo jugoslovanske skupne kar- tografije-kot lastnine in podobno? Mislim, da bo ta prepoved kmalu odpadla, saj smo celo dosegli jugoslovanski strokovni sporazum (Blejsko posvetovanje 1988). To pomeni nov odnos do celote, suverenost ni samo uporaba, je tudi obveznost vzdrževanja in popolno strokovno obvladovanje na primer TK 25 in TK 50. 4.2 OOP-Objektno orientiume baze podatkov in informatika Zadeva(OOP)je še nejasna, te rešitve naj bi s pomočjo novih orodij, zamenjale, bolje dopolnile, relacijske rešitve (Oracle in podobno), ki so sedaj 'najboljše'. Seveda brez kritik za sedanje relacijske rešitve ve- mo in vsaj za LIS-pravijo, da niso primerne. (Warum relationaelle Datenbanken fuer ein LIS nicht Geeignet sind?-prevod in komen- tar T.Banovec). Nova programska orodja zahtevajo seveda vedno več organizacije, znanja, predvsem pa tehnične podpore. Vseeno prav to sili in omogoča razvoj. Tako bodo nove rešitve (UNILINE na primer in druge) pokrile in rešile problem relacijskih orodij. V montaži so· pomnilniške enote, ki niso več diskovne pa imajo sposobnost pomnjenja ena 200 MB (Facom) in diskovni optični pomnilniki s kapacitetemi 1 TB (TerraByta). Sedanji zemljiški kataster v Sloveniji, če bi ga ustrezno digitalizirali, pa bi že lahko racionalno shranili v SRC na manj kot to kapaciteto. To pomeni, da bo OOP tudi pri nas prej kot si mislimo. Če relacijskih orodij ne bomo uvedli, kar slabo kaže, bomo pred novo problematiko. Vendar je jasno, prav ta nova orodja bodo omogočala neposreden pris- top in obravnavanje nekega ali več objek- tov, atomizacijo in dejansko popolno zmanjšanje poti in redundanc. Denverski model je že (iz AGIT-a) približno tak. Vse območje je na novih najnovejših aeroposnetkih in vse je ločeno, nič na zalogo. Določijo tretirani objekt (parcela, območje, hiša), avtomatično se pripelje naj- novejši posnetek, se skenira (bolje bi bilo reči otipa), digitalizira, vektorizira in takoj nasloni na obstoječo geometrijo. Računal­ niško se izračuna in določi digitalizira prinova in naredi nov načrt. Vse traja dve minuti in pol (AGIT prezentacija). Torej modeli in atomi že deljujejo, praktično nič na zalogo, vse takoj vzdrževano. Idejo o tem poznamo tudi mi. 14 Geodetski vestnik 1 /1990 Objektno modeliranje je obrnjeno k objektu in vse je narejeno tako, da ga vedno znova sestavimo. Kaj je pomembno v strategiji? Treba je poznati sedanje poti izračuna vmesnih rezultatov in jih 'peljati' po algorit- mu navzdol do izvornih podatkov in ponov- no integrirati rešitve. Pri vseh problemih informatike pa ne pozabiti, da je treba obvladati ustrezna znanja sorodnih strok in, da je najbolj važno dejstvo, da se urejene baze, ki smo jih že nastavili v različnih programskih podporah (hierarhična, mešana, relacijska in nova ob- jektna), lahko prevajajo v nove rešitve in, da delo na formalizaciji in produkciji potrebnih podatakov ne bo nikoli izgubljeno, če se bomo držali strogo teorije in pravil. Dokaz je seljeneje baz podatkov zemljiškega katastra v Sloveniji med obdelovalnimi centri iri načini (on line off line). Potrebujemo ljudi, ki bodo s sprotnim infor- matiziranjem družbenih potreb in funkcij, skrbeli za to, da se bodo različno dinamično razvijajoče se funkcije naših, tudi geodetskih evidenc, sproti prilagajale novim razmeram in povezovale z drugimi nameni. Večnamenskost neke evidence, kot baze podatkov, predpostavlja tudi spremembo dinamike v izvajanju in podpori posameznih funkcij in tako tudi stalno redefinicijo informacijskih petreb. To za tekočo, deloma anticipirano in možno pred- postvljeno bodočnost. Neprestano tehtanje med dvama temeljnima funkcijama v zemljiškem katastru, katera je pomebneješa in katere ne, izključuje večnamensko uporabo. Ti dve funkciji, določeni pred več kot sto leti, ne določata večnamenskosti marveč dvonamenskost tega katastra. 4.3 Informacijske mreže in kov Telematika ali teleinformatika je v strašnem razvoju. Tudi pri nas bomo z evropeizacijo prisiljeni na tem piodročju nekaj narediti. Kaj na primer pomeni popolna mreža za prenos podatkov JUPAK ali nekaj podob- nega že sedaj, kako z disketami in kontrolo podatakov? Čez dve leti bo Motorolin projekt IRIDIUM omogočil izvenpisarniško telefoniranje po celem svetu. Nekaj oo,e101-,m""' z mobilnim telefonom pripravlajo tudi nas (mobilna telefonija) -komuniciranje telefonske terestrične mreže z vsem svetom (torej tudi geodetu terencu s svojim centrom - račun­ alnikom). To pomeni, da bo terenec- producent podatkov že na terenu popoplnoma zaključil delo; tudi MUP z iz- risom in podobne naloge. Če bo uporabil GPS ter to kombiniral še s satelitsko teledetekcijo, bo to že tretja možna vesoljska komunikacija in tudi problem, če bo nekdo delal storitve na ta način bolje od nas. Problem takega interaktivnega dela pa je na sploh potreben posebnege posvetovanja. 3. evidenc problemi geodetekih Ker sem o spoštovanju pravil pri izgradnji baz podatkov (informacijskih sistemov) pisal že večkrat, tega ne bi ponavljal, vendar je pred geodezijo, ki se hoče modernizirati, poleg splošnega pravila, zbiraj samo podatke, ki jih boš zagotovo rabil, še nekaj zadreg, ki so splošne in veljajo pred uvajan- jem in nakupovanjem raznih računalniški paketov, ki naj bi rešili vse probleme na svetu. Po Kainz-u so trije 'preddigitalni" problemi še vedno tu: -Neprenosljivost - nepovezljivost delovnih rezultatov iz različnih geoznanosti na skup- ni imenovalec.(pa sploh ni dodal socioloških in ekonomskih znanosti, ki se ukvarjajo s predvsem 'nefizičnimi', a tudi lociranimi pojavi). -Pomankljivo vzdrževanje posameznih kar- tiranj, kjer se zajemajo in izkazujejo različni pojavi, in še pomankljivo detajliranje tam, kjer so na voljo samo grobi razul- tati(vzdrževanje, generalizacija, redukcija). -Pomanjkanje učinkovitih postopkov za analizo množice podatkov iz različnih, a med seboj povezanih in me seboj učin­ kujočih strokovnih področij (korelecije, geometrija, geostatistika, metode). Torej: neprenesljivost, vzdrževanje, reduk- Geodetski vestnik 1 /1990 15 cije in generalizacije, slaba analitična sredstva, vse je problem še preden se lotimo modernizacije ali digitalizacije. Referat o strategiji GIS bom pripravil posebej - za posvetovanje. Povzeta Kainz- ova in Dollingerejeva kompilacija odprtih vprašanj, ki so izrazito tudi naša, veljajo za kataster in vse kar delamo v geodeziji. Poleg tega je treba opozoriti, da ekonometrija, sociometrija, ki sta samostoj- ni analitični vedi v drugačnih prostorih, niso dobile ne nasprotni strani "geometrije" (Po Kilchenmannu) in geostatstike (po Dol- lingerju), ki naj bi pomagale analizirati is- tovetne ali sorodne pojave in povezovanja tudi v realnem, fizičnem ali geoprostoru. 4.4 Delitev dela med inf. službami na področju evidenc in koordinacija Kdo naj koordinira horizontalna povezovan- ja administrativnih, tudi geodetskih evidenc, v Republiki Sloveniji ob pogojih in zahtevah po racionalizaciji, računalniški in- teraktivni podpori in ustrezni informatizaciji, ter ob istočasnem omogočanju statističnih posploševanj in skupni evropeizaciji. Ali ni čas za novo delovno telo in mesto dogovarjanja in uskljevanja projektov? Komisija za informatizacijo dosedanjega IS Skupščine R Slovenije tega ni storila; pred tem so se vsaj začeli s tem ukvarjati drugi. Statistika je delala nekaj zase in istočasno za splošno dobro, skupaj z drugimi, sklad- no z veljavno zakonodajo (zakon in odloki o programih). Pred novo zakonsko uredit- vijo, pa je nujno, da se odločimo o tem, kdo bo v bodoče urejal model podatkov ali vsaj njegov evidenčni del v Republiki Sloveniji. V pripravah sta register kmetij in register zgradb, ki naj bi jih vzpostavili ob popisu 91. Zakonov, ki bi urejali vsebine in druge od- nose v zvezi s temi registri še nimamo, potreba pa je že strokovno dokazana. Resorja, ki naj bi to zakonsko uredila in evidence kasneje vzdrževala, sta praktično znana. Ta nova registra pa bosta morala nujno predpostaviti istočasno uporabo podatkov ostalih registrov oz. evidenc v Slovenji. To pa so najmanj: entralni register stalnega prebivalstva z začasno prijavljenimi, - videnca ali baza podatkov zavarovan- cev ali uporabnikov zdravstvenih storitev, emljiški kataster, - emljiška knjiga (najbolj tehnično zanemarjena), - egister organizacij in skupnosti (obstoječa statistična definicija), - egister prostorskih enot in EHIŠ, - rugi registri, - eometrija slovenskega prostora z elementi geokodinga. Če se kombinacije in povezovanja teh registrov ne bodo uredile, bodo nastale velike težave. Šele ob povezovanju in iz- menjavi atributov različnih evidenc vezanih na skupne entitete je tako delo smotrno in logično. Tako lahko zaživi pravi atributni način izmenjave podatkov v velikih kooperativnih bazah podatkov v Republiki Sloveniji tudi na evidenčni ravni. Predpos- tavljamo, da se bodo uporabe teh podatkov ustrezno razvile v odločanju, upravljanju, planiranju in določanju konkrentnih uk- repovvvseh, ne samo enem resorju. Skoraj gotovo je, da so vsi ti registri in ad- ministrativne evidence povezane v celoto na voljo za planiranje in podporo ekološkemu vidku družbene reprodukcije. Zastavlja se ponovno vprašanje: Kdo naj kordinira horizontalno povezovanje ad- ministrativnih evidenc v Sloveniji? Nedvom- no novo telo, ki kordinira tiste, ki zbirajo, obdeljujejo ter izkazujejo podatke v vsebinskem in ne samo tehničnem smislu. Zveza z občinami na "on line' principih bo postavljena kmalu tudi tehnično. Kaj pa vsebinsko? Samo občine lahko vzdržujejo pretežno večino podatkov v registrih. One so tudi nejvečji uporabnik evidenčnih podatkov. Slovenske centralne državne in- stitucije take podatke sicer potrebujejo, niso pa njihov neposreden producenti. Torej se mora koordinacija oz. delovno telo tudi nujno usmeriti na delo z občinami. Morda bi bila to lahko republiška uprava za 16 Geodetski vestnik 1 /1990 evidence in registre. Nekateri imajo taka upravna telesa pri vladi. Pri parlamentu pa ustrezno telo za kontrolo in nadzor. Bistveni so skupni cilji, skupne osnove, standaradi in projekti, ki jih koordinirano izvršujejo. Predvsem pa je nujno s pomočjo tega telesa takoj uresničiti skupne identifikacije opazovanih enot (entitet), kot je primer enot- na matična številka občana, še in tudi za geokodiranje. Ideja je podobna za druge registre in evidence. Centralno je treba določiti entitete, jih enolično id~ntificirati in zato določiti ustrezna pravila igre. Delo na obstoječih interaktivno vodenih evidencah pa mora biti vrnjeno, bolje dokončno prenešeno, pravim upravljalcem. To velja tudi za tista opravila, ki jih Zavod RS za stastistiko zakonitio po programu še dela za področje geodetske stroke (RTE ROTE) ali tista, ki jih dela, kot parastatistiko (ob- delava in razvoj obdelav zemljiškega katastra). To ni več stratašeka marveč taktična usmeritev za bodočih pet let ali takoj po popisu 91. 5. LI T E R A T U R A AGIT "Angewandte geoinformationstech- nologie" Zbornik referatov in razdeljin referati iz posvetovanja AGIT Salzburg, julij 1990 Altman Dušan "Osnovi teorije diskretnog modeliranja i simulacije" Rač.sist.Delta. 155 str.1982. Banovec Tomaž "Ali smo že poindustrijska družba" Dva dela, Revija za Razvoj RR 4(1988)5 str 22-37 in AR (1988) 6 str36 -38. Banovec Tomaž "Lokacija informacij in prostorski prenos informacij" Posvetovanje- Karto graf ija v prostorskem planiran• ju,Ljubljana-novembra 1973 zbornik referat CL-1, 18 strani Banovec Tomaž "Kartografija, komuni- kacija, informacija" Posvetovanje o kar- tografiji v prostorskem planiranju, 1973 zbornik ref: C8 1, nov 1973,Ljubljana Banovec Tomaž "Zemljiški kataster kot os- nova za izgradnjo baze podatkov o zemljiščih" CEDSSI· geodetski dan 1980 1 O strani. Banovec Tomaž 'Komunalni informacijski sistem" CEDSII- 6 str. tipkopis Banovec Tomaž, Svetik Peter "Centroidi in digitalizacija mej TE koncept" Interno v CEDSII za nastope ob popisu Banovec Tomaž "Evropa devetdesetih let• predlog ugotovitev, priporočil in sklepov za področja informiranje, znanje, pretok znanj. statistike, standardi, informatika" 8903111435-za problematiko kon. letu 1989 v organizaciji RK SZDL Banovec Tomaž 'Statistike, evidence, model podatkov, koordinacija evidenc v Sloveniji" Gradivo za razpravo v IS Skupščine R Slovenije, september 1990, 18 strani Kainz Wolfgang "Begriefbestimmun- gen,"Definitio.nen, Datenarten, Daten- modelle, Raeumliche Rellationen, Raum- bezogene Datenstructuren" Institut fuer Geographie-Universitaet Wien Članek za SAGIT. TOR "Landsat Five -Meter Photos Allowed" TD Report feb 88 str.7. VDIN 'Preučenih ali uporabljenih je ca 25 enot' Zveza Geodetov Slovenije "20 let razvoja in perspektive geodetseke službe" GV posebna številka, več referatov, 1988, Kranjska gora. Geodetski vestnik 1/1990 17 UDK528.006 IZVEDBA NALOG GEODETSKE SLUZBE TER UPORABA PODATKOV GEODETSKE SLUŽBE Stanko Majcen dipl. ing. geod. Republiška geodetska uprava 61 000 Ljubljana, Kristanova 1, YU IZVLEČEK V prispevku je najprej predstavlj~na geodetska služba v Avstriji in Švici, in sicer njene naloge, organizacija in izvajanje nalog. V nadaljevanju so podani predlogi novih rešitev nalog in obveznosti geodetske službe v Republiki Sloveniji, to velja zlasti za: opredelitev nalog in njihovega financiranja ter izdajanje in uporaba podatkov. EXZERPT lm Aufsatz wird zuerst der Geodaesie - Dienst in Oesterreich und in der Schweiz dargestellt, und zwar die Aufgaben, Organisation und Ausfuehrung der Aufgaben. In der Fortsetzung werden Vorschlaege ausgefuehrt, wie dieser Dienst in der Republik Slowenien organisiert und finanziert werden solite. 1. UVOD Tako kot na drugih področjih tudi v dejav- nosti geodetske službe analiziramo trenut- no stanje in pripravljamo programe razvoja, ki so usmerjeni v Evropo 1992. Da pa bi bilo to mogoče, moramo podrobneje vedeti, spoznati, kakšno je stanje v Evropi na geo- detskem področju. Zato bom najprej podal nekaj konkretnejših ugotovitev o organiza- ciji in nalogah geodetske službe v Avstriji in Švici. V nadaljevanju obravnavam pred- vsem obseg strokovno operativnih del - nalog geodetske službe v Republiki Sloveniji, njihovo financiranje in or- ganizacijo izvedbe ter izdajanje podatkov geodetske službe s stališča tajnosti. Uvodoma želim poudariti, da v svojem pris- pevku govorim o geodetski službi, oziroma njeni dejavnosti (torej o dejavnosti geodetske službe), ne pa o celotni geo- detski dejavnosti. Pojem in vsebina geodetske službe se je v Sloveniji udomačil in ga zato ne bi kazalo spreminjati, saj je dovolj širok in omogoča, da pod tem poj- mom zajamemo celotno dejavnost geodetske službe, ki jo izvajajo oziroma skrbijo za njihovo izvedbo posebni geodetski upravni organi, kot je to določeno z zakonom. Posamezni predlogi, da bi v zakonu 'dejavnost geodetske službe' nadomestili z 'geodetsko dejavnostjo', niso sprejemljivi. Geodetska dejavnost je širša od dejavnosti geodetske službe, ki je v 'čisto geodetskem' zakonu oziroma zakonih ni mogoče urediti. Tudi v drugih državah nimajo zakonov, ki bi urejali geo- detsko dejavnost v celoti, ampak le posa- mezno konkretno področje. Tako imajo v Avstriji zakon o izmeritvi, ki ureja geodetske mreže, zemljiški kataster, topografske karte, aerofotografske posnetke in državno mejo. Podobno je v Švici, kjer so slične naloge (kot v Avstriji) urejene z odredbo o zemljiškoknjižni izmeri. V obeh primerih, v Avstriji in Švici, je splošen naziv za obravna- vano vsebino preozek, vendar ga ne spre- minjajo, čeprav se vsebina obravnavanih nalog prilagaja najnovejšim potrebam. V Avstriji je dejavnost in organizacija geodetske službe, kot tudi izvedba geodetskih storitev enotno urejena za celot- no državo. Z zakonom o izmeritvi so določene kot naloge geodetske službe: - vzpostavitev in vzdrževanje mreže geodetskih točk, pozicijskih in višin- skih točk; - delna in splošna izdelava mejnega katastra; - izdelava topografskih kart - or- tofotokarte 1 :5000 in izvorne topografske karte 1 :50 000 (izvorna topografska karta 1 :50 000 se povečuje v 1 :25 000 ter generalizira za 1 :200 000 in ponovno generalizira za 1 :500 000, topografska karta 1 :200 000 se povečuje v 1: 100 000 in topografska karta 1 :500 000 v 1 :300 000); - izdelava aerofotogrametričnih posnet- kov iz letal; - zakoličenje in izmera državne meje. Navedene naloge opravlja Zvezni izmerit- veni urad na Dunaju, ki je podrejen Zvez- nemu ministrstvu za gradnje in tehniko, ter 68 izmeritvenih (katastrskih uradov), ki so v sestavi navedenega izmeritvenega urada. V Zveznem izmeritvenem uradu je zaposleno okrog 1650 ljudi, v katastrskih uradih pa 640 ljudi. Potrebna sredstva za plače ter opremo in materialne stroške navedenih uradov zagotavljajo iz državnega proračuna. Katastrski uradi so glede na število delovnih mest in klasifikacijsko strukturo razdeljeni na 4 kategorije. Naloge geodetske službe, pomembne za državo se opredelijo s posebnimi državnimi programi. Posebne - dodatne naloge za potrebe vojske se izvajajo posebej v okviru vojaških ustanov. Meritveno-tehnična dela lahko Zvezni izmeritveni urad poveri privat- nim inženirjem svetovalcem geodezije, ven- dar se to dogaja le izjemoma, ker za to ni zagotovljenih proračunskih sredstev. Osnovna dejavnost inženirjev svetovalcev geodezije •2 je predvsem izvajanje storitev s področja zemljiškega katastra, kot so prenos posestnih mej, parcelacije, izdelava načrtov, dajanje strokovnih mnenj, zas- topanje strank. Razen tega pa svetovalci lahko opravljajo vsa druga geodetska dela, kot so: izdelava načrtov komunalnih vodov, sodelovanje pri regionalnem načrtovanju, agrarnih posegih, komasacijah in aron- dacijah, izvedba astronomskih in geofizikal- nih del, izvrednotenje zemeljskih ter zračnih posnetkov in drugo. Trenutno je v Avstriji cca 300 privatnih inženirjev svetovalcev geodezije, pri katerih je skupno zaposlenih nad 2000 ljudi, to pomeni povprečno 7 ljudi na privatni geodetski biro. Poleg privatnih inženirjev svetovalcev pa imajo pooblastila za enaka dela tudi druge inštitucije, ki opravljajo podobna dela in imajo za to usposobljene strokovnjake z opravljenim izpitom. Tako opravlja take storitve 12 mestnih izmeritvenih uradov v večjih mestih. Da inženirji svetovalci geodezije dobijo pooblastilo za izvedbo geodetskih storitev, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: avstrijsko državljanstvo, državljanska in moralna neoporečnost, diploma iz geodezije na Tehniški visoki šoli, najmanj 5 let delovnih izkušenj, opravljen poseben izpit pred državno izpitno komisijo pri Zvez- nem ministrstvu za trgovino in obnovo, po predhodnem mnenju inženirske zbornice in deželnega glavarja, se nanaša na sedež pisarne, s tem da lahko pooblaščenec storitve izvaja na celotnem območju Avstrije. Storitve se za celotno območje države zaračunavajo po tarifnem pravilniku •3, ki ga izda Zvezna inženirska zbornica in mora biti predložen Zveznemu ministrstvu za gradnje in tehniko. Navedeno ministrstvo lahko prepove uzakonjenje tarifnega pravilnika, če le-ta ne ustreza predpisanim pogojem. V tarifah v tarifnem pravilniku so delno zajeti tudi stroški za vzdrževanje evidenc geodet- ske službe. Raznih prostorskih evidenc, kot so evidenca o komunalnih napravah, o uporabi in vred- 20 Geodetski vestnik 1 /1990 nosti zemljišč, o zazidljivih površinah, o hišnih številkah, ulicah, naseljih ... geodetska služba ne vodi, tudi komasacije zemljišč niso v pristojnosti geodetske službe. Obstaja sicer možnost, da se vodenje (nastavitev in vzdrževanje) poseb- nih prostorskih evidenc zaupa geodetski službi - katastrskim uradom, vendar mora uporabnik vse stroške posebej plačati. Za izdelavo izvlečkov iz popisa zemljišč in tehničnega operata ter za uradna dejanja v zvezi z zemljiškim katastrom (zd_ružitev par- cel, rekonstrukcija spornih mej, dovoljenje za zemljiškoknjižno izpeljavo načrtov, neposreden vpogled v zemljiški kataster za izvedbo izmeritveno tehničnih del s pomočjo avtomatske obdelave podatkov za izmero pooblaščenim ter drugim osebam in službam) se plačajo posebne upravne pris- tojbine, ki jih z odredbo pavšalno določi zvezni minister za gradnje in tehniko. Pri določitvi pavšalnih zneskov se upošteva: poraba časa, število potrebnih uradnih or- ganov, povprečni gotovinski izdatki in stroški (tiskovine, material, potni stroški, poštnina, avtomatska obdelava podatkov). Organi geodetske službe (zvezni izmerit- veni in katstrski uradi) izdajajo (če to ne nasprotuje vojaškim interesom) proti nadomestilu stroškov tudi druge izvlečke in kopije izmeritveno tehnične dokumentacije, avionske posnetke, obrazce, topografske karte, ter dovoljujejo njihovo uporabo ob primerni odškodnini. Prodajne cene in odškodnino določi Zvezni izmeritveni urad v taki višini, da pokrijejo stroške. 3. GEODETSKA SLUŽBA V ŠVICI Poenotenje dejavnosti geodetske službe za celotno Svico je zagotovljeno s civilnim zakonom iz 191 O leta. Osnove so opredel- jene enotno za celotno Švico. V okviru teh osnov pa kantoni sprejemajo povsem samostojno svoje predpise. S kantonalnimi predpisi (obstaja 26 kantonov) mora biti zagotovljen minimum zahtev, določen v zveznem predpisu (minimum vsebine in natančnosti), lahko paje kantonalni predpis zahtevnejši. Geodetska služba opravlja naslednje naloge: - izdelava in vzdrževanje mreže geodet- skih točk - pozicijskih in višinskih, - izdelava in vzdrževanje topografskih kart 1:25000 do 1: 1 000 000, - izdelava in vzdrževanje preglednih načrtov 1 :5000 oziroma 1 : 1 O 000, - izdelava in vzdrževanje zemljiškega katastra, izvedba aerosnemanja in izdelava aerofotoposnetkov. Izvedba navedenih nalog je zagotovljena preko Zvezne geodetske uprave, Dežel- nega zavoda za topografijo, kantonalnih geodetskih uprav ter privatnih inženirsko- geometrskih birojev. Zvezna geodetska uprava s cca 20 zapos- lenimi, je v sestavi Zveznega ministrstva za pravosodje in policijo in opravlja predvsem upravno nadzorstvene naloge, kot so: - priprava zveznih predpisov (zakoni, odredbe, pravilniki, navodila, smer- nice); - nadzor nad izvedbo nalog geodetske službe v kantonih; - priprava dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programov v sodelovanju s kan- toni in občinami za triangulacijo 4. reda, pregledni načrt in zemljiško- katastrsko izmero - zagotavljanje proračunskih sredstev za sofinanciranje programov geodet- skih del. Zvezna geodetska uprava pa izvaja tudi aerosnemanje z lastnim avionom in oseb- jem. Deželni zavod za topografijo, s cca 150 zaposlenimi, ki je v sestavi Vojaškega mini- strstva, pa opravlja za vojaške in civilne potrebe naslednje naloge geodetske službe: - izdelava in vzdrževanje ter obnova: tri- angulacije 1. do 3. reda, zveznega preciznega nivelmana in topografskih kart 1 :25 000 do 1 :1 000 000; - verifikacija triangulacije 4. reda in pos- netkov za pregledni načrt; Geodetski vestnik 1 /1990 21 - nastavitev digitalne karte oziroma digitalnega modela reliefa Švice; - izdelava specialnih tematik na topo- grafskih kartah, ki niso javne; - izvedba aerosnemanja z lastnim avio- nom in osebjem. V kantonih so kantonalne geodetske uprave (le za 4 manjše kantone ni kantonalnih uprav in opravlja njihove naloge zveza). V kantonu Aargau, v katerem živi okrog 500 000 ljudi, dela v geodetski upravi 17 strokovnih uslužbencev. Geodetska uprava je v sestavi oddelka za pravosodje. Osnovne naloge kantonalne geodetske uprave so: - priprava kantonalnih predpisov (zako- ni, odredbe, pravilniki, navodila ... ) v soglasju z zveznimi predpisi; - nadzor nad zemljiškokatastrsko iz- mero privatnih inženirsko-geometrskih birojev, nadzor obsega pravno, tehni- čno in finančno sodelovanje; - priprava programov geodetskih del glede: triangulacije 4.reda, preglednih načrtov in zemljiškokatastrske izmere; - zagotovitev finančnih sredstev za sofi- nanciranje del iz prejšnje alinee; - izvršitev del v lastni režiji: triangulacija 4.reda kantonalnega nivelmana in preglednih načrtov; - javni razpis in oddaja del triangulacije 4.reda preglednih načrtov in zemljiško- katstrske izmere v sodelovanju z obči­ nami. V kantonu Aargau opravlja naloge geo- detske službe poleg kantonalne geodetske uprave tudi cca 250 strokovnjakov pri po- oblaščenih privatnih in drugih geodetskih birojih. V Švici je cca 300 privatnih inženirsko- geometrskih birojev, kjer je zaposleno okrog 2500 uslužbencev, ki so pooblaščeni za kompletno vzdrževanje zemljiškokata- strske izmere z izdajanjem podatkov koor- dinat, višin, površin in potrdil. Vodi ga patentirani inženir geometer, ki je izvoljen za 4 leta. Pooblastila prejmejo od kantonske vlade ali od občinske uprave. V celi Švici je cca 50 privatnih kartografov, ki jih kan- tonalne geodetske uprave angažirajo pri vzdrževanju preglednega načrta. Izvedba vzdrževanja zemljiškega katastra, ki ga opravljajo privatni inženirsko geometrski biroji oziroma občinske geodetske uprave je vezano na območje okraja oziroma občine, o tem odloča kanton (občina je praviloma identična s katastrsko občino, v povprečju je v kantonu 12 ok- rajev). Navadni privatni biroji konkurirajo pri raz- pisih za izvedbo nalog geodetske službe. Uslužbenci geodetskih birojev, ki opravljajo pooblaščene naloge vzdrževanja zemljiškega katastra ter izdajanja podatkov, morajo imeti predpisano izobrazbo. To pa bodo liberalizirali, ker jim primanjkuje pred- pisano usposobljenih kadrov: Poleg tega pa navedeni privatni biroji opravljajo tudi druga geodetska dela s področja inženirske geodezije in druga, za katera pa ni predpisanih nobenih pogojev glede izobrazbe. Za večja mesta pa so ustanovljene občinske (komunalne) geodetske uprave. Te uprave opravljajo enake naloge kot privatni inženirsko-geometrski biroji, poleg tega pa še druga geodetska dela, potrebna za območje občine-komune, kot so: - izdelava in vzdrževanje mestnih topo- grafskih načrtov, - izdelava in vzdrževanje podzemnega katastra, nastavitev in vzdrževanje informa- cijskega sistema. Za občinske geodetske uprave velja glede vodenja (vodi jo patentirani inženir geometer, ki je izvoljen) in strokovnih zahtev za izvedbo del geodetske službe in strokov- nosti uslužbencev, ki ta dela opravljajo, enak pogoj kot zaprivatne inženirsko- geometrske biroje. Potrebna sredstva za izvedbo nalog geo- detske službe se zagotavljajo v proračunih zveze, kantonov in občin, in sicer za plače zaposlenih uslužbencev v svojih geo- 22 Geodetski vestnik 1 /1990 detskih upravnih organih kot tudi za materialne stroške in potrebno opremo za izvedbo nalog iz pristojnosti posameznih upravnih organov. Za izvedbo nalog, ki se oddajajo po razpisu, pa se zagotavljajo potrebna finančna sredstva po naslednjem: - triangulacija 4.reda za prvo nastavitev, obnovo in vzdrževanje: zveza in kan- ton; - pregledni načrt za prvo nastavitev, ob- novo in vzdrževanje: zveza, preosta- nek pa po 1/3 kanton, občin_a in lastnik; - zemljiškokatastrska izmera za prvo nastavitev in obnovo: zveza največ do 70%, preostala sredstva pa po 1 /3 kan- ton, občina in lastnik, s tem, da lastnik nosi tudi stroške zamejničenja; - vzdrževanje zemljiškokatastrskih načr­ tov pa nosijo: povzročitelji sprememb, občina pa plača geodetsko mrežo. Izvedba nalo(;J, ki jih sofinancirajo občine, se prične po predlogu občin. Potrebna sredstva občin se zagotovijo s sklepom občinskih odbornikov o izmeri v posamezni ob'čini. S tem sklepom pa je zagotovljeno tudi sofinanciranje lastnikov, ki svoj delež poravnajo v enem delu. Izvoli se posebno geodetsko komisijo, ki vodi izvedbo naloge (sklepanje pogodbe, zastopstvo pri kan- tonu in lastnikih zemljišč). Za izvedbo nalog geodetske službe so izdelane tarife, pri iz- delavi katerih sodelujejo: geodetsko društvo, Zvezna geodetska uprava, Deželni zavod za topografijo in kantonalne geodetske uprave. Tarife se stalno prilagajajo spremembam. Tarife odobrava zvezna vlada. Po kantonih obstajajo posebni skladi za financiranje nalog geodetske službe. Tako se v kantonu Aargau plačuje v tak sklad 5% od cene storitve, ki jo opravi privatni inženirsko-geometrski biro, in to le od storitev, ki se nanašajo na naloge geodetske službe. Izdelki geodetske službe brez vojaških ob- jektov so dostopni vsem brez kakršnihkoli odobritev. Topografske karte se prodajajo v knjigarnah in trafikah. Za razmnoževanje teh kart oziroma izdelavo izvlečkov je potrebna odobritev in plačati je potrebno določeno takso. Avtorske pravice nad iz- delki geodetske službe pripadajo državi, pristojnim kantonom in občinam. V izdelkih geodetske službe-topografskih kartah, preglednih načrtih in zemljiško- katastrskih načrtih važnejši vojaški objekti niso prikazani. Navodila o tem izdaja zvez- na uprava. Glede nalog geodetske službe v Švici je treba poudariti, da je v letu 1987 objavljen detajlni projekt 'Reforme uradnih izmerit- venih izdelkov', s katerim je postavljen kon- cept vzpostavitve prostorskega infor- macijskega sistema, .ki naj bi ga sestavljalo 11 nivojev (slojev): geodetske točke, zasedenost zemljišč (stavbe, ceste, vode, gozdovi, itd ... ), posamezni objekti in linijski elementi, nomenklatura (krajevno ali ledinsko ime), zemljiška lastnina (parcelno stanje zemljiškega katastra), služnosti, omejitev javnih pravic, podzemni vodi, višinska predstava, raba zmljišč in ad- ministrativna delitev. Projekt je dejansko pred realizacijo, saj so opravljena vsa potrebna testiranja. Pripravljajo se posebni zvezni predpisi, ki bodo zagotavljali mini- malno enotnost za celo državo. Kantoni smejo razširiti vsebino. Osnovo za vzpos- tavitev prostorskega informacijskega sis- tema predstavlja numerična izmera. V 'prehodnem obdobju do uveljavitve reforme se bodo vse nove izmere in obnove izmer opravljale z modernimi elektronskimi sredstvi popolnoma numerično. Ker obstoječi zemljiškokatastrski načrti niso v istem sistemu, se predvideva digitalizacija starih načrtov s prevedbo v enoten sistem, za kar ima zveza že na razpolago finančna sredstva. Glede financiranja vzpostavitve prostorskega informacijskega sistema je za posamezni sloj predvideno, kdo in koliko naj bi prispeval za nastavitev, obnovo iz- mere in vzdrževanje. Kot financerji so pred- videni zveza, kanton, občina, lastnik in povzročitelj spremembe. Geodetski vestnik 1 /1990 23 4. PREDLOGI REŠITEV IZVEDBE OPERATIVNIH NALOG GEODETSKE SLUŽBE V REPUBLIKI SLOVENIJI TER UPORABE PODATKOV GEODETSKE SLUŽBE V osnovi naj bi naloge, ki so že v dosedanjih zakonih opredeljene kot naloge geodetske službe, ostale tudi v prihodnje, seveda z določenimi modifikacijami, kar zlasti velja za zemljiški kataster. Razen tega pa bi bilo potrebno opredeliti pristojnosti in obvez- nosti geodetske službe pri vzpostavitvi prostorsko informacijskih sistemov kol drugih subjektov pri vodenju družbeno pomembnih prostorskih podatkov, katerih vodenje ni v pristojnosti geodetske službe. Za druge subjekte je potrebno določiti, da morajo voditi podatke v skladu s posebej predpisanimi minimalnimi standardi tako, da bo mogoča enotna uporaba vseh podat- kov v prostoru, tako tistih ki jih vodi geodetska služba, kot tudi podatkov, ki jih vodijo drugi subjekti. Zaradi tega geodetska služba ne bi več skrbela za zbirni kataster komunalnih naprav, da bi ga konkretno nas- tavila in vzdrževala. Zbirni pregled komunalnih naprav, naj bi nastal z združevanjem posameznih katastrov komunalnih naprav, ki ga vodijo or- ganizacije, ki gospodarijo s posameznimi komunalnimi napravami. Tako naj bi med naloge geodetske službe spadalo: a) geodetske točke, ki obsegajo temeljne in izmeritvene geodetske točke; b) top~irnfski načrti 1 :5000 oziroma 1 :10000 , topografske karte 1 :50000 in 1 :200000 kot izvorne karte, iz katerih se izdelajo s povečavo izvedene karte 1 :25000 in 1: 100000 in pregledne karte Republike Slovenije (1 :250000, 1 :400000, 1 :750000, 1 : 1000000); c) gradiva daljinskega zaznavanja (names- to dosedanjega cikličnega aerosnemanja), s katerim se zagotavlja slikovno in drugo gradivo o zemljiščih in objektih ter pojavih v prostoru; d) zemljiški kataster, ki dobi novo kvaliteto z vzpostavitvijo mejnega katastra in mora postati osnova za vzpostavitev prostorskih informacijskih sistemov; e) register prostorskih enot z evidenco hišnih številk; f) kataster zgradb g) geodetsko prostorsko dokumentacijo, v kateri se generalizirajo in namensko ob- delujejo podatki geodetske službe in podat- ki, dobljeni iz drugih virov "5 ; h) temeljne poadtke prostorskih infor- macijskih sistemov, ki jih je treba voditi v predpisani digitalni obliki na osnovi obstoječih evidenc geodetske službe. Navedene naloge geodetske službe se iz- vajajo v skladu s srednjeročnimi in letnimi programi geodetskih del. Srednjeročne programe sprejema Skupščina Republike Slovenije, letne programe pa njen Izvršni svet. Pri opredelitvi nalog geodetske službe v Republiki Sloveniji nam predstavlja določene težave priprava zveznega zakona o temeljih geodetske dejavnosti, pomembne za vso državo. V predlogu zakona, ki naj bi ga sprejela zvezna skupščina v septembru letošnjega leta, se urejajo namreč določene zadeve, za to pa po slovenskem mnenju ni ustavne podlage oziroma je iz drugih razlogov nedopustno, da se urejajo v zveznem zakonu. Na osnovi zveznih ustavnih amandmajev lahko federacija ureja le temeljne geodetske dejavnosti, pomembne za vso državo, to pa pomeni, da lahko izdaja določene predpise. Zato predlog, da zvezna skupščina sprejema (in verjetno tudi financira) srednjeročne programe osnovnih geodetskih mrež nima ustavne podlage. Sprejemljivo ni tudi prepodrobno urejanje naslednjih strokovnih zadev: predpisovanje enotnih normativov za merjenja in računan­ ja v zvezi z izmeritvijo zemljišč, določanje osnovne vsebine in kartografskih znakov za osnovno vsebino kart, način izdelave načrtov in kart. Navedene zadeve se bodo glede na hitri razvoj znanosti in tehnologije ustrezno tudi spreminjale. S predpisi, zlasti 24 Geodetski vestnik 1 /1990 bi to moralo veljati za zvezne predpise, bi se morali določiti le minimalni standardi glede vsebine in natančnosti geodetskih izdelkov. Sicer pa lahko upamo, da predmetni zvezni zakon v Sloveniji ne bo uveljavljen. S sprejeto 'Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije' je določeno, da zvezni zakoni, sprejeti po uveljavitvi deklaracije o suverenosti, veljajo v Sloveniji, če k njim da soglasje Skupščina Republike Slovenije. 4.2. Organizacija izvedbe operativnih nalog geodetske sh.1.žbe Kot je že iz naslova razvidno, ne obrav- navam celotne organizacije geodetske službe, ampak predvsem le tisti del, ki se nanaša na izvedbo strokovno-operativnih del v zvezi z nastavitvijo in vzdrževanjem evidenc geodetske službe. Izvedba teh del se po sedanjem zakonu o geodetski službi zagotavlja s sprejemom srednjeročnih in let- nih programov geodetskih del. Za nepos- redno izvedbo teh del pa se je poverjalo geodetske delovne organizacije. Zakonsko določenega načina poverjanja preko občin­ skih geodetskih upravnih organov in Republiške geodetske uprave v praksi ni bilo mogoče realizirati zaradi nasprotovanja občin in geodetskih delovnih organizacij. Zato se je našla rešitev v sklenitvi dogovora o izvedbi srednjeročnega programa geodetskih del. Predmetni dogovor so sklenili izvršni sveti republike in občin ter izvajalci-geodetske delovne organizacije. S tem dogovorom so določene obveznosti in pravice izvajalcev-geodetskih delovnih or- ganizacij. S posebnim sporazumom, ki so ga v skladu z dogovorom sklenili izvajalci- geodetske delovne organizacije, je opredel- jena struktura, višina urne cene in način valorizacije cen geodetskih del. Geodetske delovne organizacije so sicer povezane v Skupnost geodetskih delovnih organizacij, vendar pa potrebnih rezultatov tega sodelovanja, razen pri delitvi del po programih geodetskih del, skoraj ni. Vse geodetske delovne organizacije delajo vse in vsaka za sebe razvija svojo dejavnost To pa vsekakor ni ekonomično. Izvedbo geodetskih del, ki so jih na osnovi pogodb izvajale geodetske delovne organizacije, lahko uvrstimo v dve osnovni skupini. Prvo predstavlja kompletna nova izvedba oziroma obnova izdelka geodetske službe, drugo pa le vzdrževanje obstoječih iz- delkov. V prvem primeru je bilo mogoče sprejeti potrebne normative za izvedbo dela, v drugem primeru pa se je o nor- mativih težje sporazumeti, ker vnaprej niso znani ti podatki. Zato so v drugem primeru izvajalci želeli, da se napravi izračun stroškov po opravljenem delu, upoštevaje dejansko porabljen čas. Razen tega pa je težko, v določenih primerih tudi nemogoče, vnaprej planirati dela v zvezi z vzdrževan- jem posameznih izdelkov. Zato bi bilo potrebno v bodoče zagotoviti, da se vsaj del operativnih nalog izvaja v geodetskih upravnih organih. Zlasti to velja za vzdrževanje geodetskih točk in drugih evidenc geodetske službe. To naj bi se uredilo na ta način, da bi celotna izvedba naloge geodetske službe spadala v pristoj- nost geodetskega upravnega organa, ki bi glede na svojo opremljenost in zagoto- vljena finančna sredstva posamezna dela oddajal na javnem razpisu pooblaščenim geodetskim podjetjem in privatnim geo- detom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Pri pripravi bodoče organizacije izvedbe operativnih nalog geodetske službe pa je treba upoštevati predvideno popolno suverenost Slovenije tudi na področju ljudske obrambe. Kot je znano, so za obrambne naloge nujno potrebne geodetske karte in načrti, ter podatki o geodetskih točkah. Sedaj zagotavlja potrebne podatke za ljudsko obrambo za celotno Jugoslavijo poseben Vojaški inštitut v Beogradu, ki izvaja tudi aerosnemanje. Torej, če se bo Slovenija osamosvojila tudi na področju ljudske obrambe, bi bilo ekonomično, da bi republiški geodetski upravni organ zagotavljal tudi potrebne geodetske podatke za obrambne potrebe, zlasti velja to za osnovne geodetske točke, topografske karte, ter izvedbo snemanja iz zraka. Najmanj, kar pa bi moralo biti v bodoče zagotovljeno, je enoten razvoj celotne geodetske službe v Republiki Sloveniji. Za to bi bilo potrebno zagotoviti potrebne kadre in delno tudi opremo pri Republiški geodetski upravi. Dosedanja razdrobljenost teh nalog po geodetskih delovnih or- ganizacijah, občinskih geodetskih in Geodetski vestnik 1 /1990 25 Republiški geodetski upravi ni dala ustrez- nih rezultatov. To ni posledica subjektivnih težav in premajhnih sredstev, vsaj osnovni razlog ni v tem, ampak v neustrezni sedanji ureditvi izvajanja teh zadev. To nam potrjuje dejstvo, da v zahodnih državah skrbijo za razvojno politiko geodetski državni organi. Ti pripravljajo konceptualne in tehnološke rešitve in jih uvajajo v delo v posameznih geodetskih upravnih organih tudi na nižjih nivojih. 4.3 filu1ncir111nje operativnih nalog geodetske službe Za sedanjo zakonsko ureditev financiranja nalog geodetske službe je značilna velika različnost. Tako je za nekatere naloge konkretno opred~ljena pristojnost finan- ciranja, za druge le skrb za izvedbo posamezne naloge, so pa tudi primeri, ko je izvedba naloge v celoti naložena geodetskim upravnim organom. Navedene različne rešitve sicer niso slabe, če bi jih bilo mogoče uresničevati. Predpisane naloge geodetske službe pa se niso izvajale zaradi nezadostnih sredstev, ki so jih zagotavljali republika in občine ter uporabniki in, ker republika in občine niso omogočile, da bi se njihovi geodetski upravni organi ustrezno usposobili z zaposlitvijo potrebnih kadrov in nabavo opreme. Zato je logična posledica tega, da se obseg opravljenih geodetskih del bistveno manjša in, da je ažurnost evidenc geodetske službe vedno slabša in zato je tudi stanje evidenc geodetske službe slabo. Če bomo modernizacijo zemljiškega katastra nadaljevali s sedanjim tempom, dela ne bo mogoče opraviti prej kot v 200 letih. Temeljni topografski načrti 1 :5000 in 1 :10000 se vzdržujejo v 20-letnih ciklusih. Nove prostorske evidence (stavbna zemljišča, dejanska raba, varovanja, naravne lastnosti, ... ) se izdelujejo le testno. Opravičilo za navedeno neustrezno stanje geodetskih del je treba iskati predvsem v premajhnih sredstvih. Tako je v prejšnjem srednjeročnem obdobju bilo zagotovljeno nekaj manj kot 50% sredstev za izvedbo programa, ki je bil sprejet v Skupščini Republike Slovenije. Še slabše je stanje v tem srednjeročnem obdobju, ko bo skupno zagotovljeno okrog 22% sredstev, v tem letu pa celo le 7%. Z odloki o srednjeročnih programih geodetskih del je bila pred- videna vsakoletna rast sredstev. Vendar se to ni uresničilo, obratno, vrednost sredstev se je bistveno zmanjšala, v obdobju 1979- 1989 celo za 11 krat O majhnosti in premajhnosti finančnih sredstev, ki jih skupno vlagata v izvedbo geodetskih del republika in občine, pove podatek, da predstavlja to le cca O, 1 % vred- nosti evidenc geodetske službe. Na ta način bo mogoče obnoviti 50% vsebine geodetskih evidenc v 500 letih. Z letošnjimi sredstvi bo opravljalo naloge programa geodetskih del le 15 geodetov, po sprejetem odloku o srednjeročnem programu pa bi jih moralo 21 O. Na osnovi navedenega se je treba vprašati, ali objektivno ta družba res ne more odvajati večjih sredstev za geodetska dela? Ali stališče v 'Programskih usmeritvah Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije', da bodo preverjeni programi porabnikov republiškega proračuna in usklajeni z realnimi možnostmi, velja tudi za naloge geodetske službe? Upam da ne, vsaj ne v smislu zmanjšanja sredstev, oziroma zagotovitvi teh sredstev na sedanji ravni. Za zagotovitev potrebnih večjih sredstev, kot je to slučaj sedaj, vsekakor obstojajo ustrezne možnosti. Če bi v okviru republiškega upravnega organa zagotovili izvedbo določenih operativnih nalog geodetske službe, bi potrebna sredstva za izvedbo teh del zagotovil republiški proračun, in sicer za osebne dohodke in materialne stroške zaposlenih ter za nabavo (obnovo) potrebne opreme. Razen tega naj bi se zagotavljala potrebna finančna sredstva za izvedbo operativnih nalog geodetske službe iz: - proračuna, - nadomestila za uporabo podatkov geodetske službe, - prispevka od storitev geodetske službe. Osnova za zagotovitev proračunskih sredstev bi bili srednjeročni in letni programi geodetskih del, ki bi jih na ravni republike sprejela Skupščina Republike 26 Geodetski vestnik 1 /1990 Slovenije oziroma njen Izvršni svet. Nadomestilo za uporabo podatkov naj bi se zaračunalo po ceniku, ki ga predpiše republiški izvršni svet ali organ, ki ga on pooblasti. Plačila nadomestila naj bi bili opravičeni le državni organi Republike Slovenije. Cena storitev geodetske službe naj bi se povečala za določen odstotek (10 ali 15%) namensko za izvedbo operativnih nalog geodetske službe. Sredstva, ustvar- jena iz nadomestila za uporabo podatkov geodetske službe in prispevka od.storitev geodetske službe, naj bi se zbirala na posebnem skladu pri Republiški geodetski upravi, ki bi skrbela za realizacijo srednjeročnih in letnih programov geodetskih del z oddajo le-teh pooblaščenim podjetjem in privatnikom na javnem razpisu. Režim izdajanja in uporabe podatkov geodetske službe je v osnovi določen z zveznim zakonom o splošni ljudski obrambi oziroma z izvršilnimi (podzakonskimi) pred- pisi, ki jih je izdal Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo oziroma Zvezni izvršni svet. Z republiškimi predpisi (Zakon o geodetski službi, Zakon o upravnih taksah) pa ureja v glavnem le materialne posledice za uporabnike podatkov geodetske službe. Tako je določeno, da se za izdelane podatke zaračunajo materialni stroški za razmnoževanje podatkov ter predpisane takse. V prihodnje naj bi se geodetske takse odpravile, uvedlo pa naj bi se nadomestilo za uporabo podatkov geodetske službe, o katerem je govor v predhodnem poglavju o financiranju operativnih nalog geodetske službe. Kot rečeno, je z Zveznim zakonom o splošmi ljudski obrambi postavljen tudi režim uporabe podatkov geodetske službe. Tako je v zakonu in izvršilnih predpisih konkretno urejeno tudi snemanje iz zraka z uporabo aerofotomateriala ter izdaja in uporaba kartografskih publikacij'6 Z zveznimi predpisi je med drugim določeno, da se smejo aerofotoposnetki ob- javiti samo z dovoljenjem Zveznega sek- retariata za ljudsko obrambo. Prošnji za odobritev za objavo je potrebno priložiti mnenje pristojnega republiškega uprav- nega organa za ljudsko obrambo. Razen tega je tudi za vsako drugo uporabo aerofotomateriala potrebno dovoljenje Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, ki ga je mogoče združiti z dovoljenjem za aerosnemanje. Če pa se naknadno ugotovi nova potreba, je potrebna vloga ponovno isti naslov. S predpisi je tudi določeno, da je za objavo ali odstop kartografskih publikacij tujcem potrebno dovoljenje Zveznega sekretariata za . ljudsko obrambo. Glede kartografskih publikacij pa zvezni predpisi ločijo dvoje vrst, in sicer kartografske publikacije, namenjene samo za potrebe samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih skupnosti (kartografske publikacije za uradno rabo). Med kar- tografsko publikacijo za javno rabo se uvrščajo razne pregledne, turistične, planinske in druge karte in načrti. Med kar- tografske publikacije za uradno rabo pa spadajo temeljni topografski načrti vseh meril, temeljne topografske karte, načrti katastra komunalnih naprav in numerični načrti zemljiškega katastra. Kartografske publikacije za uradno rabo ter aerofotomaterial in podatki geodetskih točk se uvrščajo v ustrezno stopnjo tajnosti, in sicer predvsem v uradno tajnost stopnje zaupno ali interno. Z zveznimi predpisi je konkretno določeno, kateri podatki ne smejo biti prikazani v kartografskih publikacijah za javno rabo in kateri ne v kartografskih publikacijah za uradno rabo. Tako ne sme biti v nobenih kartografskih publikacijah podatkov o vojaških objektih in drugih objektih posebnega pomena za obrambo države. Med ostalim se med druge objekte posebnega pomena za obrambo države uvrščajo celo nasipi in drugi pomembni objekti elektrogospo- darskih in melioracijskih sistemov ter glavne naprave in objekti za oskrbovanje velikih mest z vodo, kot tudi jedrska elektrarna Krško. Obseg podatkov, ki se ne smejo vnašati v kartografske publikacije za javno uporabo, pa je bistveno večji, tako se med drugim ne smejo prikazati naslednji podat- ki: komunalne naprave, gozdne ceste in poseke, številčni podatki o gozdovih, Geodetski vestnik 1 /1990 27 podatki o prehodnosti ozemlja izven javnih komunikacij, geodetske točke, koordinatna mreža v katerikoli kartografski projekciji, izvzemši geografska koordinatna mreža z razdaljami med meridiani oziroma vzpored- niki, večjimi od 15 ločnih minut Zaradi navedenih omejitev pri vsebini kar- tografskih publikacij so take publikacije omejeno uporabne, v posameznih primerih pa tudi neuporabne, ker ne vsebujejo določenih objektov in naprav, ki pred- stavljajo pomemben omejitveni faktor v prostoru. Z omejitvijo vsebine kartografskih publikacij za javno uporabo pa je oviran večji razvoj javne kartografije. Zaradi opredeljene zaupnosti podatkov geodetske službe je potrebno, da stranka predloži geodetskli)mu upravnemu organu zahtevo, v kateri navede, katere podatke potrebuje in za katere namene. Geodetski upravni organi izdajajo ustrezna dovoljenja za uporabo zaupnih podatkov geodetske službe. Vsekakor dosedanji zvezni predpisi tako glede vsebine, ki ne sme biti prikazana v kartografskih publikacijah in predolgega postopka odobravanja uporabe geodetskih podatkov niso več upravičeni in jih je potrebno liberalizirati. Še posebej je to vprašljivo glede na današnjo stopnjo raz- voja satelitske geodezije. Sedanja rešitev, da se vsi temeljni topografski načrti in temeljne topografske karte in aerofotomaterial uvrščajo med podatke uradne tajnosti, ni sprejemljiva, po drugi strani pa so posamezni izdelki razmnoženi v več sto izvodih. Podatki geodetske službe, ki so opredeljeni kot tajni podatki, potrebujejo vsakodnevno različni uporab- niki. V zahodnih državah ni pri uporabi podobnih izdelkov nobenih omejitev, saj je posamezne izdelke možno dobiti v knjigar- nah in trafikah. Zaradi zastarelosti oziroma absurdnosti sedanjih rešitev o tajnosti in uporabi aerofotomateriala in kartografskih publikacij, bi bilo potrebno poenostaviti postopke odobravanja in zmanjšati število podatkov, ki ne smejo biti prikazani v kar- tografskih publikacijah. Ker spadajo pred- metne zadeve v zvezno pristojnost, ni pričakovati, da bi bilo to mogoče urediti v kratkem času, zato bi bila ustreznejša rešitev, da se predmetni zvezni predpisi v Republiki Sloveniji ne bi več upoštevali. To bi bilo mogoče doseči tako, da. bi v skladu z 'Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije' uvrstil med zvezne zakone, ki na območju Republike Slovenije ne veljajo več, tudi tiste člene zveznega zakona o splošni ljudski obrambi (186., 188. in 189. člen z ustreznimi kazenskimi določbami), ki ureJaJO uporabo aerofotomateriala in kartografskih publikacij. S tem bi lahko Republika Slovenija samostojno uredila predmetno problematiko, upoštevaje naše potrebe in prakso iz zahodnih držav. 5. LITERATURA: - Gradiva Republiške geodetske uprave o pripravi novega zakona o geodetski službi - Zabeležke Republiške geodetske uprave o razgovorih s predstavniki geodetskih služb Avstrije in švice - Predlog zakona o temeljni geodetski dejavnosti, pomembne za vso državo - Zakoni, odredbe in drugi predpisi in gradiva iz Avstrije in Švice. 28 Geodetski vestnik 1 /1990 " Zaradi primerljivosti z geodetsko službo v Sloveniji uporabljam tudi za Avstrijo pojem 'geodetska služba', saj njene naloge opravljajo od države ustanovljeni upravni organi oziroma pooblaščeni privatniki. *2 Problematika dejavnosti inženirjev svetovalcev geodezije je urejena v posebnem zakonu o civilnih tehnikah - o državno pooblaščenih in zapriseženih arhitektih, inženirjih-svetoval- cih in civilnih inženirjih. "'3 Problematika sprejemanja tarifnega pravilnika je urejena v posebnem zakonu o inženirskih zbornicah. Predmetni zakon podrobneje obravnava tudi delovanje inženirskih zbornic na ravni dežel in zveze, katerih osnovni namen je zastopanje državno pooblaščenih in zapriseženih civilnih tehnikov (arhitektov, civilnih inženirjev in inženirjev svetovalcev). "'4 Topografski načrti 1 :500 do 1 :2500 naj bi se uvrščali med storitve geodetske službe, kar pomeni, da bi se izdelovali le po naročilu, vendar pa po predpisanih normativih geodetske službe. Storitve geodetske službe so tiste storitve, ki se izvajajo na zahtevo in stroške $trank in neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov. Zakon neposredno določa vrsto storitev. V bodoče pa naj bi dodatno opredelil posamezne storitve, ki bi se uvrščale med storitve geodetske službe. *5 Med geodetsko prostorsko dokumentacijo je mogoče šteti naslednje izdelke geodetske službe: digitalni model reliefa 100 x 100 m, grafični pregled komunalnih naprav, pregledne zemljiškokatastrske načrte, evidenco o varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor, evidenco dejanske rabe prostora. "'6 Kot kartografsko publikacijo je po zakonu razumeti tiskane ali kako drugače razmnožene geografske, topografske, tematske (specialne) in druge zemljevide in načrte ozemlja Jugoslavije ali kakšnega njenega dela, ki se objavljajo v sredstvih javnega obveščanja ali postanejo kako drugače dostopni javnosti. Geodetski vestnik 1 /1990 29 UDK 528.003.1 STATUS IN RAZVOJNA VPRASANJA GEODETSKEGA ZAVODA RS Miroslav Črnivec, dipl.inž.geod. Rudi Zavrl, dipl.iur. Geodetski zavod SRS 61 000 Ljubljana, YU IZVLEČEK Podana so razmišljanja o bodočem razvoju Geodetskega zavoda glede njegove or- ganiziranosti in usmerjenosti v geodezijo, kartografijo, fotogrametrijo, računalništvo in raziskave. Našteti so glavni kratkoročni in dolgoročni ukrepi za realizacijo razvojnih ciljev. SUMMARY The paper is dealing with the future development of Geodetski zavod regarding the forms of organisation and major activities in the fields of geodesy, cartography, photogrammetry, computer techniques and research. The main short and /ong-term actions for realisation of the development tasks ar added. 1. UVOD Ob razmišljanju o statusnih in razvojnih us- meritvah Geodetskega zavoda RS ni mogo- če obiti sprememb na področju gospodar- skega sistema, ki so svojo konkretizacijo doživele v letu 1989 s sprejetjem zakona o podjetjih, tujih vlaganjih, bankah, finan- čnem poslovanju ter računovodstvu. Družbeno-politične spremembe v prvi polovici leta 1990, ki jih po volitvah in im- enovanju nove državne administracije lahko smatramo kot zaključeno celoto, prav tako terjajo poglobljeno analiziranje status- nih fn razvojnih vprašanj Zavoda. Dogovor- na ekonomija, dolgotrajne zgrešene tekoče in razvojne odločitve na vseh ravneh, nenehno administrativno poseganje države v gospodarske tokove naj bi se umaknilo podjetništvu, kapitalu, upravljanju na pod- lagi lastništva, enakopravnosti vseh vrst lastnine, samostojnosti pri sprejemanju po- slovnih odločitev, delovanju trga, konkuren- ci itd. Pri tem je splošni gospodarski položaj vse prej kot stabilen in zahteva od vsakega gospodarskega subjekta preanaliziranje svojega delovanja v kratkoročnem in dol- gorečnem smislu, splošna družbena klima pa je v Sloveniji za geodezijo ugodna: večji poudarek na lastnini, tudi na urejanju zemljiških lastninskih zadev, večji poudarek na okolju in večje poudarjanje potrebe po avtomatizaciji evidenc. 2. STATUS GEODETSKEGA ZAVODA Nove razmere narekujejo tudi spremembo statusa Geodetskega zavoda, ki je sedaj določen z zakonom o geodetski službi iz leta 1976. Pri opredeljevanju o bodočem statusu Zavoda bo potrebno upoštevati raz- merje med geodetsko dejavnostjo in geodetsko službo ter vlogo Geodetskega zavoda ob tem. Pogosto opažamo, da te zadeve niso povsod jasne. Dejavnost Geo- detskega zavoda je gospodarska dejav- nost oziroma proizvodnja in opravljanje storitev na trgu zaradi pridobivanja dohod- ka in dobička. Geodetska služba ima z vidi- ka Zavoda ožji značaj in pomeni nastavitev in vzdrževanje tistih evidenc, ki so v zakonu opredeljene kot evidence geodetske službe in jih financirajo republika in občine na os- novi svojih programov. Položaj geodetskega zavoda lahko ilustriramo s podatkom, da v strukturi prihodka in kapacitet Zavoda delež iz naslova t.i. programskih del od leta 1980 vztrajno pada, tako da za leto 1990 ne pričakujemo več kot 7-8% prihodka iz geodetskih del za potrebe republike. Glede na dejansko stanje in pravne možnosti lahko govorimo o dveh oblikah bodoče organiziranosti Zavoda v smislu zakona in sicer: - Geodetski zavod kot javno podjetje - Geodetski zavod kot družbeno pod- jetje oziroma podjetje v mešani lastnini .(delniška družba). Tretjo obliko, Geodetski zavod kot upravna organizacija ali republiški upravni zavod za geodezijo, ki jo je v začetku letošnjega leta predlagala kot varianto tudi Republiška geodetska uprava, na tem mestu ne obrav- navamo, saj so jo zaradi nerealnosti opustili celo predlagatelji. Od obeh omenjenih real- nih možnosti ocenjujemo, da je najbolj sprejemljiva in kvalitetna druga in sicer, da se Zavod organizira kol družbeno podjetje oziroma delniška družba. Javna podjetja se namreč ustanovijo zaradi proizvodnje in prometa določenih proizvodov in zaradi opravljanja storitev, ki so nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali če je to nujno za delo organov družbeno političnih skupnosti. Vodenje evidenc geodetske službe, predvsem upravni del geodetske službe, so zadeve splošnega pomena za republiko. Operativno izvajanje geodetske dejavnosti pomeni le izvajanje visoko zahtevnih del s specifično tehnologijo in kadrovsko usposobljenostjo, ki jih je možno zanesljivo zagotavljati bodisi z oddajanjem na pogod- beni način najustreznejšemu ponudniku bodisi z upravnim aktom države, ki podeli koncesijo, dovoljenje ali pravico za opravljanje javne službe podjetjem ali posameznikom ob izpopolnjevanju pred- pisanih pogojev. Podeljena koncesija se lahko tudi odvzame in predstavlja visoko stopnjo neodvisnosti podjetij in podrejenos- ti načelom ekonomske logike. Tak koncept srečujemo tudi v razvitem svetu, kjer se na splošno administriranje manjša, delež pod- jetništva pa se tudi v geodeziji stalno povečuje. Tudi v Sloveniji geodetska operativa ni faktor negotovosti za uspešnost geodetske službe in bo enako kot v pretek- losti pripravljena izvajati vse naloge, ki bodo pred njo postavljene. Status, ki ga predlagamo, omogoča fleksibilnost podjet- ja, razbremenjuje državo glede proračun­ skega financiranja geodetske operative ter zagotavlja permanentno izvajanje programov geodetskih del, ki po obsegu iz leta v leto zelo nihajo, generalno pa kažejo trend upadanja. 3. RAZVOJNE USMERITVE Vsebinsko in konceptualno smo geodeti v Sloveniji kljub trenutnim težavam pripravljeni ponuditi družbi tisto, kar sedaj najbolj potrebuje, že vrsto let pa smo nesposobni - ali se bojimo - od družbe zah- tevati za svoje delo ustrezna sredstva. Rezultat je slabo in neažurno stanje geodetskih evidenc: mrež, načrtov, katatsrov, kart in drugih. Izboljšanje stanja geodetskih evidenc in zagotovitev standar- da ter kriterij konkurenčnosti na trgu so os- novne predpostavke pri določanju usme- ritev Geodetskega zavoda v posamezna po- dročja svoje dejavnosti. Glavne od teh razvojnih usmeritev so naslednje: - avtomatizacija in računalniška pod- pora terenskih in pisarniških del v geodeziji s kratkoročnim ciljem obvladovanja izdelave digitalnih načrtov vseh meril, kar bo omogočilo tudi novo kvaliteto pri vzpostavitvi novega ali obnovljenega zemljiškega katastra in njegovega vzdrževanja, pri zajemanju merskih in drugih podatkov za potrebe najzahtevnejših izmer zlasti v mestih in naseljih ter za izvajanje komasacij in drugih prostorskih pose- gov v korist razvoja kmetijstva; - razvoj večnamenskega aerosnemanja za potrebe izmere in fotointerpretacije z ustrezno natančnostjo, z uporabo najnovejših snemalnih materialov in tehnik. Spremljanje razvoja satelitskih tehnik, ki utegnejo v prihodnosti zamenjati klasično aerosnemanje, tega pa rzavijati v smeri najbolj 32 Geodetski vestnik 1 /1990 natančnih metod za velika merila npr. za mesta, naselja, izmero komunalnih in drugih infrastrukturnih objektov in za druge posebne naloge; - osvojitev analitične fotogrametrije in digitalnega izvrednolenja letalskih in satelitskih posnetkov s ciljem pridobivanja podatkov za nadaljnjo avtomatsko obdelavo s strani uporab- nikov in za zagotovitev ažuriranja os- novnih geodetskih podatov; - razvoj kartografske dejavnosti v vsebinskem in reprodukcijskem smis- 1 u, uvajanje računalništva v kar- tografske postopke od priprave baz podatkov do tehnik reprodukcije s končnim ciljem vzpostavitve večnamenske baze podatkov za vsa merila. Poleg sodelovanja pri vzpos- tavitvi in vzdrževanju uradnih kar- tografskih serij bo Zavod še nadalje razvijal sisteme tematskih kart za neposredne naročnike, vse vrste turis- tičnih kart Slovenije in druge. V kolikor bi prišlo do sprostitve uporabe doslej zaprtih vojaških kart, se bo potrebo pripraviti za njihovo najbolj ekonomično vključitev in izkoriščanje v civilne namene ter za njihovo ustrez- no vzdrževanje; - razvoj računalništva, računalniške grafike in opreme za postopno av- tomatizacijo povezovanja znotraj Zavoda in z naročniki s končnim ciljem formiranja odgovarjajočih infor- macijskih sistemov. Na tem področju bo potrebno še nadalje krepiti razvoj- no in raziskovalno delo s spremljanjem dosežkov in rešitev v tujini. 4. UKREPI ZA. REALIZACIJO USMERITEV Preoblikovanje Geodetskega zavoda v družbeno podjetje in zagotovitev teh- nološkega razvoja narekujeta sprejem nekaterih dolgoročnih in kratkoročnih uk- repov, ki jih bo potrebno realizirati najkas- neje do konca leta 1991. Zavod je v pretek- losti pretežni del svojega dohodka ustvarjal iz proračuna republike in občin, zdaj pa ga razvoj sili v podjetje s tržno naravnanostjo. Če je bila v preteklosti poudarjena predvsem proizvodna funkcija in so bili v ospredju v glavnem tehnični problemi iz- vajanja, potrebuje sedaj Zavod kot podjetje v enaki meri razvite tudi vse druge poslovne funkcije: razvojno, kadrovsko, finančno, računovodsko, plansko, nabavno, posebej pa še funkcijo trženja. Čeprav izdelki Zavoda niso predmet široke potrošnje, je potrebno preveriti uporabnost in koristnost izdelkov in storitev predvsem z raziskavo trga, z marketingom ter širjenjem uporab- nosti za širši uporabniški krog. Primerno reklamiranje in predstavljanje podjetja na domačem in tujem trgu, prilagojeno specifiki proizvodnje bo moralo biti prisotno in bo terjalo večja vlaganja kot doslej. V tej smeri niso odveč tudi razmišljanja o spremembi naziva dosedanje firme Geo- detskega zavoda Republike Slovenije. Eden prioritetnih kratkoročnih ukrepov bo ureditev novega statusa Zavoda s sprejet- jem novega statuta in s tem povezanih dokumentov. Po sprejetem terminskem planu bodo te aktivnosti zaključene do konca letošnjega leta in bodo predpogoj za realizacijo drugih postavljenih ciljev. Vrsta kratkoročnih ukrepov, ki so deloma že v izvajanju, bo zagotavljala predvsem tekoči pozitivni rezultat poslovanja. V novih razmerah ni prostora za negativno izvajanje posameznih nalog. V prvi fazi začasno opuščamo izdelavo nalog projektive ter zmanjšujemo dejavnost po vrsti in številu izvajalcev na delih, kjer ugotavljamo nekonkurenčnost ali pomanjkanje dela. Nova zakonodajo omogoča na tem področju fleksibilnejše rešitve. Vrsto let, posebno v letih 1981 do 1985 je dosegel Geodetski zavod sorazmerno visoko stopnjo rasti zaposlovanja, od 3 do 6%, pri čemer je potrebno pojasniti, da razvoj geodetske službe ni sledil potrebam družbe. V nasprotju s sprejetimi odloki o srednjeročnih programih geodetski del so se pričela zniževati finančna sredstva kot od raz postopnega naraščanja gospodarske in geodetske krize. Razkorak med planiranimi - utemeljeno potrebnimi - in realiziranimi letnimi sredstvi je imel nepos- redne kadrovske posledice. Od leta 1986 dalje smo zavestno zmanjševali število zaposlenih. Dodatno k temu ugotavljamo v letu 1989 izjem no visoko fluktuacijo Geodetski vestnik 1/1990 33 visokega kadra v upravno sfero zaradi višjih osebnih dohodkov. Ocenjujemo, da bomo v letu 1990 z restriktivnimi ukrepi na Zavodu zmanjšali število zaposlenih na ca. 21 O, kar trenutno zagotavlja efektnost na trgu in predstavlja osnovni potencial za nadaljnji razvoj, večje upadanje pa bi lahko ogrozilo eno in drugo. Zmanjšanje števila zaposlenih, ki ga je ter- jala gospodarska situacija in recesija na področju uradne geodezije, je treba kljub vsemu šteti kot fleksibilen pristop. Če bodo v prihodnje sprejeti obsežnejši programi geodetskih del v republiki, med kater gotovo sodi kompleksna obnova zemljiškega katastra, lahko Zavod glede na svoj splošni potencial - kadri, štipendisti, prostori in oprema - s prestrukturiranjem proizvodnje zadosti tudi takim povečanim zahtevam. Mnogo bolj zahtevni so dolgoročni ukrepi, ki so v pripravi in bodo v prihodnjih letih lahko bistveno prispevali k razvoju podjetja. Med temi štejemo kot glavne: - Povečanje nekaterih poslovnih funkcij zavoda, vezanih za trženje, reklamo, prodajo, tržne raziskave itd., pridobivanje novih del in stimulacija, zagotavljanje sredstev za reklamo, us- tanavljanje stalnih in občasnih prodaj- nih mest, morebitno naročanje tržnih analiz. - Povečanje raziskovalnih kapacitet vključno s spremljanjem razvoja v sve- tu, posebno glede na operativno iz- vajanje geodetskih del, fotograme- tričnih in kartografskih del ter računal­ ništva in na tista področja, kjer smo razvojno v večjem zaostanku, npr. uporaba satelitskih posnetkov in opazovanj. - Analiziranje finančnih kazalcev pos- lovanja Zavoda po posameznih delih, ugotavljanje rezerv in alternativnih možnosti ter postavitev novih struktur umih cen za postopno zagotovitev ev- ropskih kriterijev poslovanja (trženje, reklama, razvoj, tehnologija itd.). - Vzpostavljanje mobilnejših in fleksibil- nejših organizacijskih oblik glede na tekoče operativne naloge z zagotovit- vijo tesnejše povezave med glavnimi dejavniki Zavoda, kot so službe, komerciala, operativa in raziskave. - Vključevanje Geodetskega zavoda v mednarodno delitev dela bo tudi v smislu trženja stalna prioritetna naloga. Dosedanje izkušnje v Libiji, Iraku in v Alžiriji kažejo, da bo potrebno nadaljnje aktivno vključevanje v pod- jetje Rudis. Prav tako se bo nadaljevalo poslovno sodelovanje z avstrijsko firmo Freytag-Bemdl, preko katere smo angažirali velik del kartografskih kapacitet Zavoda. - Geodetski zavod je še nadalje vključen v poslovni skupnosti Jugogeodet Ker v štirih letih članstva ni bil uresničen niti eden od ciljev združevanja, je potrebno ponovno - ne pod vtisom trenutnih politični razmer - oceniti smotrnost nadaljnjega vključevanja v to poslovno skupnost. 5. ZAKLJUČEK Na koncu lahko poudarimo, da se ne glede na sedanjo in bodočo tržno naravnanost, ki je za Geodetski zavod imperativ, zavedamo, da je uspešnost Zavoda v osnovi odvisna od kvalitete geodetskih evidenc in da bo Geodetski zavod vedno pripravljen storiti vse za njihovo izboljšanje in napredek. V intenziviranju sodelovanja Zavoda z os- talimi geodetskimi organizacijami, upravami, šolskimi, raziskovalnimi in strokovno-društvenimi inštitucijami vidimo predpogoj za izhod iz sedanje krize in smo na to tudi pripravljeni. 34 Geodetski vestnik 1 /1990 UDK 528+007.001.1 GEODETSKA DEJAVNOST IN SLUZBA TER NJUNI UPORABNIKI Janez Kobilica, dipl.inž.geod. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo 61 000 Ljubljana, Jamova 2, YU IZVLEČEK Na osnovi materiala iz XIX.kongresa FIG v Helsinkih 1990, komisija 3, zemljiški informacijski sistemi in konference AM/FM v Montreuxu 1989 je podan pregled razvojnih smernic US sistemov v svetu. Zlasti je analiziran način uporabe in uporabnosti ter pristop k organizaciji teh sistemov. Na podlagi teh izkušenj so dani nekateri predlogi za pristop k LIS v Sloveniji. ABSTRACT Fram the materials of XIX. kongress FIG in Helsinki 1990 comission 3, Land lnformation Systems and from conference AM!FM in Montreux 1989 experiences in US technology and working systems are presented. Specially management, sorts of users, and the way how systems are used, are analysed. On this experiences proposals for management on LIS-es in Slovenia are given. 1. UVOD - PROBLEM FINANC ZA GEODETSKO DEJAVNOST Ko smo geodeti želeli v preteklosti ali želimo danes modernizirati službo in stroko ter uvesti sodobno tehnologijo dela, je naj- pogostejši pomislek in tudi dejanska ovira 'ni dovolj denarja'. Ta ugotovitev ni le tipično slovenska ali jugoslovanska. Prečitamo jo lahko tudi v literaturi razvitih držav, zlasti tam, kjer je geodetska dejav- nost izrazito vezana na tradicionalno delovanje državne uprave (npr. srednja in vzhodna Evropa). Vendar v svetu danes obstoja tudi drugačna slika geodetske dejavnosti. Na kongresu mednarodne zveze gedetov letos v Hel- sinkih je komisija 3 obravnavala zemljiške informacijske sisteme (LIS) in geoinfor- macijsko tehnologijo (GIT). Po njihovih podatkih spada geoinformacijska teh- nologija, v okviru katere ima geodetska dejavnost največji delež, med najhitreje rastoče proizvodne dejavnosti z letno stopnjo rasti preko 40%. Zanimivo je zlasti poročilo avtorja P.F. Dale, ki je predsednik delovne skupine za zemljiške informacijske sisteme v deželah v razvoju. Primerjave seveda kažejo, da daleč največji delež pri razvoju in uvajanju LIS nosijo še vedno visoko razvite države. Vendar pa se LIS, zlasti pa aplikativna tehnologija (GIT), iz- razito uveljavlja že tudi v državah v razvoju. Poleg večjih držav (npr. Indija, Indonezija, Egipt..) se pojavljajo že eksotična imena Fiji, Salomoni. Samo svetovna banka je podprla uvajanje LIS v zadnjih 20. letih s preko milijardo dolarjev. Prizadevanja pod- pirajo z vlaganji razne organizacije Združenih narodov (FAO, UNDP, UNEP, UNCHS) ter mednarodne agencije in banke za razvoj. Pri sofinanciranju izgradnje in- frastrukture, je že običajen pogoj istočasni razvoj ustrezne geoinformacijske teh- nologije in sistema. Ali leži torej rešitev geodetskih problemov v uvajanju sodobnih LIS? Odgovor ni tako preprost Poročila govorijo sicer o mnogih uspehih, pa tudi neuspehih. Merila za uspeh so danes že precej ostra. Še pred 15. leti je bil informacijski sistem uspešen, če je nudil urejene informacije kot odgovor na zastavljeno nalogo. Danes je informacijski sistem uspešen le, če se tudi tekoče vzdržuje in služi kot stalna podpora za upravljanje, planiranje in kontrolo na območju in za objekte, za katere je bil zgrajen. Elaborati, ki po enkratni rabi os- tajajo v predalih, se smatrajo kot neuspeh. Osnovni faktor, ki odloča o uspehu ali neuspehu LIS-a ali GIS-a je zato način vodenja (management). Pomembni so tudi stroški, kjer daleč največjo ceno predstavlja zbiranje in obdelava podatkov o zemljiščih. Te stroške je treba vzpostaviti v določen odnos do stroškov upravljanja z zemljišči ali (in) objekti in procent ne sme biti prevelik (5-15% upravljalskih stroškov letno). Odločilen za uspeh uvajanja in uporabe LIS-a in seveda tudi za uspeh geodetske dejavnosti v njem, je torej odnos do uporabe in uporanikov LIS-a. 2.VRSTE IN NAČINI UPORABE SODOB- NIH US IN GIS Definicije in osnovni opis funkcije posamez- nih vrst informacijskih sistemov so podani v drugih referatih, zlasti pri. T. Banovcu in jih tu ne bom ponavljal. Navedel bom le nekaj glavnih uporabnikov in načinov uporabe posameznih vrst LIS in GIS ter smeri razvoja in uporabe trenut v svetu. 2.1. Geografski informacijski sistemi (GIS) definirajo prostor z manjšo natančnostjo, z višjo stopnjo abstrakcije in so predvsem statistični (van Rini). Uvajajo jih predvsem države za potrebe državnega planiranja, us- merjanja, administrativnega usklajevanja med nižjimi lokalnimi skupnostmi. Na tem področju se že kažejo zanimivi trendi v raz- vitih državah. Pred 10-15 leti so po vrsti sprejemale plane o izdelavi GIS na osnovi podatkov srednjih meril (1 :25.000 do 1:100.000). Vsi ti plani se po vrsti prelagajo v daljšo bodočnost. Večinoma so bili iz- delani poenostavljeni GIS v majhnih merilih (1:200.000 do 1:1.000.000). Vendar pa so tem GIS intenzivno dodelali nekatere funkcije za uporabo v posameznih gospo- darskih panogah in podjetjih, zlasti v pro- metu (avtomobilski, rečni, avionski) in turiz- mu. V srednjih merilih nastajajo le sistemi z omejenimi funkcijami in na intenzivnih območjih teh funkcij (gozdarstvo, ru- darstvo, promet), pri čemer so podatki o terenu lahko zelo reducirani (npr. približni relief ali celo brez reliefa,itd.). Predvideno je sicer kompletiranje v kompleksen GIS, ven- dar se odlaga. Razvite države prenašajo vse več svojih funkcij na gospodarstvo in na lokalne skupnosti. Tudi Komisija za človeška bivališča pri Združenih narodih (UNCHS) v svoji 'globalni strategiji za bivanje v letu 2000" priporoča: "Prioritetno območje za nacionalno politično akcijo mora biti zadovoljiva registracija zemljišč in zemljiških informacijskih sistemov na krajevni ravni (municipal leve!). 2.2. Zemljiški informacijski sistemi (US - land information system) Služijo nam za neposredno upravljanje in gospodarjenje z zemljišči in objekti, zato morajo nuditi ažurne in uradne podatke, so torej registrativni (van Rijn). Vsi ti sistemi so v glavnem tehnološko zelo podobni, vendar pa se glede na uporabo in uporabnika le oblikujejo tri glavne skupine. 2.2.1. llS-i za kmetijska območja Služi nam predvsem za urejanje lastninskih problemov in reševanje vseh zadev poveza- nih s kmetijstvom, varstvom okolja in zem- ljišč, ter prometnih problemov. Po pravilu povsod, kjer obstoja zemljiški kataster (ZK), nastaja predvsem z modernizacijo obsto- ječega ZK v povezavi z zemljiško knjigo, kjer obstoja. V deželah, kjer ZK ne obstoja, nastavljajo nove evidence po vzoru mnogo- namenskih katastrov s poudarkom na regi- straciji lastnine (SRI Lanka, Indonezija, Ma- lezija ... ). dela so obsežna, potekajo počasi (10-25 letni plani), prednost dajejo obmo- čjem intezivne pridelave, namakalnim po- vršinam, komasacijskim predelom itd. Vzporedno forsirajo države kompjuterizaci- jo kmetij, kjer so v hišnem računalniku poleg podatkov o poslovanju kmetije tudi podatki in načrt zemljišč, kot pripomoček pri pla- niranju obdelave zemljišč (razpored površin za pridelke, planiranje gnojiva, pesticidov, itd.) (ZDA, Avstralija, Holandija, Danska, Švedska, Nemčija ... ). 36 Geodetski vestnik 1 /1990 2.2.2. US-i za urbana območja v nasprotju z GIS-i in LIS-i za kmetijska območja nastajajo zelo hitro (3-71et). Vzrokov za to je več. Mesta so kompliciran in zahteven organizem in je zato upravljanje in koordinacija zelo težka. Dober pregled zemljišč in objektov bistveno olajša to delo. Vzdrževanje objektov, renoviranje in izgra- dnja novih je draga. Zato so prihranki sred- stev ob dobri evidenci hitreje vidni. Tempo sprememb je hiter in časovni prihranki so dragoceni. V mestih je vedno ve!iko število zainteresiranih uporabnikovin financiranje je zato lažje. Seveda pa je ravno v mestih pristop, organizacija in vodenje LIS (LIS management) najzahtevnejše. Tu ves sis- tem najhitreje lahko uspe ali propade. Os- novni nosilec je po pravilu vedno najvišja oblast mesta, glavni uporabniki in običajno tudi financerji pa so organizacije, ki upravljajo- z infrastrukturo (energetske in komunalne naprave, ceste, parki. .. ) in uprave zgradb (severna Nemčija, Danska ... ). Tudi če z dohodki infrastrukture razpolaga mestna uprava, se del sredstev usmerja preko organizacij, ki vzdržujejo in- frastrukturo, da bi se tako informacijski sis- tem dovolj prilagodil njihovim potrebam (južna Nemčija, Avstrija ... ). Na področju ur- banih LIS se danes vršijo največja finančna vlaganja, od tu izvira tudi velik del teh- noloških novosti GIT-a, ki jih diktirajo dodatne zahteve uporabnikov (primer: LIS Tokija je omogočil razvoj avtomobilskega navigacijskega sistema). Tudi v dežela v razvoju se ti sistemi eksplozivno širijo ter jih izdatno podpirajo Svetovna banka in razne mednarodne banke za razvoj (Istanbul, Kairo, Mexico ... ). Osnovna geodetska evidenca za te sisteme običajno ni več kataster, ampak topografski načrt. Kataster (lastnina!) je sicer glavna vzporedna evidenca, a za nosilno temeljno vsebino je njegovo vzdrževanje prepočasno. Običajno je tudi premalo natančen (izjema so topografsko-katastrski načrti v Švici). 2.2.3. US za facility management (upravljanje z objekti in napravami) Facility pomeni v gospodarski angleščini uvajanje, podpora, pa tudi naprava, oziroma v industriji delovne naprave in ob- jekti, v financah pa polog, na osnovi katerega lahko dobiš kredit (J. Angst). Ti LIS-i so najbolj raznovrstni in se najhitreje razvijajo. Tu gre lahko za LIS, ki podpira upravljanje s komunalnimi ali energetskimi sistemi, ki so v mestih po pravilu del ur- banega LIS, vendar dodatno dopolnjeni. Veliko sistemov je izdelanih ali so v razvoju za industrijska območja ali tudi za posamez- no tovarno ali celo za veliko zgradbo. Služijo neposredno upravljanju območja, prinašajo velike finančne prihranke in mnogo hitrejše delo in boljši pregled. Po pravilu je financer en sam ali majhno število upravljalcev, zahteve so sorazmerno jasne in management takega sistema je lažji, kot pri urbanih sistemih. Na tem področju je razvoj tehnologije zelo hiter z mnogimi originalnimi rešitvami, ki se kasneje običajno širijo v urbane sisteme, zlasti kot dopolnilo (predvsem soft ware). V mestih se večkrat taki sistemi uvajajo vnaprej in so predhodnik širših urbanih LIS. 3. VLOGA GEODETSKE SLUŽBE IN GEODETOV V SODOBNIH LIS-ih Pod imenom geodetska služba navajam tu podatke za državno organizirano službo na vseh nivojih države: države v celoti, dežel odnosno drugih federalnih enot in lokalnih skupnosti (mest in občin). 3.1. V okviru GIS preskrbi in vodi (običajno plačuje vzdrževanje) geodetska služba os- novne podatke o zemljiščih in objektih ter topografijo. Običajno to pomeni preprosto kompletno ali delno kompjuterizacijo obstoječih topografskih kart ustreznega merila. 3.2. V okviru LIS preskrbi, vodi in postavlja sistem za vzdrževanje (ali tudi financira) naslednje vrste podatkov: 1. Mrežo geodetskih osnovnih in navezoval- nih točk ~ 2. Zemljiški kataster ali podobno evidenco o lastnini zemljišč in stavb 3. Topografske podatke o objektih in reliefu (predvsem v mestih v velikih merilih) Te podatke daje služba povsod, tudi v deželah v razvoju nastajajo ustrezne službe. Geodetski vestnik 1 /1990 37 Glede na krajevno tradicijo ali trenutne raz- mere pa lahko služba organizira ali tudi vodi še druge podatke (kataster stavb, zbirne podatke o infrastrukturi in podobno). Ven- dar gre trend za tem, da si upravljalci, zlasti infrastruktura, podatke o svojih napravah vodijo vsak zase sam in se le informacijsko povezujejo v skupno mrežo podatkov. Vloga geodetov odnosno geodetske dejav- nosti v LIS (in GIS) pa je seveda mnogo širša. V anglosaksonskih deželah in zahod- ni Evropi priporočajo geodetskim podjet- jem naslednjo strategijo v odnosu do LIS-ov (G.L. Smith in R.A. Shephard): LIS tehnologija širi možnosti različnih dejav- nosti, med njimi zlasti geodetske. Da bi geodeti te možnosti izkoristili, je potrebno zlasti: ' - uvesti razvojno strategijo za izrabo možnosti, ki jih nudi LIS - osvojiti stalen in aktiven pristop za šir- jenje svoje vloge v LIS - ustvariti nujne LIS ekipe z vzgojnimi in trening programi - spremljati razvoj LIS tehnologije s stal- nimi profesionalnimi razvojnimi programi - osvojiti tržno orientiran, inovacijski pristop glede novih produktov, novih storitev in novih strank - pridobiti LIS tehnologijo in si zgraditi lastne priročne izkušnje v uporabi in prilagajanju sistemov - biti pozoren na karakteristike LIS-ov in možnosti za uveljavljanje LIS servisa - uporabljati LIS tehnologijo za poglabljanje uspešnosti obstoječih ak- tivnosti 4. ZAKLJUČEK - IZKUŠNJE ZA NAŠO, SLOVENSKO RABO Osebno mislim, da je večina navedenih tujih izkušenj iz razvitejših držav uporabna v naših razmerah. V razpravo dajem zlasti naslednje predloge: 1. Geodetska služba mora kot svoj redni sistem evidenc modernizirati in vzpostaviti tekoče vzdrževanje zlasti za osnovne 3 skupine podatkov, navedenih v 3. poglavju, to je: geodetsko mrežo, zemljiški kataster skupno z zemljiško knjigo in topografske načrte velikih meril v naseljih. Specifična za Slovenijo sta tudi ROTE in EHIŠ, ki ju je treba tekoče vzdrževati, saj omogočata stal- no zvezo prostorskih podatkov s socioekonomskim, kar je v svetu večinoma še resen problem. Ti podatki bistveno zvečujejo širino aplikativnih možnosti LIS-a in večajo krog uporabnikov in s tem finan- cerjev. 2. Izkušnje v svetu kažejo, da je začetek uvajanja LIS vedno politično dejanje. Za to sta predvsem dva vzroka. Prvi je v tem, da brez uradnih podatkov geodetske službe ni LIS-a, razen facility managementa za manjše skupine objektov. Za uporabo v LIS je treba te podatke dopolniti, modernizirati in računalniško obdelati, za kar so potrebna sredstva in odločitve skupščine (države ali mesta). Da tak sklep sploh prodre, je treba sklepati širša zavezništva, zlasti z osnovnimi bodočimi uporabniki, upravljalci infrastruk- ture in objektov (primer Niedersachen) ali kmetijci in turisti (primer Bavarske), ali če je možno z vsemi (primer: Švica, Danska). Zaželjena je tudi politična podpora, ki jo zunaj poleg vlad (problem upravljanja!) dajejo zlasti zeleni (ekologija, evidenca potencialnih in dejanskih onesnaženj!). Pri nas zavezništva še niso jasna in jih bo treba preizkusiti. Drugi vzrok za vodilno vlogo države ali mesta vsaj na začetku uvajanja LIS je potreba po avtoritativni koordinaciji interesov, ki edina omogoča dovolj usklajenosti in vsaj pretežno istočasnost v pristopu. Za svojo vlogo v GIS se bo morala geodetska stroka vsaj delno politizirati in pritisniti na javno mnenje (seveda skupaj z zavezniki). 3. Da se geodetska stroka sploh lahko začne uveljavljati v okviru LIS je potrebno predvsem znanje, znanje in še enkrat znanje dovolj velikega števila geodetov. Potrebno je veliko število tehnologov, operaterjev in tudi vsaj nekaj izrazitejših managerjev. Zato je treba uvajati profesionalno dopolnilno šolanje in začeti z operativnim delom na čim več vsaj manjših morda facility management LIS-ih (in- frastruktura, vzorci katastra za mala zaok- 38 Geodetski vestnik 1 /1990 rožena območja). Za ta dela je treba najti sofinancerje, delno pa jih mora sofinancirati geodetska služba. Na osnovi predloženega gradiva pa smatram, da bo možno postaviti tudi še druge smernice za razvoj geodetske dejav- nosti. 5. UTERA TURA 1 . Publikacija: XIX Congress FIG - Helsinki 90 - Comission 3 - Land lnformation Sys- tems, zlasti referati: - Digital land information systems in JapanShunji Murai, Toshiaki Hashimoto, Japan - Der Ausbau eines Landinformationssys- tems in Osterreich E. Hoeflinger, Austria - Access to information: legal issues Earl F. Epstein - Report by the chairman of the working group on land information systems in developing countries P.F. Dale, U.K .- lntroduction of a cadastre based LIS to support land use planning in Sri Lanka S. Berugoda - Utilities - a part of a land information system Vagn W. Laursen, Denmark - Land information system services: alterna- tive delivery systems and the role of sur- veyors G.L. Smith, R.A. Shepard, Australia - Designing LIS for real estate financiers and lenders S. Andersson, B. Kjellson, Sweden - Land information systems: 121/2 years of experience M.J.M. Bogaerts, the Nether- lands - Facilities Management als ein Teil eines LIS J. Angst, Austria - LIS-GIS,contracts and similarities, a practi- cal approach lr.J.B. van Reij, the Nether- lands 2. Publikacija: AM/FM Europian conference 5 , Montreux 1989 - AM/FM -. A competitive edge, conversion - a critical succes factor Geodetski vestnik 1 /1990 39 UDK528+504 VLOGA GEODEZIJE PRI RESEVANJU EKOLOŠKIH PROBLEMOV dr. Marija Bogataj, dipl.mat Samo Drobne, dipl.inž.geod, FAGG, Katedra za komunalno gospodarstvo 61 000 Ljubljana, Jamova 2, YU IZVLEČEK Članek obravnava pomen ekoloških evidenc na mikro in makro ravni ter prikaže vlogo prostorskih registrov in dodatek v jedru Geografskega informacijskega sistema (GIS) pri sistemski podpori reševanja ekološke problematike. Razvojna strategija geodetske dejav- nosti je močno odvisna sicer od tehničnih danosti v tem trenutku (sodobnejše merilne tehnike in sodobnejši sistemi za obdelavo geodetskih meritev), vendar šele pomen rezul- tatov dela-za operativne in strateške odločitve v družbi, ki so ji geodetska dela namenjena, osmisli geodetovo delo. Tako tudi zasnova GIS v tem primeru daje garancijo za uspešnejšo nadgradnjo. ABSTRACT The article describes an approach which may be used to introduce the ecological data in a geographical data in a geographic information system G/S to produce the evidences on micro and macro leve/ which cou/d support the decisions on the field of ecology nad location problems. Constructing intelligent GIS, it is vitally important that the following questions are adequtely answered: what are the objectives to be achieved, how wi/1 the technology he/p to achieve them and how the existing common registers nad other records cou/d be used. ALOKACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU Z VIDIKA EKONOMSKO-EKOLOŠKE SOVISNOSTI Reševanje ekoloških problemov je pri nas šele v zadnjih desetih letih pridobilo na pomenu 1ako v sami zavesti družbe kot tudi na strokovno-raziskovalnem področju. Pri tem se ves čas srečujemo z dvema pomem- bnima dejstvoma: - ekonomsko-ekološko sovisnostjo, ki jo moramo upoštevati pri reševanju te problematike, - samočistilno sposobnostjo okolja sa- mega, ta pa je odvisna tako od lokacije dejavnosti, ki degradira okolje, kottudi od koncentracije onesnaževalcev. Ti dve dejstvi zahtevata, da pri globalni or- ganizaciji zaščite okolja podrobneje proučimo strukturo dejavnosti po naseljih, koncentracijo teh dejavnosti, komunalno in drugo dejavnost v naseljih, ki razbremen- juje polucijske vplive, ter da najdemo tudi ekonomske in ne samo planske meha- nizme, ki bodo vplivali na alokacijo novih dejavnosti v prostoru v smislu optimalne izbire naselja za neko aktivnost kot tudi v smislu gostote pozidave. Premalo namreč upoštevamo dejstvo, da z večanjem gostote pozidave in z večjo koncentracijo dejavnos- ti v prostoru sicer znižujemo direktne operativne stroške prometnih sistemov in komunalnih oskrbovalnih sistemov, nudimo tudi večjo zaščito velikim komopleksom kmetisjkih zemljišč, samočistilna sposob- nost narave pa pri tem pada. Tako postajajo tudi stroški delovanja komunalnih oskrbovalnih sistemov, med njimi so zelo izraziti stroški vodooskrbe, posredno pogosto večji. Z zaščito velikih kmetijskih kompleksov, za katere je značilno izrazito umetno tretiranje (umetna gnojila, pesticidi, herbicidi), z zaščito večjih govejerejskih, svinjerejskih farm... pridobivamo sicer na količini in nižjih stroških produkcije, ekološki stroški pa izrazito narastejo. Koliko? V kakšnem okolju? Na to bi nam moral dati odgovor ustrezen informacijski sistem. Kajti v regulacijo poselitve moramo nujno vključiti tako ekonomske kot ekološke vidike. O ekonomskih mehanizmih alokacije dejav- nosti v prostoru je bilo nekaj napisanega tudi v jugoslovanski bibliografiji /4/, /5/, problemi so bili predstavljeni jugos- lovanskim strokovnim krogom, v tuji literaturi pa najdemo dela kot so 'Computer assisted control of urban growt through the land use value' /8/ in druga. Ta tema je bila osvetljena na več mednarodnih pos- vetovanjih !7/, /9/. Vpliv velikosti naselja, alokacije naselij in nivoja komunalnih storitev (zanesljivost delovanja sistemov) na stroške komunalne oskrbe pa podrob- neje v tujih strokovnih revijah, n.pr. /10/. Generalna ugotovitev v vseh teh delih je naslednja: Na kvaliteto bivanja in ustvarjan- ja v prostoru vplivajo poleg naravnih danos- ti tudi ustvarjene danosti, ki so z naravnimi v močni interakciji. Delovanje komunalnih oskrbovalnih sistemov tudi v smislu razbremenjevanja polucijskih vplivov močno vpliva na to kvaliteto. Pri tem je iz- razito pomembna zanesljivost delovanja sistema. Za ustvarjanje prijaznega bival- nega okolja in zagotavljanje uspešnih drugih aktivnosti v prostoru je potrebno zagotoviti določena denarna sredstva, ki naj se zajemajo kot del rezultata teh ustvarjenih danosti na kvaliteto lokacije. Zajemanje teh ugodnosti naj ima regulativni vpliv na alokacijo dejavnosti v prostoru. Instrumenti za to regulacijo so ekološki davki, dajatve na lokacijski ekstradohodek v dejavnsti, zajemanje dela rentnih diferencialov ... Slika 1 prikazuje, kako takšno zajemanje dela lokacijskih koristi oziroma obremenjevanje povzročiteljev ekološke škode vpliva na preselitev dejavnosti iz enega naselja v drugo /5/. V /4/ pa je podrobneje opisano, kako deluje ta regulator tudi znotraj naselja. Da lahko odločamo v tem smislu, potrebujemo ustrezne ekološke evidence. PODATKOVNA BAZA ZA EKONOMSKO EKOLOŠKIH PROBLE- MOV DEJAVNOSTI V PROSTORU Za reševanje ekološko-ekonomskih problemov alokacije dejavnosti v prostoru in s temi problemi povezane organizacije oskrbovalnih sistemov, še predvsem tistih, ki so na polucijo posebej občutljivi (oskrba z vodo, odvajanje odpadnih voda, or- ganiziranje odvoza trdih odpadkov ... ), potrebujemo ustrezne informacije. Te nam lahko danes nudi računalniško podprt infor- m ac ijs ki sistem. Sodobna zasnova večnamenskih baz prostorskega infor- macijskega sistema, ki smo mu po anglosaškem vplivu dali ime GIS, predvsem pa vrsta v prostoru Republike Slovenije že obstoječih registrov, ki omogočajo navezavo različnih podatkov na lokacijo, vzpostavitev ustreznih relacij in infor- macijskih tokov v njem, pa tudi agregiranje podatkov po različnih teritorialnih nivojih, nam lahko nudi take informacije ustrezno in pravočasno. Tako menimo, da lahko po vzoru zasnov, ki so jih osvojile nekatere evropske dežele in Amerika, organiziramo evidence na nivoju posameznih uporab- nikov prostora (če to ni v nasprotju z zaščito individualnih podatkov) ali pa evidence na višjih nivojih. Povejmo o teh ekoloških evidencah nekaj več! Ekološke evidence na makro nivoju. Že iz samega pojma ekoloških evidenc je razvidno, da so to pregledi, ki opisujejo razmerja med naravo in človekom, med živimi organizmi in njihovim živim in neživim okoljem ter interaktivni odnosi znotraj posameznih grup /23/. Ekološke evidence zajemajo predvsem pojave onesnaženja in razvrednotenja okol- ja ter varstvo njegovih vrednot. Glede na izhodišče se lahko lotimo problema ekoloških evidenc na dva načina: iz makro nivoja (in navzdol) ali pa iz mikro nivoja (ter navzgor). Toda, zaradi same narave 42 Geodetski vestnik 1 /1990 ;, k s o t. r r i. o _,,. s s ----- t k \, i. o p "' ,,,. ,,, ,,, ,· , f$) (3)/ ... '/ , _ ... ·) / ..... ;t· (4- I I .,.. ,' 1 / ' , , , / 1/ Po PE Slika 1: Regulacija poselitve dejavnosti v hierarhiji naselij preko zajemanja koristi rabe zemljišč in ekoloških davkov. Kjer je: 1 - povprečni stroški rabe lokacije (brez davkov oziroma rent) 2 - povprečne koristi dejavnosti na lokaciji 3 - mejni stroški uporabnikov zemljišč 4 - mejne koristi uporabnikov zemljišč 5 - povprečni stroški uporabnika, obremenjenega tudi z ekološkimi in drugimi davki oziroma rentami za rabo zemljišč. Razlika med (1) in (5) so zajeta sredstva, ki služijo vlaganju v prostor za dvig kvalitete bivalnega okolja. Redistribucija teh sredstev vpliva na spremembe v alokacijah dejavnosti. prepletenosti odnosov, kjerkoli se lotimo problema ekoloških evidenc, jih moramo povezati tudi z evidencami na drugem nivoju. Le tako je lahko razumevanje problema popolno. Po svetu so razviti različni modeli ekoloških evidenc na makro nivoju. To so evidence s pomočjo katerih izrazimo interakcije ekonomskih sektorjev vključno z ener- getskimi ter sektorji okolja. Spodaj je tabelaričen primer /24/. Shematične pregled interakcij ekonomskih sektorjev (vključno z energetskimi) in sek- torjev okolja: Ti modeli po različnih državah dajejo na prvi Geodetski vestnik 1 /1990 43 pogled različne podatke. Kanada, na primer, beleži s svojim 'Stress-Response' sistemom (Stress-Response Environmental Statistical System) podatke o stanju v okol- ju, podatke o aktivnostih ter podatke o zalogah naravnih in proizvedenih dobrin, ki vplivajo na kvaliteto oziroma ogroženost okolja. Problem sprejemanja odločitev o obnovljivih resursov, glede obremenitve tal, vode, zraka, glede spremeb emisijskih iz- vorov, itd., so razširitev družbenih računov. Področje za katerega se vodijo računi je lahko zelo različno: dežela, regija, občina, itd. Toda nižje ko gremo, bolj postajajo modeli zapleteni ter problem zahtevanih GOSPODARSKI SEKTORJI SEKTORJI OKOLJA neživi / živi elementi okolja =energija neenerg. končno proizvodnja povpr. ======-===--==---=- =-========================-==--------------- GOSPODARSTVO energ.sektorji neenergets_k i primarni inputi energetski tokovi I-0 model interakcij = em i si je ter v p l i v '1 odpadkov na živi in n'eživi svet OKOLJE zrak voda zemlja bi o-sektorji komunalni oskrbo- valni sistemi in druge aktivnosti za dvig kvalitete bivalnega okolja; ekstradohodek in rente, ki jih nudi okolje fizikalni disperzni modeli modeli kemičnih reakcij modeli bioloških sistemov ------------------- ---------------------------------------------- posegih v okolje na temelju evidenc zalogah je bil izpostavljen tudi na ISIR kon- ferencah (lntranational Society for inventory Research). Norveška (The Norwegian Sys- tem of Resource Account 'SRA') uporablja modele, ki prikazujejo dosedanjo rabo naravnih virov ter modele, ki prikažejo projekcijo potreb po naravnih virih (kot pos- ledico določene ekonomske politike in mednarodne trgovine); Francija pa s svojim sistemom (The French Natural Patrimony Accounts) izvaja račune komponent okolja, račune ekosistemov, račune povzročiteljev pritiskov ter račune področij kot je to opisano v /19). Vsem modelom pa je skup- no, da dajejo odgovore na vprašanje raz- voja ekoloških ter socialnih posledičnih stroškov gospodarske rasti. Takšni ekonomsko-ekološki računi, ki omo- gočajo analizo in ukrepe na področju zaščite okolja, tj. obnovljivih resursov, ne- podatkov postaja vse večji. Problem se pokaže tudi v naravi teh modelov, ki so lahko zaprti ali odprti; odvisno od tega, kako opisujejo tokove. Bolj kot za ekonomske tokove za ekološke velja, da se zlahka izog- nejo omejitvam na mejah obravnavanega gospodarskega prostora. Poizkus takšne vgraditve eksternih vplivov, kot so nezaželjeni stranski produkti rednih gospodarskih dejavnosti, v običajno input- output tabelo državnega gospodarstva (po principih W. Leontjefa /15/), je bil opravljen tudi za slovensko gospodarstvo (glej /20/ter /21/). Čeprav imata omenjeni deli značaj ekspertize, pa vseeno dajeta konkretne odgovore na nekatera temeljna vpraša.naj, ki si jih lahko zastavimo še predno preidemo k praktičnim rešitvam (n.pr. koliko profita izgubimo, če zmanjšamo onesnaženje z C0:1 za 20% in podobno). Tako je avtor v prvem delu konkretno prikazal uporabo 44 Geodetski vestnik 1 /1990 modela družbenih računov pri testiranju us- meritve dolgoročnega plana SR Slovenije do leta 2000 z vidika njegovih vplivov na okolje. Glavni omejevalni faktor se je pokazal na podatkovnih osnovah, ki so nezadostne v vseh ozirih. Podatki so premalo vsebinsko podrobni predvsem pa lokacijsko dodeljeni. Sistematično zbiranje podatkov o emisijah v Sloveniji, kot pravi avtor, bo potrebno ne le za nekatere polutante v zraku in vodi (za kar sta bili opravljeni raziskavi), ampak tudi za druge vrste onesnaževanja okolja tako po polutantnih kot po področjih onesnaženja (n.pr. zemlja). Tako velja vzpostaviti ustrezno podatkovno bazo o obremenjevanju kmetijskih zemljišč s pesticidi, fungicidi in gnojili, kakor tudi podatkovne baze o delovanju komunalnih sistemov /6/, /11/. Temelji prvega so dani z vzpostavitvijo računalniško podprtega in- formacijskega sistema za zemljiški kataster, drugega pa z informacijskim sistemom komunalnih oskrbovalnih sistemov (ISKOS). Čeprav modeli ekoloških bilanc na makro nivoju že obstajajo, pa se je vseeno potreb- no zavedati slabih nemških izkušenj pri prenosu teh modelov v prakso. Zaenkrat so zgradili t.i. Umwelt lnformation Sistem (UMWIS), ki obsega predvsem za okolje prirejene statistične podatke kot so: gospodarska in socialna struktura, cestni promet, oskrba z vodo, odstranitev odpad- nih voda, reciklaža, nevarne snovi, inves- ticije v okolje, nesreče z nevarnostjo ones- naževanja voda, navezali pa smo se že na nekatere zunanje podatkovne baze. Pravne podlage pa omogočajo nemški statistiki, da lahko zelo natančno spremlja že iden- tificirane onesnaževalce na področju od- padkov, strupenih snovi ter še nekaterih drugih resursov /3/. Vendar v splošnem z zanesljivostjo svojih evidenc še niso zadovoljni. Pričakujemo pa, da bo pospešena gradnja GIS za druge potrebe nemškega gospodarstva pospešila tudi iz- delavo zanesljivejših ekoloških evidenc. Ekološke evideru::e na mikro nivoju. Ker se v reševanju ekoloških problemov nenehno srečujemo s problemom samočis- tilne sposobnosti okolja /5/, je za razumevaje kompleksnosti problema pomembna tudi lokacija onesnaževalcev. Če si torej zadamo nalogo identificirati onesnaževalce v prostoru, se moramo obrniti na posamezne prostorske enote - zemljišča, ali kar na posamezne lokacije onesnaževalcev, ki jih ponavadi definiramo kot točke v prostoru. Popisna enota v tem primeru je posamezna enota aktivnosti (stanovanje, poslovni prostor, obrtna delav- nica ... ) v zgradbi, na katero vežemo vplive življenja in dela ljudi na okolje in obratno. Podatki popisne enote, ki so lahko količinski, kakovostni ali strukturalni, se lokacijsko vežejo na centroide pripadajočih zgradb. Ponavadi je posamezen ones- naževalec vezan na določeno komunalno mrežo ter tako na delovanje komunalnih naprav /13/ .Seveda je direktno ali in- direktno vezan tudi na ostalo infrastrukturo, ki povezuje zemljišča z ustvarjenim okol- jem, kot so n.pr. ceste, železnice, računal­ niške mreže, itd. Za takšno organizacijo podatkov o Slovenskem prostoru bo potreben kataster zgradb, ki bo predvidoma uzakonjen z bodočim Zakonom o geodetski službi /22/, in bo poleg stavb obravnaval tudi druge trajne gradbene objekte. Takšen pristop omogoča preko čistilnih naprav in drugih zgradb oskrbovalnih sistemov povezovanje na višjem nivoju in avtomasko izvedbo ekoloških bilanc /6/, /8/, /11/. Predvidena vsebina katastra zgradb obsega grefični ter pisni del in zbirko listin. Grafični del s centroidi zgradb omogoči enolično pros- torsko identifikacijo onesnaževalca (direktnega ali indirektnega) in tudi nosilca aktivnosti za razbremenjevanje okolja. Omogoča pa tudi navezavo na pripadajoče stavbno zemljišče (parcelna številka) s tekočo številko stavbe, s šifro etaže ter lastniško enoto aktivnosti. V pisnem delu ter zbirki listin so še ostali podatki za izgradnjo registra zgradb, kot os površina zgradbe, površina stanovanjske enote, namembnost (stanovanjska, poslovna, mešana), hišna številka, itd. Vključitev tudi ostalih zgradb (in ne samo stavb) v kataster omogoča spremljanje polucijskih tokov v prostoru. Zato brez takšnega kompleksnega pristopa Geodetski vestnik 1/1990 45 k registru zgradb ni dana osnova za analizo polucijskih tokov. Register zgradb je večnamenski register, ki ga v nekaterih zahodnih deželah uporab- ljajo že dlje časa (Švedska, Danska, Nemčija, Avstrija). Oglejmo si primer iz ZR Nemčije, kjer je register zgradb sestavni del zemljiškega katastra. Računalniško voden register zgradb oziroma pripadajočih stavb vsebuje podatke o lokaciji, občini, ulici in hišni številki, serijsko številko zgradbe, koordinate zgradbe, podatke o površini pod stavbo, podatke o dvorišču ter površini dvorišča, podatke o prostornini zgradbe, skupni površini zgradbe, eventualne podatke o zavarovanju pred požarom, klasifikacijo vrednosti in leto konstrukcije. Spremljajo glavno' uporabo zgradbe in tip zgradbe. Posebna podklasifikacija pa so parkirišča in povezovanje z drugimi sistemi /2/. Kakšne možnosti pa imamo mi za delo na takem projektu? Pri nas je bila leta 1980 opravljena raziskava z naslovom Register stavb /12/. Že iz samega naslova je razvidno, da ni bilo podane enolične obravnave vseh zgradb v prostoru. Po omenjeni raziskavi naj bi register stavb vseboval podatke za iden- tifikacijo in povezavo z ostalimi podatkov- nimi bazami (vpisna številka, lokacija) ter opisne podatke o stavbah. Vpisna številka je zaporedna številka v statističnem okolišu, lega stavbe je podana s centroidom. Eviden'ce stavb naj bi vsebovale podatke o: namembnosti stavbe, kakovost grad- benega materiala, starost stavbe, število in višina etaž, opremljenost s komunalnimi napravami, sektor lastništva, tlorisna površina in tloris, število gospodarskih or- ganizacij • uporabnikov stavbe. V razsikavi avtor predlaga postopek nastavitve ter vzdrževanja registra stavb. Nastavitev registra naj bi potekala takole: v enotno datoteko (ali datoteke) naj bi združil podatke statističnega popisa, podatke o legi stavb in številke parcel, na katerih leže stavbe, ter tlorisne površine stavb. Ostali opisni podatki naj bi se dodali po potrebi. Ker takrat še ni nastala ideja o katastru zgradb, avtor omenja več variant vzdrževanje identifikacijskih podatkov registra stavb. Danes je to naloga, ki naj bi se rešila v katastru zgradb, upoštevajoč široke možnosti povezovanja večnamenskih datotek. Predvsem je potrebno kataster zgradb zasnovati na temelju podatkovnih baz zemljiškega katastra in Informacijskega sistema komunalnih oskrbovalnih sistemov (ISKOS) kot je to prikazano na sliki 2. Za potrebe ekoloških evidenc pa je potrebno vzpos- taviti dopolnilne datoteke in zgraditi bazo znanja za odločanje na tem področju. Podatkovna baza ekološke evidence na mikro nivoju je torej lahko izvedena preko registra zgradb, ki pa dobi pravo vrednost šele v povezavi z ostalimi sistemi. Vključitev v komunalni (občinski) informacijski sistem mu omogoča navezavo na ROS (Enotni register organizacij) in EMŠO (Enotno matična številka). Zato mora register zgradb vsebovati poleg identifikacije, ki je lahko centroid ali zapordna številka znotraj teritorialne enote, tudi druge ključe za povezavo. Med pomembnimi ključi so iden- tifikacije odjemnih mest, ki uporabnika povezujejo z komunalnimi ter energetskimi oskrbovalnimi sistemi. Ta identifikacija je lahko kar številka števca n.pr. Pomembno povezavo s prostorskimi sistemi pa nudi navezava na parcele /6/ in s tem na vgnez- den sistem teritorialnih enot Opisne podatke o aktivnosti v zgradbah in med njimi lahko v tem primeru pridobimo predvsem s horizontalnim povezovanjem podatkov iz baz različnih avtomatiziranih evidenc s pomočjo jedra GIS in obstoječih drugih registrov. Register zgradb je pomembna podlaga za evidenco stavbnih zemljišč. O tej evidenci smo že veliko govorili, zato si lahko zainteresiran bralec ogleda izdelane predloge in postopke v /4/, /5/, /6/, /8/, /11/. Evidenca stavbnih zemljišč in njena razširitev z ekološkimi komponen- tami in močno bazo znanja pa je tisto, kar potrebujemo v reševanju ekološko- ekonomskih problemov v okolju, če imamo le primerne instrumente za ustrezno finančno politiko. Nalogo, ki smo si jo zadali na makro nivoju, lahko rešimo tudi na družbeni mikro ravni. S pomoc10 podatkov, kijih lahko združujemo preko registra (v registru) zgradb, smo tako izdelali model za vzpos- tavitev podatkovne baze o vplivih življenja 46 Geodetski vestnik 1 /1990 (DATOTEKl'y : \!_SKOS _,. < .TOC .PRIKL datoteko . . . priključlmv · DRUGE DATOTEKE : V PODPORO · GOSPODARJENJU S .\STIWBl~IMI ZEMLJIŠČI E!mloike !kodein koristi ·uDATOTEKE . : ZEMLJIŠKEGA ·. KATASTRI\ OPOM o datumu sžurirnnja Slika 2: Register zgradb kot temelj ekoloških evidenc. Povezava ISKOS in Informacijskega sistema zemljiškega katastra preko Registra zgradb. Geodetski vestnik 1 /1990 47 in dela ljudi na okolje. Imenujmo jo ekološka kartica zgradbe, saj praktično kaže ves njen input in output. Da na omenjeni način lahko opišemo ves energetski pretok na določeni lokaciji, govorijo podatki o lokaciji zgradbe (centroid), ki nam dovoljujejo (neposredna sončna energija, toplotna energija iz zemlje, itd.). Geografski informacijski sistemi, ki zadnje leto pridobivajo na pomenu tudi v tem delu sveta, lahko nudijo podporo za ohranjanje optimalnega ekonomsko upravičenega rav- notežja v ekološko ranljivem okolju. Enolična prostorska opredelitev registra zgradb, kot izhodišča ekoloških evidenc na mikro ravni, omogoča enostavno vgraditev njegovih opisnih podatkov v GIS, ki s tem postane tudi primerno orodje za upravljanje z ekološko pomembnimi podatki. S pomočjo predlagane razdelitve podatkov- nega sloja PRE-ja (Register prostorskih enot) znotraj GIS-a na podsloje (teritorialne enote, centroidi teritorialnih enot, centroidi zgradb, anotacije za imena teritorialnih enot in anotacije za imena ulic) /16/, lahko podatke za individualno zgradbo združujemo na višje nivoje: tj. po pros- torskih enotah od centroida, preko parcele, SO (statističnega okoliša), KO (katastrske občine), NA (naselja), KS (krajevne skup- LITERATURA 1) Banovec, T., Ekološki družbeni računi, interna uporaba, prevod iz VDI-N 30/90, str.8 2) Banovec, T., Prevod, povzetek in komen- tarji k članku 'The collection and statistical interpretation of land usedata in Germany•, Geodetski vestnik, 1, 1987, str. 56 3) Banovec, T., Blejec, M., Poročilo s ses- tanka z g. Benkerjem v LDS-NRW, 25.6.1990 - Dusseldorf, interna uporaba nosti), planerskih enot, UO (upravne občine), planersklih regij do republike. Zaradi same narave zaupnosti, je potrebno individualne podatke (podatke, ki so vezani na centroid) agregirati na višjo raven. Taka možna najnižja raven je statistični okoliš (oziroma popisni okoliš). Evidence naj bi bile usklajene z mednarodno shemo, ki jo uporablja pri publiciranju podatkov o okolju organizacija OECD /17/. S pomočjo združevanja podatkov po teritorialnih enotah, po RTE (Register teritorialnih enot), dobimo bilančno sliko o vplivih na okolje končno .tudi za vso Slovenijo. Na ta način prostorske evidence na mikro nivoju dobijo svojo sliko na makro ravni. ZAKLJUČEK Glede na to, da je problem reševanja ekološko-ekonomskih problemov v pros- toru pereč, podatkovne osnove so neiz- delane, z vzpostavitvijo avtomatiziranega zemljiškega katastra, ISKOS in katastra zgradb pa lahko rešljive, se družba ne bi smela izmikati nalogi, ki je pred njo. Začeti je potrebno danes. 4) Bogataj, M., Ugotavljanje in zajemanje rentnih diferencialov, 1KG, FAGG, Ljubljana 1985 5) Bogataj, M., Bogataj, L., Ekološki vidik v matematičnem programiranju rasti naselij, SYM-OP-1S, Kuparji 1990 6) Bogataj, M., et al, Informacijski sistemi v komunalnem gospodarstvu, sumarne ugotovitve in predlogi, 1KG, FAGG, Ljubljana, marec 1986 48 Geodetski vestnik 1 /1990 7) Bogataj, M., Bogataj, L., Two Level Dynamic Programming of the Spatial Dis- tribution of Communal Equipment and Land Use, lnternational workshop: Location theory, Dubrovnik 1986 8) Bogataj, M., Computer assisted control of urban growth through the land use value, Lecture notes, Harvard Law School, Cambridge, Massachussets, ZDA, 1988 9) Bogataj, M., The impact of distance func- tion on urban growth control, EURO-ALIO WORKSHOP ON PRACTICAL COM- BINATORIAL OPTIMISATION, rlO DE jANEIRO, 14.-18. avgust 1989 10) Bogataj, M., Bogataj, L., lnventory sys- tem optimization for dynamic stochastic nad periodical demant, Engineering Costs and Product Economics, 19, 1990, str. 295-299 11) Bogataj, M., et al, IS v komunalnem gospodarstvu kot podpora prostorskim evidencam, Baze podatkov in ryjih metode uporabe za urejanje prostora, C3, 1986 12) Bregant, B., Register stavb, raziskoval- na storitev, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana, april 1980 13) Drobne, S., Informacijska podpora za reševanje ekološke problematike, Nas- tavitev, vzdrževanje in uporaba podatkov v prostoru in komunalnem gospodarstvu Slovenije, zbornik, Ljubljana, april 1990 14) Lakshmanan, T.R., Bolton, R., Regional Energy and Environmental Analysis, Hand- book of Regional and Urban Economics, edited by P. Nijkamp, Free University, Amsterdam 1986 15) Leontief, W., Environmental Repercus- sions and the Economic Structure: An lnput - Output Approach, The Review of Economics and Statistics, Volume LII, August 1970, num. 3 16) Lipej, B., Analiza evidenc ROTE in EHIŠ kot pomembnih informacijskih podlag, magistrska naloga, FAGG, Ljubljana 1990 17) Mancini, T., Koncept razvoja Statistike okolja z"izborom tabel iz obstoječih statis- tičnih raziskav, Nastavitev, vzdrževanje in uporaba podatkov v prostoru in komunal- nem gospodarstvu Slovenije, zbornik, Ljubljana, april 1990 18) Mancini, T., Seljak, J.I., Statistika okolja, Prijava raziskovalnega projekta za preseganje tehnološkega zaostajanja za obdobje 1990-1992, Zavod SR Slovenije za Statistiko, Ljubljana, 17.11.1989 19) Seljak, J.I., Pregled nekaterih modelov okolja, interna uporaba, Ljubljana 1989 20) Strmčnik, l., Empirična analiza in možnosti reševanja ekoloških problemov z medsektorskim modelom, Ekspertiza: Ekonomski vidiki varstva okolja, Ljubljana 1987 21) Strmčnik, l., Financiranje sanacije zraka (analiza emisij žveplovega dioksida in skupine dušikovih oksidov). Posvteovanje o sistemu družbenega planiranja v pogojih tržnega gospodarstva, Neum, maj 1990 22) RGU, Zakon o geodetski službi - teze 6.8.1990, interna uporaba 23) Tepina, M., Ekološka komponenta raz- voja inplaniranja, FAGG, Ljubljana 1985 24) United States Department of Agriculture, Soil Conservation Service, Geographic ln- formation Systems (GIS), Wasington 1987, str. 5 Geodetski vestnik 1/1990 49 UDK 528+519.72 mag.Božena Lipej dipl.inž.geod. Republiška geodetska uprava 61 000 Ljubljana, Kristanova 1, YU iZVLEČEK Ekspanzija geografskih informacijskih sistemov (GIS), ki zahteva ustrezno reorganizacijo prostorskih podatkovnih baz, je zajela tudi Slovenijo in geodetske evidence v tradicional- nem klasično zasnovanem okolju. V prispevku je podan predlog za vzpostavitev in vodenje G/S-a Slovenije na treh ravneh ter predlog za potrebne aktivnosti v geodeziji in širšem slovenskem prostoru. G/S kot novo orodje za vsestransko obdelavo velike količine raz- novrstnih geokodiranih podatkov, temelječih na geodetskih evidencah, bo prispevek k boljšemu in racionalnejšemu gospodarjenju z resursi, načrtovanju in odločanju. ABSTRACT The expansion ofthe G/S, which demands an adequate reorganization of spatia/ databases, has also reached S!ovenia and surveying records in the traditional, classic-farmed back- ground. In the article the suggestion is given to set up and maintain the S/ovene G/S on three leve/s and the suggestion far necessary activities in Surveying and on the broader S/ovene scene. G/S, as the new tool far manyfold processing of a great number of various geocoded data, based on surveying records, wi/1 be a contribution to a better and rationalized resources economizing, planning and decision-making. 1. UVOD Smotrno gospodarjenje s prostorom in omejenost naravnih danosti zahtevata večplastno, kompleksno in sprotno prever- janje ter simuliranje možnih rešitev spremi- njanja medsebojnih odnosov. Le-ti so klju- čni za ohranjanje optimalnega ekonomsko upravičenega ravnotežja v ekološko ran- ljivem okolju. Geografski informacijski sistem (GIS) je v zadnjih letih v ospredju razvoja tehničnih in geo znanosti ter eksperimentalnih in operativnih uporab v razvitih in tudi neraz- vitih deželah. V dobi informacijske eksplozije postajajo GIS tehnologije razsežnostni potencial za revolucionarno reševanje problemov, vezanih na različne geografsko orientirane podatke. Prednost GIS-a je v hitrem upravljanju in analiziranju podatkov ter informacij iz različnih podat- kovnih virov in izvajanju medsebojnih uporabniških primerjav. Uporabnost je številna in se neprestano dopolnjuje. Sega na področja razvoja, upravljanja, planira- nja, odločanja, gospodarjenja, manage- menta, proizvodnje, kmetijstva, gozdarstva, transporta in drugih aktivnosti. Povpraše- vanje po GIS-ih se povečuje z napredkom industrije strojne in programske opreme ter naraščanjem razpoložljivih digitalnih podat- kov. 2. PERSPEKTIVE RAZVOJA GIS-ov V SLOVENIJI Tudi v Sloveniji in Jugoslaviji se odvijajo posamezne aktivnosti v povezavi z vzpos- tavitvijo in razvojem GIS-ov za izbrana območja (Lipej 1990), vendar prizadevanja še niso koordinirana in vsebinsko dorečena. 2.1. Predlogi organizacije GIS projektov V prispevku je predlagano oblikovanje GIS- ov na treh ravneh: - nacionalni (območje republike - države Slovenije) - regionalni (območja regij, ki bi združeno obsegala nekaj obstoječih občin) in - lokalni (dogovorna območja večjih naselij, mest, intenzivne izrabe, ... ). Vertikalna členitev izhaja iz zasnov ravni upravljanja in odločanja s predpostavko zmanjševanja stroškov ob večjem povezovanju uporabnikov skupnih sis- temov. GIS sestavljajo (Dickinson in Calkins 1988): - GIS tehnologija (strojna in programska oprema) - GIS podatkovna baza (geografsko povezani podatki) in - GIS infrastruktura (kadri ter ostali potrebni elementi za delovanje sis- tema). Razmišljanja in predlogi v prispevku se bodo v nadaljevanju nanašali predvsem na vzpostavitev in vodenje ustrezne podatkovne baze. Oblikovanje dizajna podatkovne baze je pomembna naloga, ki jo bo treba izvesti pred začetkom projekta na podlagi realnih potreb in možnosti za tem bolj učinkovito in precizno podporo delovanja GIS-ov v prihodnosti. V fazi priprav bo potrebno oceniti razpoložljivost in format podatkov, ki se bodo v sistemu obdelovali, postopke vodenja in vzdrževanja, velikost podatkov- nih baz, dizajn ter konfiguracijo strojne in programske opreme, število in zvrsti uporabnikov z organizacijsko strukturo, časovne dostope, financiranje in poslovno podporo delovanja sistema (Chambers 1989). Med osnovnimi komponentami, kijih bo treba oblikovati in doreči, so tudi podat- kovni sloji. Tu vstopa v sisteme geodezija s številnimi evidencami in podatki o oblikovitosti zemeljskega površja v večjem ali manjšem obsegu in merilu. Podatki morajo biti enot- no geokodirani in razporejeni po podatkov- nih sloji!,, najprimernejših za nadaljnjo uporabo. 2.2. Vloga geodezije v GIS-ih Geodetski geokoding z mrežo položajnih in višinskih točk, parcelnih mej, prostorskih enot, topografskih objektov in drugih elementov predstavlja osnovni lokacijski okvir za navezavo podatkov drugih nosilcev in uporabnikov. Sektorski nosi.lci podatkov pristopajo k urejanju in nadgradnji podat- kov v svojih evidencah in registrih ter so v začetnih fazah vzpostavljanja geokodiranih baz. V geodeziji še vedno prevladuje iner- cija tradicionalizma na področju miselnih, organizacijskih in razvojnih premikov, tako da se že poraja faza nestandardizirane prirejene vzpostavitve geodetskih digitalnih podlag in njihove uporabe. Premik geodetskih evidenc v novo računalniško podprto okolje predstavlja pogoj za ures- ničevanje smotrne horizontalne in še posebej vertikalne integracije obsežnih prostorskih podatkovnih baz. GIS na nacionalni ravni bo izhajal iz generaliziranih geodetskih podatkov podat- kovnih slojev temeljnih položajnih in višin- skih geodetskih točk višjih redov, digital- nega modela reliefa 500x500 m (zgostitev 100x100 m), generaliziranih prostorskih enot večjega obsega in izbranih generaliziranih elementov topografije, prev- zetih v glavnem iz pregledne karte Slovenije v merilu 1 :250 000. Na tej osnovi se bodo o~likovali podatkovni sloji za pedologijo, hidrologijo, geologijo, izrabo zemljišč, komunalo, transport, planiranje in druge dogovorjene tematike. GIS na regionalni ravni bo izhajal iz geodetskih podatkov po podatkovnih slojih za mrežo geodetskih položajnih in višinskih točk, digitalni model reliefa 100x100 m (zgostitve 50x50 m, 20x20 m), generalizirane prostorske enote in izbrane elemente topografije, prevzete iz topografskih kart v merilu 1 :25 000 in 1 :50 000. Ostali podatkovni sloji bodo prirejeni bazični geodetski vsebini, pokrivali pa bodo naravne in antropogene danosti 52 Geodetski vestnik 1 /1990 \'.,.,'{~ kanalizacija ~~ promet 1 1 1 1~'..., '~t /, 1 : '"s- 'W , planske enote ,,, 1 ,, 1 '----'-'-----"> \::,:~. ,, K,L geologija ~-r~ peoo,og;;, ·~ rabata! 1 1 1 1 0 315,4 •315,6 0 3\6(2 1 1 0 316,6 ~ \ t}'o, 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Tale GIS mi pa kar sam odgovarja na zapletena vprašanja topografski prikaz register prostorskih enot digitalni model parcele geodetske točke Geodetski vestnik 1/1990 53 kot tudi različne socio-ekonomske kazalce. GIS na lokalni ravni bo temeljil na razvejani mreži geodetskih točk, parcelnih mejah, razčlenjenih prostorskih enotah - arealih in stavbah ter topografskih elementih, prev- zetih iz temeljnih topografskih načrtov meril 1 :500 do 1 :5 000. Značilnost tega sistema bo v večjem številu dodanih podatkovnih slojev, ki bodo razgrajevali vsebine do posameznih detajlov, kot so npr: ograje, drevesa, semaforji in drugo. 2.3. Skupne aktivnosti pri vodenju politike GIS-ov Določitev podatkovnega dizajna GIS-a bo zahteven proces, v katerem bodo morali sodelovati strokovnjaki - specialisti za posamezne vrs~e tematskih podatkov s sposobnostjo medsebojnega dogovarjanja in sodelovanja. K tovrstni pilotni študiji bi morali čim prej pristopiti interdisciplinarno in timsko, da bi sočasno začrtali usmeritve razvoja posameznih področij oz. sektorjev. Smiselno bi bilo vzpostaviti nacionalno topografsko bazo podatkov za vse graditelje in uporabnike GIS-a v Sloveniji (podobno se organizirajo npr. v Kanadi, zibelki GIS-a, kjer se že tri desetletja ukvar- jajo z njegovim razvojem - O'Donnell 1989). Tako bi zagotovili osnovno topografsko ogrodje za izvajanje politike GIS-ov. Morali bi določiti standarde digitalnih podatkov, razviti podatkovni transfer format (Strobl 1990), se dogovoriti o prodaji, licencah in avtorskih pravicah. Osnova delu morajo biti sodelovanje in skupni projekti, da bi se izognili neodvisnim kreacijam podatkovnih baz, ki imajo za posledico redundanco podatkov in nezmožnost povezljivosti in primerljivosti. Največ izkušenj, teoretičnih in praktičnih znanj imajo na tem področju geodeti, zato bi morali biti pionirji in nosilci opisanih aktivnosti. Uporaba GIS tehnologije pomeni pomembnejšo evolucijo na področju nalog, povezanih z obravnavo prostora, in vodi k formiranju integriranih geografsko orien- tiranih podatkovnih baz na različnih ravneh. Trg z geoinformacijami se krepi na področju ponudbe in povpraševanja. Zato bo treba čimprej začrtati predlagane standardne ok- vire tovrstno oblikovanih baz podatkov, kjer morajo geodeti s svojim znanjem in pripravljenostjo zaorati ledino. Samo poz- navanje predmeta dela, prosvetljevanje ključnih in vplivnih kadrovskih struktur, utemeljena priprava projektnega predloga in konkretna uporabna realizacija nalog bodo lahko porok za ponovno pridobivanje samozavesti geodezije kot tehnične stroke. 4. UTERATURA: CHAMBERS, D., 1989, Overview of GIS Database Design. Are News, 2. DICKINSON, H.J. in CALKINS, H.W., 1988, The economic evaluation of implementing a GIS. lnt. J. Geographical lnformation Sys- tems, 4, 307. LIPEJ, B., 1990, Register območij teritorial- nih enot - ROTE in Evidenca hišnih številk - EHIŠ: analiza in razvoj (Ljubljana: Re- publiška geodetska uprava).O'DONNELL, J.H., 1989, Future Direction in GIS and Automated Cartography. ICA, 14th World Conference, Budapest. STROBL, J., 1990, GIS-Trends zu Beginn der 90 er Jahre. Angewandte Geographis- che lnformationstechnologie II - Beitrage zum GIS ,.Symposium, Salzburg. 54 Geodetski vestnik 1 /1990 UDK 528+007.001.1 RAZVOJ DEJAVNOSTI GEODETSKE SLUZBE IN GEOINFORMACIJSKI SISTEMI Janez KIFNAR, dipl.ing.geod. Republiška geodetska uprava 61 000 Ljubljana, Kristanova 1, YU IZVLEČEK Prispevek opredeljuje in utemeljuje vlogo geodetske službe v pogojih vzpostavljanja in obratovanja geoinformacijskih sistemov ter podaja zamisel organizacije ustreznih razvojnih projektov. Sugerira prioritetna območja operativne nastavitve podatkov in koordiniran pristop zainteresiranih pri zajemu podatkov v obliki ter strukturiranosti primerni za vključitev v geoinformacijske sisteme. 1. UVOD Neučinkovito oziroma neustrezno parcialno reševanje problemov, ki razen tega zaostaja za nastajanjem novih, je prav gotovo osnov- ni vzrok, da je razvojna strategija uvrščena na dnevni red geodetskega dne. Ne bi bilo umestno trditi, da ni bilo poizkusov kompleksnejšega reševanja nakopičenih problemov, vendar je morda_ prav sedaj najprimernejši čas za izvedbo sprememb v sistemu službe, možno je pa tudi že opredeliti pomen doseženega teh- nološkega razvoja v zadnjih letih in vpliv na usmeritev dejavnosti službe. Probleme, mki so se nakopičili skozi čas, je mogoče predstaviti bolj ali manj nazorno z različnim poimenovanjem, kot npr. probleme: financiranja, geodetske službe, uvajanja sodobne informacijske teh- nologije, zagotavljanja ustreznih podlag za prostorsko planiranje in urejanje, uvajanja novih evidenc geodetske službe, or- ganiziranosti ter pristojnosti itd. Kakršnikoli način naštevanja in poimenovanja že iz- beremo, moramo ugotoviti, da so problemi medsebojno povezani, oziroma da obstaja med njimi logična, celo hirarhična odvis- nost, zato je smotrno obravnavo zastaviti z vlogo in funkcijami geodetske službe, nadaljevati z možnostmi tehnologije in pomenom za reševanje prostorske proble- malike, obdelati vsebinsko-tehnični vidik razvoja geodetske službe in se dotakniti pristopov, organizacije in pristojnosti. 2. VLOGA IN FUNKCIJE GEODETSKE SLUŽBE Vloga oziroma funkcije geodetske službe so se spreminjale skozi čas glede na potrebe posamezne družbe in tehnološko razvitost. Dejavnost službe je na eni strani oprede- ljena s stroko, ki jo izvaja, obseg dejavnosti pa opredeljujejo potrebe države in splošne potrebe vseh državljanov. Tako so države na določeni stopnji razvoja oziroma potreb organizirale geodetsko službo, ki jim je pos- topno zagotovila predvsem geodetske os- nove (mreže), sisteme topografskih kart, vzpostavila davčni kataster, v novejšem času pa se ponekod že vzpostav~a lastninsko-mejni -kataster. Večnamenska raba vseh teg izdelkov je stalno napredovala saj sistemi topografskih kart predstavljajo neke vrste univerzalni infor- macijski sistem prostora v analogni (grafični) obliki, različnih podrobnosti in pozicijskih natančnosti. Podobno predstavlja zemljiški kataster kljub tematski orientiranosti splošni infor- macijski sistem-sistem za večnamensko rabo, predvsem zato, ker pokriva celoten teritorij v velikem merilu in vsebuje tudi podatke o objektih. Povečan interes za prostor, konflikti v pros- toru, ekološki problemi in potreba po smotrni izrabi prostora so aktivirali vrsto dejavnosti v družbi, ki so se oprle na obstoječe analogne informacijske sisteme. Uspešnost vseh teh dejavnosti je bila pogojena z okorno, zamudno in drago kon- vencionalno tehnologijo obravnavanja prostorskih podatkov in pomanjkanjem lociranih strokovnih (tematskih) podatkov različnih področij - kar ni zadovoljevalo . sodobnih potreb. V večini primerov nove dejavnosti in geodeske službe niso postale malodiušne. Postopno so uvajale sredstva sodobne informacije tehnologije in za nove potrebe zagotavljale strokovne (tematske) podatke iz razpoložljivih virov. Jasno zaz- nani problemi so seveda morali dobiti rešitve - tako so v sodobni informacijski tehnologiji v zadnjih letih razvila orodja, ki v dobršni meri že sedaj omogočajo za sodob- nost sprejemljivo reševanje problemov prostora. Glede konkretnih podatkov bodo zadeve še vedno bolj ali manj odprte, prev- 1 ad uje pa spoznanje, da bodo le-te v prihodnje morali zgotoviti odgovorni nosili relevantnih strokovnih podatkov v dogovor- jenih vsebinah in oblikah, v določeni meri pa tehnični sistemi daljinskega zaznavanja. Iz tega sledi, da naloga geodetske službe v principu ni v širjenju vsebine temveč v uved- bi sodobne tehnologije vodenja geodetskih evidenc ter zagotavljanje podatkov v primerni obliki in strukturiranosti za uporabo v geoinformacijskih sistemih. 3. GEOINFORMACIJSKI SISTEMI Pravi razmah vzpostavljanja geoinfor- macijskih sistemov je povzročil razvoj tako imenovanih GIS (geografski informacijski sistem) orodij to je programskih orodij, ki omogočajo zajemanje, shranjevanje ob- delave in prezentacijo prostorsko lociranih podatkov (geokodiranih podatkov). Bistvena novost teh sistemov je v skupni obravnavi identifikacijskih podatkov, podat- kov o legi v prostoru in atributov entitet prostora v izrednih možnostih obdelave podatkov od različnih iskanj, selekcij, agregacij in predvsem raznih že vgrajenih analiz in primernih jezikov za oblikovanje uporabniških analiz. To so pa prav karakte- ristike, ki podpirajo proučevanje prostora z različnih vidikov, zato so ti sistemi posebej primerni za planiranje in urejanje prostora. Na tržišču obstaja obsežna ponudba teh GIS-ov od katerih nekateri delujejo na os- novi vektorskega geokodiranja (koor- dinate), drugi na osnovi rastrskega (celice), tretji celo na oba načina. Sistemi z rek- torskimi podatki se uporabljajo navadno za večje natančnosti, rasterski pa za manjše natančnosti (velikost celic). V razvitem svetu je opaziti vzpostavljanje geoinformacijskih sistemov na vseh področjih od uprave, gospodarstva in znanosti v obliki splošnih ali posebnih geoinformacijskih sistemov. Tako nastajajo geoinformacijski sistemi za razne naravne resurse, za oskrbne sisteme, za območja večjih in srednjih mest, za ekološke sisteme itd. Posebni informacijski sistemi z ožjo tematiko in manjšo potrebo po natančnosti in podrobnosti kar uspešno koristijo analog- na gradiva za opredeljevanje entitet (objek- tov, pojavov) nekateri obdelujejo samo specialno tematiko, pri prezentaciji pa koris- tijo kot 'ozadje' celo analogna gradiva (digitalna kartografska gradiva kot ozadje prezentacije je gospodarno uporabiti le v primerih ko zajem ni ročen). Na področju mest, kjer se vzpostavljajo geoinformacijski sistemi osnovne natančnosti za podporo uporabljanju in izvajalskim funkcijam so potrebne za vse aktivne entitete strukturirani podatki, ki omogočajo na začetku omen- jeno fleksibilnost obdelav oziroma analiz. Vzpostavljanje teh sistemov je zahtevno in dolgotrajno, koristi pa so temvečje čimveč tematik združujejo oziroma lahko skupno obdelujejo. Geodetska služba bi opravila svojo vlogo in funkcijo v novo nastalih razmerah, če bi zagotovila pravočasno podatke, ki jih vodi, v zadovoljivi podrobnosti in natančnosti, primerni obliki in strukturiranosti za uporabo v geoinformacijskih sistemih, ker bi s tem preprečila večkratno zajemanje istih podatkov in ker so njeni podatki temeljni za te sisteme praktično pospešila vzpostavljanje geoinformacijskih sistemov. 4. TEHNOLOŠKI RAZVOJ DEJAVNOSTI 56 Geodetski vestnik 1 /1990 GEODETSKE SLUŽBE V SMISLU ZADOVOLJEVANJA POTREB GEOIN- FORMACIJSKIH SISTEMOV Kot je bilo že povedano so potrebe in zmožnosti tehnologije že povzročile plaz vzpostavljanja geoinformacijskih sistemov v razvitejših okoljih pa tudi delno v neraz- vitih predvsem za področje naravnih resur- sov, kljub temu, da ni na razpolago veliko podatkov v digitalni obliki in je operativa vezana na prevzemanje podatkov iz analognih gradiv, delno pa jim služijo za pridobivanje podatkov tehnični sistemi. Op- timalno bi bilo, če bi geodetska služba lahko nudila uporabnikom digitalni model topografskih objektov in reliefa zadovoljive podrobnosti in natančnosti za najzahtev- n e Jse potrebe. V okoljih, kjer to problematiko že dalj časa proučujejo in preizkušajo razne zamisli, se nagibajo k rešitvi, da bi oblikovali več digitalni modelov različne podrobnosti in natančnosti, ki bi po podrobnosti zadovoljili nekako karte 1:25000, 1 :200 000 in 1 :1 000 000 vendar z večjo natančnostjo v smislu lege kot jo imajo analogne karte teh meril. Ti modeli digitalnih podatkov bi s svojo strukturo direktno služili uporabi v geoinfor- macijskih sistemih (geodetska osnova za nadgradnjo). Za potrebe izdelave kart pa bi iz teh digitalnih modelov z obdelavo for- mirali digitalne kartografske modele. Tako bi bili zagotovljeni podatki za geoinfor- macijske sisteme in za karte v manjših merilih. Geoinformacijski sistemi največje podrob- nosti in natančnosti (nadomestilo velikih meril) nastajajo predvsem v mestih vendar na drugačnem principu. Geodetska služba in nosilci relevantnih podatkov na osnovi dogovorov v okviru projektov zagotavljajo povsem opredeljene podatke v dogovorjeni podrobnosti in natančnosti v enotnem sis- temu (tematska delitev) na osnovi teh zgledov in izkušenj je mogoče zaključiti, da bo !udi v naših razmerah smotrno analogno ravnanje, da bo geodetska lsužba svojo dejavnost razvila tako, da bo nudila ustrez- no strukturirane podatke za te sisteme iz njene pristojnosti, in sicer o geodetskih mrežah, zemljiškem katastru, katastru stavb in administrativnih enotah. S projekti bo morala poskrbeti za operativne rešitve vodenja svojih eivdenc v digitalni obliki, iz katerih bo mogoče dobiti redno stand· ardiziran zapis (transferiormat) podatkov za vključitev v geoinformacijske sisteme. 5. PRISTOP IN ORGANIZACIJA RAZVOJ· NEGA DELA Razvojnim nalogam bo geodetska služba kos seveda le s projektnim pristopom. Raz- delitev na projekte se več ali manj vsiljuje že iz doslej povedanega. Ker pa je na določenih področjih že precej postorjenega bodo nekateri projekti manj zahtevni, drugi pa bodo zahtevali tudi notranje dobro or- ganizirano delitev dela v smislu opredel- jevanja in odločanja na globalnem nivoju, konceptualnem in operativnem nivoju. Tako bodo naloge v zvezi z geodetskim, mrežami in administrativnimi enotami razmeroma lažje, podobno bo tudi glede atributnih podatkov zemljiškega katastra, kjer se že sedaj vlagajo veliki napori v smislu poenotenja in večje gospodarnosti. Zahtev- nejše in obsežnejše pa bodo naloge v zvezi z vzpostavitvijo in vodenjem topoloških podatkov zemljiškega katastra, katastrom stavb in topografskimi ter kartografskimi modeli različne podrobnosti in natančnosti pa čeprav bo mogoče s pridom uporabiti tudi tuje dosežke in izkušnje. Globalne opredelitve in odločitve v zvezi s projekti so naloga resornega organa. Pri konceptualnih rešitvah je možna že nas- lonitev na sodelovanje z eksperti, medtem ko se operativne rešitve lahko pripravijo v upravi ali izven nje. Glede na dosedanje izkušnje pri izvajanju razvojnih nalog ob pomanjkanju primernih kadrov za tovrstne naloge si je večjo uspešnost od dosedanje mogoče zamisliti le z razširitvijo resornega organa z delavci - metodologiji in s formira- njem enote za avtomatsko obdelavo podat- kov, ki bo v osnovi skrbela za sisteme, in- stalirane na skupnem računskem centru in uvajanje novih projektov ter sodelovala pri razvojnih projektih. Od uspešnosti realizacije zamisli glede razširitve resor- nega organa (uveljavitev sistemizacije, zagotovitev ustrezenga kadra in opreme) bo odvisna oblika in obseg sodelovanja z zunanjimi sodelavci in organizacijami. 6. ZAKLJUČEK Geodetski vestnik 1 /1990 57 Morda se bo zdela tudi prepricanim v prihodnost geoinformacijskih sistemov ak- tualizacija preoblikovanja dejavnosti geodetske službe v smislu zadovoljevanja potreb po podatkih za geoinformacijske sis- teme pretirana. Vendar bo geodetska služba svojo vlogo lahko zadovoljivo opravila predvsem, če bo pravočasno (v doglednem času) zagotavljala ustrezne podatke za uporabo v geoinformacijskih sistemih. Naloga ni zahtevna in obsežna le z vidika količine podatkov, izdelava razvoj- nih projektov ima tudi nemajhno težo. Prob- lem je v tem, da ko se uporabniki odločijo za reševanje svojih problemov v obliki vzpostavljanja geoinfor- macijskih sis- temov, so jim zelo hitro potrebni prav geodetski podatki. Za podatke osnovne podrobnosti in natančnosti (veliko merilo) so potrebe že prisotne, opredeljenih in sprejetih standardov pa še nimamo. Kratkoročno in dolgoročno gledano so prioritetne naloge na izdelavi projektov, zlasti za področje osnovne natančnosti. Samo zajemanje pa bo smotrno pričeti na območjih, kjer bodo takšni podatki najprej potrebni. Pričakovati je, da se bo pokazalo kot najsmotrneje, podobno kot v tujini, da se vzpostavijo baze prioritetno na območjih večjih mest. Ker je topološka natančnost za te sisteme bistvena bo smotrno, da bo prišlo do sodelovanja med organi geodetske službe, mestnimi upravami in nosilci relevantnih podatkov na območju mesta (komunalne organizacije, cestna služba itd), da bi skupno financirali potrebne nove izmere v skladu z zahtevami projektnih rešitev geoinformacijskih sistemov mesta. Geodetska služba delno že razpolaga s primernimi numeričnimi izmerami, katere se . bodo lahko preoblikovale za vključitev v informacijske sisteme v drugih primerih pa bo kot kažejo poizkusi v tujini smotrno izves- ti novo izmero in pri tem vzpostaviti lastninsko-mejni kataster in kataster stavb. 58 Geodetski vestnik 1 /1990 UDK 06 GZ SRS:528.001.1 Andrej Bilc:, dipl.inž.geod. Geodetski zavod SRS 61 000 Ljubljana, YU IZVLEČEK Referat podaja hipotetične smeri tehnološkega ravoja Geodetskega zavoda SRS. Temelji na treh usmeritvah: akviziciji podatkov, informacijskem servisu in kartografiji, ki jih povezuje soroden pristop k oblikovanju sodobnih izdelkov. Podane so osnovne smernice, iz katerih je razvidna tudi vloga v okviru geodetske službe. ZUSAMMENFASSUNG Dieser Beitrag beschreibt hipothetische Entwicklungsmoeglichkeiten fuer die Firma Geodetski zavod SRS. Grund dafuer sind drei Haupttechnologien: Datensammlung, lnfor- mationstechnologie und Kartographie, die finden gemeinsame Komponenten in der Entwicklung neuer Produkte. Auf diesem Grund kann man die Rolle der Firma in der slowenischen geodaetischen Gemeinschaft schaetzen. UVOD V uvodu želim poudariti, da je v današnjem času povečanega medsebojnega tek- movanja in raznorazne diferenciacije vsako napovedovanje silno tvegano. Že izražena namera o smereh in ciljih razvoja lahko pomeni, da se bodo na teh poteh znašle ovire, ki jih doslej ni bilo. Drugače povedano, če želiš kaj doseči, tega ne ob- javi tako, da bi lahko postalo predmet preverjanja, kajti vsi bodo proti, tudi če sami nimajo niti približno tako dobrih idej. O geodeziji in dejavnosti Geodetskega zavoda SRS imam svoje mnenje, na osnovi katerega sem zasnoval tudi hipotetične smernice njegovega nadaljnjega razvoja, če naj ostane relativno uspešna or- ganizacija ali po novem podjetje. Ne želim podajati zasnove njegove oragniziranosti, temveč le tehnološke usmeritve, ki bi lahko veljale tudi za koga drugega. Smatram, da bi morali razvijati tri dejavnosti: akvizicijo podatkov, informacijski servis in kar- tografijo. Seveda obstojajo v organizaciji tudi druge dejavnosti, ki pa jih tu ne obrav- navam, sicer bi bil referat preširok. Osnova za opredelitev o obsegu dela na posamez- nih smereh so predvsem ocene o poten- cialu uporabnikov, ki pa doslej niso bile eksplicitno podane, razni programi pa ne dajejo zagotovila za realizacijo. AKVIZICIJA PODATKOV V sedanji fazi razvoja pridobivamo podatke s: - terensko izmero oz. meritvami, aerosnemanjem, fotogrametrijo in in- terpretacijo, - obdelavo obstoječih grafičnih načrtov in - s satelitsko teledetekcijo. Na vseh štirih področjih bi morali izvesti krepke spremembe, če bi želeli slediti raz- voju v svetu, še več pa, če bi hoteli dati tem dejavnostim nekaj originalnosti in ne bi le kopirali nekaterih državnih ali poldržavnih ustanov pri sosedih. Največ smo doslej storili na področju terenskih meritev, kjer smo ob nakupu dveh avtomatskih merilnih postaj z lastnim razvojem podprli av- tomatizacijo meritev in izdelavo katastrskih načrtov ter tako dokazali, da smo vešči takega dela. Ob tem smo zagotovili prenosljivost podatkov na večje sisteme za podporo geografskim (grafičnim) infor- macijskim sistemom (GIS), za katere smatram, da so orodje naših uporabnikov, ki jim omogoča izrabo teh in drugih podat- kov pri upravljanju in odločanju. Seveda je uporaba te tehnike trenutno komaj kaj več kot vzorčna, saj je večina terenskih ekip opremljena še s klasičnimi instrumenti. Poleg opremljanja, ki je vsekakor trd oreh, pa nas čakata še dve nalogi: standardizacija izdelka za druge, zahtevnejše načrte in baze podatkov ter strokovno usposabljanje izvajalcev. Slednje je zahtevna, pa ne neizvedljiva naloga, saj ravno na tem področju delavci najhitreje sprejemajo nova znanja in pristopajo k stav- ri z veliko mero zagnanosti (in entuziazma). Menim, da je to v tem trenutku najperspek- tivnejša smer razvoja, saj lahko že v okviru lastnih sredstev realiziramo poglavitne raz- vojne cilje. Glede na učinkovitost in roke za izvedbo del je ta tehnologija lahko v mnogih primerih konkurenčna klasični fotogrametriji, kjer pa je predmet izmere stanje, ki na terenu ni obeleženo s fizičnimi objekti, kot je to npr. posestna meja, pa je njena prednost nesporna. Dopolnjujemo jo lahko s podatki iz obstoječih evidenc in ortofoto načrti, pri čemer lahko izkoristimo veliko natančnost teh izmerjenih podatkov za izboljšanje kvalitete ostalih elementov izdelka. Instrumentalno osnovo terenskih meritev predstavljajo sodobne merske postaje z in- tegriranim registriranjem in deloma tudi ob- delavo podatkov v povezavi z mikroračun­ alniki in programsko opremo, ki deluje v okolju CAD. Posebno vlogo ima pri tem tehnika satelitskih meritev (trenutno izključno GPS), ki bo ob nedvomni uporabi pri razvoju in sanaciji geodetskih mrež pripomogla tudi k uspešnejšemu izvajanju terenskih meritev, čeprav ne pričakujem, da bi jo v kratkem uporabljali za izmero detajla. Pozorno moramo spremljati tudi razvoj sis- temov za določanje lokacije na osnovi zemeljskih mikrovalovnih oddajnikov, ki jih stacioniramo v območju delovišča. Navajanje opreme po proizvajalcih in tehničnih podatkih je nepotrebno. Osnovni cilji, ki jih moramo pri uvajanju v proiz- vodnjo doseči so: razširitev obsega podat- kov, ki se na terenu zajemajo, odprava kar največ pomožnih del, redukcija kontrolnih meritev na nujen obseg, zmanjšanje terenske ekipe ob hkratnem dvigu strokov- nega nivoja in specializacija za področje uporabe zajetih podatkov. Glede na najnovejše trende v zemljiškem katastru, na področju priprave geodetskih osnov za urbanistično planiranje, izgradnjo infrastrukturnih objektov in še kje, bi morali to tehniko še izpopolniti, predvsem pa povečati izvajalske kapacitete. S stališča geodezije kot službe in stroke pa bi morali dokončati projekt sanacije trigonometrijskih mrež in razviti mrežo navezovalnih točk za intenzivna območja. S tem bi omogočili iz- vajanje geodetskih del skladno s predpisi in strokovnimi spoznanji, ne da bi nas mučila dilema o potrebnosti in strokovni upravičenosti tega ali onega postopka. Aerosnemanje, fotogrametrija in inter- pretacija predstavljajo v veliki meri samos- tojno vejo akvizicije podatkov. Sedaj uporabljena tehnika je razvita v šestdesetih letih. Problem posodabljanja so predvsem velika vlaganja, ki jih ob nerazvitem trgu izdelkov le težko zmoremo. Aerosnemanje se je z nabavo kamere s kompenzacijo zamika slike približalo svetovnemu trendu na področju metrične fotografije, na ostalih področjih pa močno zaostajamo. Predvsem je zaostal razvoj na področju informacijskih snemanj, za kar je mnogo vzrokov, objektivnih (zunanjih, na katere težko vplivamo) in komercialnih, saj se za taka snemanja kljub interesantnosti le redko najdejo tudi sredstva (primer: snemanje naravnih nesreč). V prvi fazi bi morali v ponudbo vključiti video z možnostjo registracije, digitalizacije, digital- nega procesiranja in računalniško podprtega izvrednotenja. Nadaljnja 60 Geodetski vestnik 1 /1990 perspektiva so skenerji z CCD senzorji. Po razvoju takega senzorja za SPOT in MOMS lahko pričakujemo, da bodo slične, vendar cenejše naprave razvite tudi za uporabo na majhnih višinah. Fotogrametrija je v sedemdesetih in začetku osemdesetih let doživela razvoj analitičnih instrumentov. S tem je pridobila na kvaliteti in razširila je svoje možnosti na drugačne izdelke, ne le načrte. Kmalu so ugotovili, da je to premalo za moderne informacijske projekte, da je analitični instrument še vedno prezahteven, da bi ga uporabljali specialisti za prostorske informacije in poz- navalci obravnavanih pojavov, obenem pa restitutorjev ne moremo usposobiti za te stroke. Informacijske potrebe so narekovale razvoj novih metod in instrumentov. Pojavili so se instrumenti, ki so s premišljeno račun­ alniško rešitvijo skrili zahtevne fotogrametričene operacije pred uporab- nikom ter dobili programsko podporo za zajemanje podatkov, kot jih potrebujejo GIS. Karakteristično je, da zajemamo dve vrsti podatkov: o konfiguraciji terena in o razprostranjenosti opazovanega pojava. Izhod niso vedno načrti, pogosteje so to objektno orientirane baze podatkov, iz katerih lahko izdelamo tudi načrte. Omenil sem že, da gre pri tem za zajemanje tematsko orientiranih podatkov, kot so npr. gozdni sestoji, poškodbe, tektonski elementi, erozija, komunikacijske povezave itd. Pri ekstrakciji takih podatkov si že skoraj praviloma pomagajo z sistemi za procesiranje digitalne ali digitalizirane slike. Če želimo uporabiti tak sistem v povezavi z aerosnemanjem, moramo integrirati močan podsistem za korekcijo geometrije slike, ki je za razliko od satelitskih posnetkov odvis- na predvsem od razgibanosti terena. Pravo orodje bi bil sistem digitalnega ortofoto, ki v takem primeru ne potrebuje materializacije na papirju. Delovni proces bi se odvil takole: AEROPOSNETEK - DMR (fotogrametrija) - SKENIRANJE - REDRESIRANJE(digital- no) - ANAUZA(računalniško inter- pretacija) - ZAJEMANJE V BAZO (formalizacija, digitalizacija, koor- dinatna opredelitev pojavov, povezava z atributnimi bazami) - OBLIKOVANJE IZ- HODNIH DOKUMENTOV Analiza je pri tem računalniško podprta. Metode so enake kot pri satelitskih posnet- kih. Glede na namen so oblikovane različne rešitve, od osnovne, ki podpira digitalizacijo točk, vektorjev in likov na osnovi slike na ekranu do takih, ki omogočajo izvajanje naj- različnejših operacij nad enim ali večimi posnetki ter visoko stopnjo avtomatizacije tvorbe izhodnih podatkov. Prednosttakega sistema je predvsem vtem, da strokovnjak ne uporablja načrta, ki je kot generaliziran in formaliziran prikaz terena izdelek nekega v njegovi stroki mnogo manj podkovanega delavca, temveč neposredno aeroposnetek, ki je izvorna, nazorna slika prostora z izredno gostoto informacij. Generalizacija in formalizacija nastopita le, če je potrebno pri prikazovanju zbranih podatkov in ne vplivata na njihovo kvaliteto. Obstoječi načrti predstavljajo kljub relativni nepopolnosti važen vir podatkov. S prikazano vsebino imamo shranjenih le malo numeričnih informacij ne glede na čas nastanka. Posebno pomembno je to, da so že prisotni in da dajejo informacije o pojavih, ki bi jih le težko ponovno zajeli. Verjetno je najinteresantnejša digitalizacija katastrskih načrtov, saj le-ti prikazujejo stanje v evidenci. Tehnika digitalizacije, vključno s skeniranjem, je potrebna ob prehodu z načrtov in evidenc v tematsko orientirane GIS. Ker je takih primerov več in ker je obstoječi fond načrtov izredno obsežen, je tehnika komercialno zanimiva in more že v kratkem času povrniti vložena sredstva. Perspektivno bomo sicer raje zajemali izvorne podatke, ki jih dajejo druge tehnike, vendar pričakujem, da digitalizacija kot tehnika s tem ne bo iz- gubila na aktualnosti, le predmet dela se bo menjal. Satelitski posnetki so koncem osemdesetih let vse manjkrat omenjani kot potencialni vir podatkov. Vzrok za to je predvsem v tem, da so bila naša pričakovanja drugačna od tis- tih, ki v svetu prevladujejo, pa tudi v !em, da je uporaba ostala na primitivnem nivoju, saj še danes nimamo modernih orodij za njihovo obdelavo. Razvoj gre v smeri povečanja ločljivosti, izboljšanja geometrije, uporabe stereo posnetkov in možnosti naročanja posnetkov, kar vse jih Geodetski vestnik 1 /1990 61 približuje geodeziji in njenim metodam dela. Obenem so računalniška orodja za obdelavo satelitskih posnetkov v veliki meri uporabna za obdelavo avionskih posnet- kov, posebno še v obdobju, ko bomo namesto fotografskih kamer uporabljali skenerje. Satelitski posnetki danes niso nujni za naše delo, vendar pa smo v zadnjih letih izpustili precejšen del razvoja, ki nas lahko, če ga ne bomo ujeli, uvrsti med nerazvite dežele, ki morajo prositi tujce, da jim dajo podatke o njih samih. INFORMACIJSKI SERVIS V sedemdesetih in osemdesetih letih je zavod razvil vrsto dejavnosti, preko katerih je našel kontakte z uporabniki v drugih strokah. Na ta način je z vgrajevanjem dodatnih informacij in grafično obdelavo posredoval v uporabo osnovne izdelke geodetske službe. Temelj teh postopkov sta bili grafična in reprodukcijska tehnika. V času, ko vse več informacij presajamo z načrtov v baze podatkov se spreminja tudi odnos do teh izdelkov. Marsikatera karta kmalu ne bo več doživela izdelave originala za tisk, temveč bo izdelana na zahtevo neposredno v potre_bnem številu izvodov. Da bi lahko sledili tem trendom, se moramo usposobiti za vodenje evidenc o prostoru (zaloga podatkov), povezovanje uporab- nikovih podatkov z njihovo lokacijo v pros- toru (teritorializacija podatkov), pomoč in podporo uporabnikom pri prevzemanju geodetskih podatkov ter izdelavo različnih izhodnih dokumentov. Konkretneje povedano: kot podjetje bi morali ponuditi svoje kapacitete geodetski službi, da bi zagotovili operativnost geodetskih baz podatkov, obenem pa bi morali razviti paleto storitev za uporabnike izven geodetske službe, ki bodo specializirane zaradi možnosti pristopa k prvim. Tako kot na začetku sedemdesetih let bi si morali nabaviti za našo stroko specifično opremo. Tako bi za izdelavo grafičnih prikazov potrebovali barvni risalnik z brizganjem (ink jet), možnost izdelave diapozitivov, potrebovali bi barvno reprodukcijo za majhne naklade, skener za načrte, skener za slike itd, vse z ustrezno programsko opremo. KARTOGRAFIJA V zadnjih letih je vse bolj izražena razvojna usmeritev kartografije izdelava izvedenih kart z dodatnimi vsebinami (planinske, turis- tične, mestne, za posebne priložnosti, ... ). Preko njih se širijo izdelki osnovne geodezije in na ta način dobivajo uporabno podobo, ki vsaj v enem segmentu dodaja argumnte za njihovo produkcijo. Tudi na tem področju se že uveljavljajo računalniki, kot znanilci nove ere. Pričakujemo lahko, da bomo tudi pri izdelavi kart vse več podatkov pridobili iz evidenc in vse manj iz grafičnih originalov geodetskih načrtov. Kartografija bo morala pričeti z ustvarjanjem svojih, uporabi prilagojenih baz podatkov, ki jih bo obvladala v obliki kartografsko orien- tiranega GIS. S tem se bo do neke mere spremenil tudi standard kartografskih iz- delkov. Tudi v takem sistemu bo delež av- torskega dela velik, bistveno pa se bodo menjala orodja, saj bo računalniško podprta baza podatkov omogočala veliko večjo av- tomatizacijo postopkov v pripravi za reprodukcijo in tisk. Strojna in programska oprema, navedena zgoraj bo skoraj izključno zasnovana na računalniški tehnologiji. Le malokateri stroj bo uporaben samo za en namen, večinoma bod z ustrezno programsko opremo služili večim, če ne že vsem vrstam nalog. To narekuje, da planiramo tudi razmestitev opreme tako, da bo dostopna vsem zainteresiranim. Del opreme je vezan na izvajalca, zato bo moral delovati neposred- no v terenskih in delovnih skupinah, del strojev pa bo imel take kapacitete, da bo eden dovolj, tako da bomo lahko nudili storitve tudi za izvajalce geodetskih del izven hiše, kar je nujno za smotrno iz- koriščanje. 62 Geodetski vestnik 1 /1990 UDK528.52 Florijan Vodopivec dr.teh.znanosti FAGG Oddelek za geodezijo 61000 Ljubljana, YU IZVLEČEK Prikazani so različni načini avtomatskega čitanja na elektronskih teodolitih - kodirani in inkrementalni način. ABSTRACT . Various of the automatical scanning on the electronical theodolites are represented - the code and the incremental methods of the scanning. Avtomacija prodira čedalje bolj v vso človekovo dejavnost. Avtomati izpodrivajo do sedaj kronostvarstva - človeka, zaradi njegove zmotljivosti. Avtomati bodo slej ko prej zamenjali skoraj vse delo človeka, njemu bo ostal le nadzor nad delom av- tomatov. Poglejmo poslednje dosežke na področju merskega instrumentarija, ki se ali pa se še bo uporabljal pri geodetskem merjenju. In- strumente glede na izvedbo in glede na namen razdelimo na: - kotomerne instrumente - teodolite - instrumente za merjenje razdalj - raz- daljemere - instrumente za merjenje višinskih raz- lik - l'livelirje - instrumente za satelitsko geodezijo - instrumente za inercialno geodezij TEODOLITI Oglejmo si kratek zgodovinski razvoj in današnje stanje. Leta 1615 je kot prvi meril trigonometrično mrežo Snelius s četrtino lesenega kroga z radijem 8,5 m. Od takrat se instrumenti za merjenje kotov neprestano izboljšujejo. Vendar ta razvoj ni linearen ampak skokovit. Vsaka nova iznajdba predstavlja tak skok kot sledi: celokrožna razdelba z diopterjem uvedba daljnogleda uvedba nonija - stekleni krogi, mikrometri, optična grezila kompenzatorji digitalno čitanje na klasičnih krogih elektronsko čitanje avtomatizirana registracija V tem trenutku nas seveda zanima pred- vsem elektronski teodolit z avtomatskim registriranjem. Avtomatizacija čilanja na teodolitih je že zelo stara želja vseh uporabnikov. Prvi poiz- kusi so bili na mehanični podlagi z zobatimi kolesi in mehaničnimi števci. Vsakemu je jasno, da s takim teodolitom ni mogoče doseči niti približno tako zaželjene sekundne natančnosti. Šele z razvojem elektronike in njenim prodorom v izdelavo teodolitov se je pojavila možnost dejanske avtomatizacije čitanja z željeno natančnostjo. Pri avtomatizaciji ločimo dva načina avtomatskega čitanja na krogih: - kodirani način čitanja - inkrementalni način čitanja Kot prvi se je pojavil način čitanja, ko imamo namesto črtne razdelbe na krogih posebno kodirano razdelbo na podlagi katere nato računalnik določa odčitek pri določeni vizuri. Slika 1a Na sliki 1 je prikazan način kode na krogu tovarne Zeiss Oberkochen in sicer na sliki 1 a je prikazan celoten krog Reg Elte 14 in na sliki 1 b povečan izsek razdelbe pri teodolitu Elta 2. Torej vidimo, da nimamo več samo črtne razdelbe kot pri klasičnih teodolitih ampak poleg črtne rzdelbe še dodatne kode, kar nam omogoča s pomočjo elektronike določitev odčitka na krogu. Na sliki 2a vidimo detajl štirih svet- lobnih diod, ki dajejo svetlobo, ta pa na mestih, ki so neobarvana presvetli krog in pade na ustrezno fotodiodo. Ta svetlobo sprejme in pošlje naprej signal na podlagi 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i 1 1 Slika 1b 64 Geodetski vestnik 1 /1990 katerega nato računalnik računa grobi odčitek. Slika 2a Na sliki 2b pa je prikazan način grobega odčitka na podlagi svetlobno - električnih impulzov skozi kodirano linijo C. Seveda temu grobemu odčitku sledi še fini odčitek, ki ga namesto nas opravi elektronika s pomočjo interpolacije. Interpolacija je prikazana na sliki 3a, kjer vidimo pet krožnih linij. G linija predstavlja gonsko razdelitev s 400 črticami. Kodirana linija C služi za določitev grobega odčitka števila celih gonov. 0,1 gona dobimo kot razliko števila črtic na liniji T (4000 črtic), med gonsko črtico na liniji Gin DDDDDDDDDDDODDOODDDOOi o o DG D 0000 O O OOc /{ L H II H H L L H L L L L l L [ ,, L h' C n zO ?' Z' z1 z(l ,! zl z) zO z' zO 2' zl z1 zO z' ;l c1 2'7 zl 1 '---,----' ----.- -------,--- -,,--- ._,......, X ICC.'1 x 111;:n x ICO;c,1 "lpn x /Oq:!7 :x lX;cn g + 70 ?00 o + eo ' ,":J I · l,9 :::111 1 ?cOc:n . ' 1 Slika 2b Geodetski vestnik 1 /1990 65 indeksom na liniji l. Število tako dobljenih O, 1 gonov prištejemo številu celih gonov. Da natančnost še povečamo, moramo določiti še fini odčitek. -'-'-------------A ~------/ 1111!111111111111111!!11111111!11111 r -'-------' ___ _.__ _____ 1__ 6 _.__.._..111'-'-I _.l _ __,_I _,_J ._! -~I ~' ~I _ c Slika 3a Na ta način smo dobili celotni odčitek pri dani vizuri, ki ga zapišemo ali pa av- tomatsko shranimo v pomnilnik. lnkrementalni način avtomatskega čitanja Na sliki 4a je prikazan način razdelbe na krogu pri inkrementalnem načinu čitanja. Vidimo, da imamo samo eno razdelbo. Ta pa ni črtna, kot pri klasičnih teodolitih, ampak so širine črtic enake širini vmesnih polj. Celoten krog je običajno razdeljen na 20.000 temnih in 20.000 enako širokih svetlih polj. Skupaj torej 40.000. Izračunano v gonih nam vsak element / razdelbe predstavlja 0,01 gona. Kot vidimo krog ni oštevilčen, zato ne -~-~---------+, .,-1 _..__..__ T moremo določati absolutnih leg smeri o ' ' ampak le relativne lege smeri glede -pj na število pretečenih svetlo-temnih polj. To določamo s pomočjo skaniranja. Fotodiode dobivajo od luminiscenčnih diod različno količino Slika 3b svetlobe, ki za.visi od razporeditve svetlo- temnih polj med obema diodama. Na sliki 3b vidimo, da moramo še določiti preos- tanka 'a', to je razlike med zadnjo še odčitano črtico na kodirani liniji T in koncem im- e u lza na kodirani liniji l. Stevilo 'a' določimo s pomočjo interpolacije, števila impulzov na prej omenjenem intervalu in številom impulzov celega intervala med črticami kodirane linije T. Grobi odčitek gonov (kodirana linija C) Grobi odčitek O, 1 gonov (kodirani liniji T, 1 in G) Fini odčitek a/b (kodirani liniji I in T) 28 O.O gon 0.7 gon 0.0250 gon 280.7250 gon 66 Geodetski vestnik 1 /1990 slika 4a Slika 4b Iz slike 4b vidimo, da se jakost svetlobnega toka menja sinusoidno. Fotodioda svetlobni tok spreminja v električnega, tega pa s posebnim elektronskim dodatkom v pravokotne signale. Poseben detektor zaz. nava smer vrtenja alhidade in daje navodilo števcu za pravilno registriranje vrtenja al- hidade. Da bi dobili točnejše čitanje, se poslužujemo dveh načinov: - interpolacije (v okviru svetlo-temnih polj) - dinamičnega čitanja Če želimo točnejši način čitanja kot je 0,01 gona, potem se moramo poslužiti inter- polacije. Tu določimo interpolacijo manjše in večje natančnosti. Pri manjši natančnosti interpolacije v okviru enega svetlo-temnega polja, kar odgovarja periodi 2lf, s pomočjo elektronske interpolacije lahko razločimo osem faz (slika 4b). Tako povečamo natančnost čitanja pri 25.000 črticah na 0,002 gona. Še natančnejši način je podan na sliki 5a, kjer celotno svetlo-temno polje preslikamo na 2 periodi, to je na 4 lf in s tem dosežemo interpolacijo v razmerju 1 :16. Slika 5a Slika 5b Pri 25.000 črticah je to 0,001 gona. Natančnost pa lahko še povečamo, če združimo obe diametralni legi razdelbe eno nad drugo in če uporabimo preslikavo enega svetlo- temnega polja na 4 lf , se nam natančnost še poveča na 0,0005 gona. Na ta način smo še eliminirali pogrešek ekscentričnosti razdelbe (slika 5b). Natančnejši način interpolacije seveda zah- teva istočasno opazovanje obeh diametral- nih leg razdelbe, da eleminiramo ekscentričnost razdelbe in povečamo natančnost interpolacije. Sam princip čitan­ ja si oglejmo na primeru elektronskega teodolita tovarne Kern E 2. Elektronski teodolit E 2 uporablja inkremen- talno tehniko določanja odčitka na horizon- talnem in vertikalnem krogu. Namesto običajnega limba za merjenje kotov uporablja krog z nizom črtic (rež temnih in svetlih polj) na enakih razmakih. Osnovna naloga elektronike je določanje smeri in števila prehodov temnih in svetlih polj ob zasuku horizontalnega ali vertikalnega kroga teodolita. Geodetski vestnik 1 /1990 67 2 7 6 Slika6 Za dosego čimvečje točnosti odčitavanja velikosti premikaje pri teodolitu E 2 koristno uporabljen Moire efekt, ki omogoča izredno točno interpolacijo med dvema črticama. Svetloba luminiscenčne diode (6) (slika 6) prehaja skozi določeno mesto (samo 7) na steklenem krogu (5), na katerem se nahajajo radialne črtice širine 5,5J1lm (na celotnem krogu 20.000 črtic). Razmik med črticami je enak širini črtice. Svetloba prehaja najprej skozi optični sistem leč (2), ki ustvarja povečano sliko prvega dela stek- lenega kroga (faktor povečave je 1,005) v ravnino diametralnega dela steklenega kroga (4). Na tej drugi strani zaradi neenake širine radialnih črtic tega dela kroga in radialnih črtic slike prvega dela kroga prihaja do medsebojnega periodičnega prekrivanja (slika 7). Na osnovi tega pre- krivanja nastajajo Moire-jeve slike, ki delujejo podobno kot nonij in s pomočjo katerih je možna natančna interpolacija premika (rotacije) alhidade znotraj širine radialne črtice. ,-;;,o rr.ax. mm. z 4 5 Moire-jeva slika (sestavlja jo 200 radialnih črtic) se preslika na 4 fotodiode (3) (slika 6). Jakost svetlobnega toka, ki prehaja skozi Moire-jeve slike ima približno sinusoidno porazdelitev. Fotodiode, ki so razporejene vzdolž Moire-jeve slike, pretvarjajo svetlob- ni tok, ki pada na njih v električno napetost, s pomočjo katere se izvrši grobo merjenje - določitev števila prehodov Moire-jevih slik in fino merjenje, ki je v bistvu matematična interpolacija - določitev lege znotraj Moire- jeve slike. Pri zasuku teodolita diode generirajo štiri električne signale, ki so med seboj zamaknjeni za 90 stopinj. Svetlobni tok na teh diodah lahko zapišemo u1 u1sin f 02 = 02sin ( f + 11/2) u3 = u3sin ( f + JI ) U4 = u4sin ( f + 31112) Za fino čitanje moramo določiti lego diod v okviru Moire-jeve diode, s pomočjo nas- lednjega izvrednotenja danih signalov na vseh štirih diodah. Slika 7 68 Geodetski vestnik 1 /1990 01sin f - 03 sin ( f + II) = (TI 1 + 0 3 )sin f 02sin ( f + 11/2) - 04sin (f+ 311/2) = (02 + 04 )cos f Amplituda je uravnavana tako, da velja U1 U2 LJ3 = LJ4. Fazni kot pa nam izračuna mikroprocesor po enačbi: (Ol + u3 ) sin -f tg f = ..:__.::.,__-"----- (02 + u4 ) cos f Kako je to pri teodolitu E 2 tehnično iz- vedeno vidimo na sliki 8. Signal iz fotodiod prehaja na operativne ojačevalce. Pri premiku za eno Moire-jevo periodo se razlika napetosti U1 - LJ3 menja kot sinusna funkcija vrtenja alhidade, raz- lika napetosti U2 - LJ4 pa kot kosinusna funkcija. Schmitt-ovi stikali (Schmitt Trigger) naprej 1 1 1 '--"'-'---' Schmitt' .f1J1. ločilno števec naprej nazaj Trigger mesto =2cos 'f = 2sin Y' >-'"--<-.--.!· Schmitt 1-----J Trigger smer vrtenja "------"'-' rnnož i-1------- lni k nazaj Slika 8 COS CJ t ---'---, cos(w t-r ·'~ ---- + ,_ __ .._ rnn oži:- 1----'l'----' lnik ______ sin wt sinusni generator._ ________ _,_ _____ _, l kHz cos wt Geodetski vestnik 1 /1990 cos l.,J t merilec faz Slika 9 69 pretvorita ti razliki napetosti v pravokotna signala, ki sta zamaknjena za . Detektor zamika na osnovi primerjave obeh signalov (zakasnitev faze - odvisno od smeri zasuka) pošilja impulze preko kanala naprej - nazaj na mikroračunalnik (ena Moire-jeva slika - en pravokotni signal - en impulz) - grobo čitanje. Fino merjenje predstavlja interpolacije, s katero se določa premik znotraj Moire-jeve slike. Da bi dobili čitanje z natančnostjo 0,0001 gona, moramo števni interval inter- polirati z natančnostjo enega procenta. Če je grobo čitanje dinamično, potem je fino čitanje statično. Rezultat tega je kot , ki ga dobimo s pomočjo merjenja svetlobe na 4 diodah. Dva diferenčna signala (U1 - U3 in U2 - U4) množimo s harmoničnim nihanjem s frekvenco 1 kHz. Oba tako dobljena sig- nala sta v fazi zamaknjena za 11'/2, relativno drug na drugega. Ta dva signala združimo in tako lahko raču­ namo cos!,,t~ po sledeči enačbi: cos (.J.- f) = COSwt. COSf + sin„t. sin'/ To nato primerjamo z začetnim nihanjem enega kHz in oba signala imata fazni premik Slika 10 1 tekočinski kompenzator 2 sistem leč ravno za vrednost . Shematični prikaz fine- ga merjenja je prikazan na sliki 9. To vred- nost kota računalnik pretvori v digitalno obliko in nato sešteje grobi in fini odčitek, ki se nato pojavi na ekranu. Pri inkrementalni tehniki ničla na krogu ni fiksna. Določa se ob vsaki vključitvi ele- ktronskega teodolita posebej,tedaj se za- četni odčitek postavi na ničlo. Od trenut- nega položaja alhidade ob vključitvi je od- visna ničla na horizontalnem krogu. Vertikalni krog mora biti vedno tako orien- tiran, da se ničla razdelbe nahaja v smeri zenita. To je pri elektronskem teodolitu E 2 doseženo z ob vertikalni krog vgrajeno fiksno masko z nizom rež in drugo enako masko, ki se giblje skupaj z vertikalnim krogom. V trenutku prehoda daljnogleda skozi vertikalni položaj se prekrijeta fiksna in gibljiva maska, svetloba luminiscenčne diode prehaja skozi reže in pada na fotodiodo. Na osnovi svetlobnega impulza na fotodiodi le-ta sproži merjenje. Shematični prikaz delovanja kompenzator- ja elektronskega teodolita E 2 je prikazan na sliki 1 O. Podobno kot klasični teodolit DKM 3 luminiscenčna dioda 4 fotodetektor 5 odbit snop svetlobe 6 optične prizme 70 Geodetski vestnik 1 /1990 2 A ima tudi elektronski teodolit E 2 teko- činski kompenzator. Luminiscenčna dioda oddaja snop svet- lobe, ki se na zgornji površini tekočine od- bije (totalni odboj) in pade na fotodiodo, katere površina deluje kot ploskovni fotodetektor. Če pade svetloba na aktivno površino fotodiode, se na elektrodah, ki so ob straneh, pojavi napetost, ki je obratno proporcionalna oddaljenosti osvetljene točke od elektrod. Na osnovi napetosti na posamezni elektrodi je mogoče določiti položaj (koordinate) glede na izhodiščno točko kompenzatorja, s tem pa nagib teodolita v dveh med seboj pravokotnih smereh. Natančnost odčitavanja teh koor- dinat je večja od 1 m (kar odgovarja O, 1 mgon). Podatke o nagibu vertikalne osi !I Slika 11 teodolita lahko odčitamo na ekranu ali pa mikroračunalnik z njimi direktno popravi odčitke na krogih. Dinamični način točnejšega čitanja Ta način uporablja Wild v teodolitu T 2000, kjer primerja fazi (svetlo/temne periode) na dveh mestih čitanja. Na sliki 11 vidimo dva sistema za čitanje na inkrementalnem krogu. V obeh primerih imamo diametralno postavljeni odčitni mesti za eliminacijo pogreška ekscentričnosti razdelbe. Ls predstavlja stalno mesto Lr pa gibljivo mesto povezano z daljnogledom teodolita. Če predstavlja svetlo/temno polje kot in ostanek čitanja , potem lahko zapišemo izmerjeni kot v obliki: ali T = nTo + .. T Število n predstavlja število sinusnih sig- nalov svetlo/temnih polj, ki jih števec prečita. Te iste sinusne signale pretvorimo v pravokotne signale in sicer za stalno mesto Ls in za premično mesto Lr. Razlika dobljenih pravokotnih signalov pa je prav ostanek odčika. Postopek čilanja pa je sledeč. Poseben procesor sproži vrtenje kroga. S tem se ,g /!\ \V sS sproži potek čitanja prehoda celih faz, torej števila n. Celoten krog vsebuje 1024 črtic. Pri vrtenju takovsako odvzemno mesto opravi 512 faznih primerjav, iz katerih račun­ alnik izračuna povprečje in tvori aritmetično sredino dveh diametralnih leg, tako dobimo prost pogreška ekscentritete razdelbe. Pri teodolitu Wild T 2000 tako dobimo odčitek z natančnostjo 0,01 mgona. Seveda pa so s tem opisani samo osnovni načini čitanja, ostanejo pa nam še mnogi podsistemi različnih proizvajalcev. Geodetski vestnik 1 /1990 71 UDK 528.5 + 621.317 Mag. Dušan Kogoj, dipl. ing. geod. FAGG-oddelek za geodezijo Jamova 2, 61000 Ljubljana, YU IZVLEČEK V članku je predstavljen osnovni princip delovanja sodobnih faznih razdaljemerov na primeru WILD Di 3000 ter princip delovanja novejših najpreciznejših serijskih razdaljemerov namenjenih uporabi v geodeziji na primeru KERN ME 5000. ZUSAMENFASSUNG In der Arbeit das Grundprinzip des lmpulsmessverfahren beim neue elektrooptische Entfernungsmessungsgerate mit WILD Di 3000 und das Prinzip des Phasenvergleichsver- fahren beim neusten Prazisiongerate mit KERN Mekometer ME 5000 vorgestellt ist. 1. UVOD V zadnjem času so v razvoju elektronskih razdaljemerov izredno napredovali im- pulzni razdaljemeri, ki so bili še pred kratkim neuporabni za geodetske namene, saj niso zagotavljali zadostne natančnosti. Z novim principom merjenja časa potovanja svetlob- nega impulza so se po natančnosti prak- tično izenačili s faznimi razdaljemeri, njihova uporabnost pa je celo večja. Najpreciznejši razdaljemeri so še vedno fazni razdaljemeri. Način določanja ničel z zvezno spreminjajočo modulacijsko frek- venco, ki je bil uporabljen že davno pri Wildovem DI 10, se znova uveljavlja. 2.IMPULZNI AAZDALJEMERI Osnovni princip delovanja impulznega raz- daljemera je merjenje časa dvakratnega prehoda svetlobnega impulza med dvema točkama. Na podlagi izmerjenega časa je dolžina: s= vt/2 Glede na to, da je hitrost svetlobe izredno velika, so časovni intervali t izredno kratki. Potrebna je torej izredna natančnost do- ločitve časovnega intervala, ki je potreben, da svetlobni impulz, ki ga odda instrument, preteče pot med točkama, med katerima želimo izmeriti dolžino. Za ilustracijo naj omenim, da je potrebno za določitev dolžin: z n_atančno~1t\~ 1 ~m izmeriti čas z natancnostJo 7.10 . KIJub temu, da je osnovni princip merjenja z impulznimi raz- daljemeri zelo enostaven, se niso mogli prebiti v široko prakso predvsem zaradi omejene natančnosti, ki je bila posledica prav problema visoke natančnosti določitve časovnega intervala. Ta problem so začeli reševati v tovarni FEN NEL in do danes pos- topek merjenja časa zelo izpopolnili. Njim se je pridružila tovarna WILD, ki je izdelala razdaljemer Di 3000, namenjen široki uporabi. Poglejmo si princip merjenja časa, ki ga uporablja ta instrument. Izvor svetlobe razdaljemera Wild Di 3000 je GaAs laserska dioda. Instrument oddaja ze- lo kratke impulze širine 12ns, kar odgovarja približno poti 3.6 m. Čas potovanja impulza se meri na osnovi primerjave odhodnega in povratnega impulza z referenčnim signa- lom frekvence 15 MHz. Na sliki 2.1 je she- matsko prikazan način merjenja časa. Referenčno nihanje frekvence 15 MHz omo- goča merjenje časa z natančnostjo 7.10-8 ( 1 O m), kar predstavlja grobi odčitek - To. Fini ""'1'"' STOP Ref. ose. 15 MHz 1 1 ta --1 2 At Slika 2.1 Način merjenja časa napetost odčitek, ki ga predstavljata intervala ta in ti,, pa se določa s pomočjo pretvornika, v kate- rem se napetost menja linearno s časom. V trenutku 1 oz. 3 odhodni oz. povratni signal sproži enakomerno polnjenje kondenzator- ja, ki ga prekine referenčni signal v trenutku 2 oz. 4. Namesto časovnih intervalov ta in ti, merimo napetost na ustreznih kondenzator- jih Ua in Ub. V tem primeru velja razmerje (slika 2.2): .,,-, .,. .,, 1 ta/to = Ua/Uo in tb/to = Ub/Uo 1 1 1 1 3 4 ,,. .,. 1 1 t v· cas Slika 2.2 Razmerje med časom in napetostjo na kondenzatorjih 74 Geodetski vestnik 1 /1990 Tako se enostavno indirektno določita časovna intervala ta in tb. Celotni časovni interval med odhodom in povratkom svet- lobnega impulza je: t = n.T o +ta-tb Na ta način se natančnost določitve časov­ nega intervala zelo poveča. Ena meritev zagotavlja natančnost 1 cm, ta pa se poveča z velikim številom meritev. Di 3000 namreč vsake 0.5 ms odda nov impulz. Tako v 0.8 s razdaljemer 100 krat ponovi posamezno meritev. Končna vre,dnost je aritmetična sredina posameznih meritev, njena zagotovljena natančnost pa je (5 mm + 1 ppm). Pri 1000 ponovitvah v 3.5 s se natančnost še poveča (3 mm + 1 ppm). Inštrument omogoča, da število ponovitev meritev, oziroma časovni interval merjenja določamo sami. Natančnost impulznih raz- daljemerov je praktično enaka natančnosti faznih razdaljemerov s tem, da imajo prvi določene prednosti: - krajši čas merjenja, - večji doseg (energija je skoncentrirana na impulz), - pri krajših razdaljah je mogoče mer- jenje brez reflektorjev in - manjša masa. 3. PRECIZNI RAZDALJEMERI Bistvena sprememba se je zgodila v razvoju preciznih razdaljemerov. Tovarna KERN (danes pod okriljem WILD-a) je skon- struirala naslednika znanega Mekometra ME 3000, Mekometer ME 5000. Instrumenta sta si še najbolj podobna po imenu. Ob nekaterih istih karkteristikah je novi mekometer popolnoma nanovo zasnovan instrument Največja sprememba se je zgodila prav v samem principu merjenja. Obdelavo pulzne frekvence v prostorskem resonatorju je zamenjal shyntesizer, ki neprekinjeno oddaja modulacijsko frekven- co, s tem pa odpadejo številne težave. Is- kanje ničel s spreminjanjem dolžine optične poti (ME 3000) je zamenjal način z zvezno spremenljivo modulacijsko frekvenco (ME 5000). V principu isti način uporablja tudi razdaljemer Geomensor CR 204. Izvor nosilnega valovanja Mekometra ME 5000 je He-Ne laser, ki neprekinjeno oddaja linearno polarizirano svetlobno valovanje valovne dolžine 632.8 nm. Zunanja električna napetost frekvence približno 500 MHz, katere izvor je kvarčni kristal in je krmiljena preko synthesizerja, spremeni optične lastnosti elektrooptičnega kristala (modulator). Na osnovi te napetosti se spremeni smer polarizacije prehajajočega svetlobnega žarka (zunanja modulacija - Fitzeau princip). Instrument primerja kota zasuka nihanje ravnine (fazo) izhodnega in povratnega žarka. Kota sta enaka v primeru, ko je mer- Slika 3.1 Primer izmerjene dolžine kot celoštevilčni mnogokratnik polovične modulacijske valovne dolžine?../2 oziroma:i-.-12, s pripadajočo modulacijsko frekvenco fo = c/,1..,oziroma fk=c/?.~(c - hitrost svetlobe). Količina k je potrebna pri izračunu dolžine po enačbi 1. Geodetski vestnik 1 /1990 75 jena dolžina enaka celoštevilčnemu mno- gokratniku polovične modulacijske valovne dolžine (30 cm) (slika 2.1). Takrat je svetlob- ni tok, ki pade na detekcijsko diodo enak nič - ničelni položaj, ničla. Pri ME 5000 se torej ne meri faza, temveč frekvenca, ki se spreminja s korakom 0.3 ppm toliko časa, dokler ni dosežen ničelni položaj. Natančnost določitve 'frekvence ničle" (frekvence pri ničelnem položaju), mora biti seveda večja, kot je osnovni korak spremembe frekvence. To je doseženo z Wobblerjem, ki modulacijski signal sinosno frekvenčno modulira v ritmu 2 kHz in 'dvigom" frekvence i 5 kHz ('high range") oz. :!: 25 kHz ("low range"). S tem je doseženo, da ob točno določeni ničli (vsklajeni slučaj), doseže detekcijsko diodo moduliran svetlobni žarek frekvence 4 kHz. Kadar ničla ni določena dovolj točno, nas- topi amplitudna razlika frekvence 2 kHz. Z določitvijo ničelnega položaja je izvršena precizna meritev. Celotno število polovičnih !;fE!iz;JE!A SYE ILOSE modulacijskih valovnih dolžin (N) na pre- tečeni merski poti (slika 3.1) se izračuna iz razlik frekvence med dvema sosednjima ni- 6elnima položajema (ničla). Točno se ta raz- lika določi z merjenjem frekvenc pri k ničlah. Dolžino izračuna interni računalnik po ena- čbi: fo C S ::: Rnd Ck C fk _ f - ·, C 2f o ) kjer je O ~ - k število frekvenčnih razlik - Rnd zaokroženo na celo število - c hitrost svetlobe (299707186.9 m/s) - fo frekvenca prve ničle - fk frekvenca k-te ničle Določanje števila polovičnih modulacijskih valov je pri kratkih dolžinah omejeno (1 O m) zaradi omejene koristne širine synthesizerja približno 15 MHz (od~470 do~490 MHz). V odvisnosti od omejene frekvenčne ločljivos­ ti synthesizerje velja to tudi pri večjih dolžinah (~8 km). Pri znani približni dolžini (nat+-0.2 m) ali z zunanjim krmiljenjem in- JAKOST SIGNALA 2 KHZ FREKVEHČIIA MODULACIJ.-\ FREKVENČUI HOD ~ 2S l 16 .'.. 25 ± 50 mm ± 12 mm ± 8 mm > 25 .'.. 40 ± 50 mm ± d/2500 mm ± 12 mm > 40 .'.. 100 ± 100 mm ± d/2500 mm ± 30 mm > 100 ± 100 mm ± d/2500 mm ± d/3300 mm Tabela 1: Dovoljena odstopanja zakoličevanja tlorisa objekta, glede na oddaljenost med zakoličenimi točkami in ne glede na etažo zgradbe 112 Geodetski vestnik 1 /1990 spregledali širši razvoj geodetske stroke in njeno vlogo v spremenjenih gospodarsko ekonomskih razmerah. Takratni inženirski kader je bil usmerjen v upravno in v državno izmero, namesto, da bi spremljal razvoj geo- detske stroke v svetu in uvedel organiza- cijske strukture, ki bi bile usklajene z novimi gospodarsko - ekonomskimi razmerami. Podobno stanje je bilo pri sprejemanju zakonodaje v povojnem obdobju, saj je tudi v tem primeru bila izpuščena geodezija v inženirstvu. Tako so sprejeti zakoni in pred- pisi predvsem urejali dejavnost povezano z izmero za potrebe katastra in državno iz- mero. Posledica vsega tega je, da so si ostale tehnične stroke (s katerimi geodezija sodeluje, zaradi potrebe po reševanju problemov, ki jih lahko uspešno reši le geodezija s svojimi metodami) organizirale geodetske skupine za svoje potrebe. Tako se danes srečamo s stanjem, da imajo skoraj vse malo večje projektantske in iz- vajalske delovne organizacije, organizirane svoje večje ali manjše geodetske skupine. Nivo geodetskih del je pogosto zelo nizek. Geodetska dela pa so opravljena brez zunanjega strokovnega nadzora. Stanje in položaj geodezije v teh organizacijah, nista določena po enotnih merilih, temveč po merilih, ki jih predpišejo posamezne or- ganizacije. Geodetska dela za potrebe katastra in državne izmere, so dokaj dobro or- ganizirana in urejena s predpisi in stand- ardi. Vendar se moramo zavedati, da istih predpisov ne moremo uporabiti za potrebe geodezije v inženirstvu. Za potrebe priprave geodetskih podlag za projektiranje, samo projektiranje, izgradnjo, vzdrževanje objek- tov, kontrolne meritve, urbanizma in ostalih tehničnih strok, s katerimi ima opravka geodezija v inženirstvu, moramo sprejeti posebne zakone in standarde. V nasprot- nem primeru, bomo še vedno imeli opravka z napori posameznih geodetov, da inves- titorja prepričajo, da je njegova dolžnost, da zbere potrebno geodetsko tehnično dokumentacijo za investicijsko in ostalo izgradnjo. Geodetska dokumentacija je potrebna za uspešno in racionalno planiranje in projektiranje. Poleg tega morajo biti geodetska dela pri izgradnji ob- jektov zajeta v programu izgradnje objekta od projektiranja do predaje zgrajenega ob- jekta v uporabo. Kasnejše vključevanje geodetskih del povzroči težave, saj ni pred- hodno rešeno financiranje geodetskih del in planiran čas, ki ga potrebujemo geodeti za opravljanje svoje dejavnosti v okviru izgradnje objektov. Zaradi tega nerešenega statusa in položaja geodetskih strokovnjakov, smo geodeti postavljeni pred velike težave in nimamo možnosti, da ostalim tehničnim strokam nudimo tako kvalitetne storitve, kot bi jih lahko. Poleg tega je nerazumljivo, da "Pravilnik za državni premer - II. i III. deo" posega tudi na področje geodezije v inženirstvu. Tako lahko v omenjenem pravilniku v členu 9 (stran 1 O) preberemo: "Posebna geodetska dela - za posebne iz- mere, snemanja in dela pri zakoličevanju objektov, ki ne spadajo med dela za potrebe državne izmere, mora pooblaščena uprav- na geodetska ustanova, zavod ali podjetje za vsako gradbišče izdati posebna navodila in standarde osebju, ki je določeno za izvršitev teh nalog. Ta navodila in standardi se izdajo v predpisanem delovnem nalogu." S tem členom omenjenega pravilnika, iz leta 1958, je načeto vprašanje standardiziranja za potrebe geodezije v inženirstvu. Obvezo za izdajanje navodil in standardov za geodezijo v inženirstvu, je sprejela pooblaščena upravna geodetska or- ganizacija. Ta bi morala sestaviti strokovno službo, ki bi poskrbela, da bi se ta člen pravilnika izvajal, do tega pa kasneje ni prišlo. Iz tega se jasno vidi tudi odnos geodetske stroke do problemov geodezije v inženirstvu. Zavedati se moramo, da moramo probleme geodezije v inženirstvu reševati istočasno z reševanjem problemov državne izmere in katastra zemljišč. 4.2. Predlog za novi "Zakon o graditvi objektov" V predlogu za novi 'Zakon o graditvi objek- tov' so že upoštevane nekatere pripombe, ki smo jih geodeti dali, na vsebino pred- laganih tez za novi "Zakon o graditvi objek- tov'. Vendar geodetska dela pri izgradnji objektov še vedno niso upoštevana na ustrezen način. Tako so geodetske meritve Geodetski vestnik 1 /1990 113 naštete med pripravljalnimi deli, kamor spadajo tudi: gradbiščno naselje in gar- derobe, gradbiščne pisarne, gradbiščna in- frastruktura, skladišča in deponije .... Z navajanjem geodetskih del, med pripravljalnimi deli, geodeti ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Geodetska dela morajo biti navedena med ostalimi deli, ki so definirana kot "Dela je skupni naziv za vse vrste dejavnosti, ki so vezane na graditev objektov in za katere je investitor oziroma naročnik sklenil pogodbo z izvajal- cem.' Nadaljnje pripombe so: - v predlogu je zapisano, da: "Repub- liški upravni organ, pristojen za grad- beništvo, predpiše podrobnejšo vse- bino, obseg in opremljenost posamez- nih načrtov in njihovih sestavnih delov iz 16. do 21. teze in predpis o načinu in vsebini revizije načrtov." To je za geodete nesprejemljivo, saj je v 16. tezi med drugim zapisano: ' ... Načrt za gradbeno dovoljenje mora v načrtu geodetskih del vsebovati geodetske elemente za zakoličbo objekta in načrt gradbenih parcel z geodetskimi podat- ki za prenos na teren ... ' Iz obeh citatov vidimo, daje republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo, poobla- ščen, da predpiše vsebino geodetskih načrtov, - v predlogu zakona ni navedena zah- teva po strokovni usposobljenosti iz- vajalca geodetskih del. Zaradi tega bi morali dodati, da morajo geodeti, ki izvajajo geodetska dela, opravljajo nadzor nad geodetskimi deli in iz- delujejo geodetski del tehnične dokumentacije, imeti opravljen ustrezen strokovni izpit. Način in pro- gram opravljanja strokovnega izpita predpiše upravna komisija, - po predlogu, je investitor odgovoren za strokovni nadzor nad graditvijo in izvajanjem del. Med storitvami nad- zora pa ni omenjen nadzor nad iz- vajanjem geodetskih del. Investitor lahko strokovno nadzorstvo opravlja sam, ali pa ga s pisno pogodbo poveri v celoti ali delno podjetju, ki je registrirano za to dejavnost, - med našteto dokumentacijo, ki jo morajo investitor in podjetja, ki so gradila objekt, na dan tehničnega pregleda predložiti komisiji za tehnični pregled, ni naveden zapisnik o kontroli zakoličevanja objekta, ki bi vsekakor moral predstavljati del predane dokumentacije, - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb, ki se nanašajo na geodetska dela, lahko opravi le geodetska inšpekcija, kar pa v predlogu za novi 'Zakon o graditvi objektov" ni navedeno. Iz zgoraj navedenega lahko vidimo, da geodetska dela pri gradnji objektov niso zajeta v dovolj velikem obsegu. Če pa so navedena, so običajno zelo površno opredeljena. Nič ni govora o pravilnosti iz- vedbe geodetskih del, ki pa so nenazadnje bistvenega pomena za pravilno obratovanje objekta. Poleg tega bi morala predstavljati do,!rnmentacija o izvedbi geodetskih del, zelo pomemben del dokumentacije pri tehničnem prevzemu ob- jekta. Tu pa se srečamo z ravno obratnim stanjem, saj ta dokumentacija ni navedena_ niti kot sestavni del dokumentacije pri tehničnem prevzemu objekta, kaj šele, da bi ji priznali in pripisali poseben pomen. V predlogu za novi "Zakon o graditvi objek- tov' je opredeljen tudi način oddaje del pri gradnji objekta. Tako se gradnja objekta lahko odda z: - javnim razpisom, - z zbiranjem ponudb na podlagi v naprej razpisanega natečaja o primer- nosti, - neposredno pogodbo. V novem zakonu bi si morali zagotoviti od- dajo geodetskih del pri izgradnji objektov, ki se do sedaj običajno niso oddajala na zgoraj navedene načine. Trenutno stanje je takšno, da sta investitor ali organizacija, ki je prevzela izgradnjo objekta prepričana, da sta z oddajo gradbenih del oddala tudi geodetska dela. To pomeni, da si izvajalec gradbenih del sam zagotovi izvajalca 114 Geodetski vestnik 1 /1990 geodetskih del ali ta dela opravi kar sam. Tako se za izvajanje geodetskih del ne sklene pisna pogodba, ki bi jasno opredelila naloge in dolžnosti podpisnikov pogodbe. 4.3. Pravilnik o podrobnejši vsebini tehnične dokumentacije Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino tehnične dokumentacije, ki vsebuje .sledeče: - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), - projekt za razpis (PZR), - projekt za izvedbo (PZI), - projekt izvedenih del (PID), - projekt za etažne lastnike (PEL). Pripombe na posamezne člene tega pravil- nika so sledeče : - na začetku so definirani pojmi in med njimi so "dela" definirana kot: "skupni naziv za vse vrste investicijskih del, ki so povezana z izgradnjo objektov in za katere je naročnik sklenil pogodbo z izvajalcem, to so predvsem: ... " niso navedena geodetska dela, - v projektantskem predračunu s popisom, predizmerami in enotnimi cenami niso navedena geodetska dela (ločeno po vrstah del, kot se to zahteva za gradbena, instalacijska in obrtniška dela), - PZR ne vsebuje enotnega popisa in predizmere del za geodetska dela. Dejstvo je, da se mora v okviru izgradnje objekta, katerega sestavni del so tudi geodetska dela, rešiti tudi financiranje geodetskih del. Nedopustno je, da se v ok- viru izgradnje izvajajo geodetska dela 'po potrebi". Tako sefinanciranjeteh del, rešuje naknadno in po različnih merilih. 5. ZAKLJUČEK IN SMERNICE ZA NADALJNJE DELO Če hočemo, da bo geodezija v inženirstvu zavzela tisto mesto v družbi, ki ji nedvomno pripada, nas čaka ogromno dela. Izkoristiti moramo vse možnosti, ki nam jih daje zakonodaja z amandmaji in podzakonskimi predpisi. Tako moramo najprej poskrbeti, da se ustrezno dopolnijo obstoječi zakoni, ki bi morali zajeti tudi geodezijo v inženirstvu. Ker se ti zakoni nanašajo tudi na druge stroke, iz tega sledi, da moramo o pomembnosti geodezije v inženirstvu prepričati strokovnjake drugih strok in jim na ustrezen način prikazati možnosti, ki jih nudi geodezija v inženirstvu. Pri tem seveda izhajam iz predpostavke, da je nam geodetom seveda jasno, da je geodezija v inženirstvu zapostavljena in odrinjena iz družbenega dogajanja. Pri dopolnjevanju obstoječih zakonov se ne smemo zadovoljiti z drobtinicami, temveč moramo težiti k popolnosti. V tem primeru mislim na popol- nost v tem, da se za vsak člen zakona, kjer bi morala biti navedena tudi geodetska dela, dosledno zahteva ustrezna spremem- ba teksta člena zakona. Pri tem se ne smemo zaslepiti z miselnostjo, "saj je to samoumevno tudi za strokovnjake drugih strok". Ravno ti strokovnjaki drugih strok, nas geodete, ne obravnavajo kot enakopravne in samostojne soudeležence tehničnih strok in del, ki so povezana z njimi. Mislim, da bi morali svoja stališča in pred- loge, predstaviti dosti bolj agresivno in nepopustljivo. Istočasno moramo geodeti poskrbeti za zakonsko ureditev položaja geodezije v inženirstvu, kar lahko dosežemo samo s sprejetjem zakona o geodeziji v inženirstvu. S tem zakonom bi morali zagotoviti obstoj geodezije v inženirstvu in urediti sodelovanje z ostalimi tehničnimi strokami. Zavedati se moramo, da je to zelo težko, odgovorno in dolgotrajno delo. Glede na dejstvo, da se geodezije v inženirstvu naj- bolj prepleta z gradbeništvom (izgradnja objektov, naprav in komunikacij), si moramo za cilj postaviti, da sprejmemo podoben zakon, kot ga imajo v ČSFR (Zakon o izvajanju geodetskih del pri izgradnji objektov), v katerem so jasno opredeljeni odnosi in dolžnosti med posameznimi strokami, ki sodelujejo pri izgradnji objektov (glej poglavje 3.1). Poleg tega bi morali uzakoniti vsebino geodetske tehnične dokumentacije pri izgradnji objektov. Vsebina geodetske tehnične dokumentacije in izvajanje geodetskih del po tej dokumentaciji, naj bi Geodetski vestnik 1 /1990 115 v končni obliki izgledala takole (2): 1. Projektna naloga za izdelavo glavnega projekta geodetskih del. 2. Glavni projekt geodetske mreže za izgradnjo objekta. 3. Pregled in dopolnjevanje glavnega projekta geodetske mreže. 4. Izvajanje geodetskih del po glavnem projektu geodetske mreže. To delo bi morali opraviti pred začetkom projektiranja objekta. V tem primeru bi bila vsa dela, ki so povezana s projektiranjem objekta, naslonjena na geodetsko mrežo, odgovarjajoče kvalitete. Zelo pomembno je, da predstavlja osnovo vseh del geodetska mreža, ki je bila projektirana in razvita za potrebe projektiranja in izvajanje geodetskih del pri izgradnji objektov. Takšna geodetska mreža mora služiti kot osnova za projektiranje in ne tako kot je običajno danes, da osnovo za projektiranje predstavlja kakršna koli mreža oziroma mreža, ki jo najdemo na terenu. Torej geodetska mreža mora biti projektirana in razvita pravočasno in predstavljati osnovo za projektiranje. 5. Glavni projekt ekspropriacije. 6. Glavni projekt za zakoličevanje objektov. 7. Pregled in dopolnjevanje glavnega projekta za zakoličevanje objektov. 8. Glavni projekt za merjenje deformacij. 9. Pregled in dopolnjevanje glavnega projekta za merjenje deformacij. Seveda prihaja med izgradnjo objekta do dopolnjevanja in spreminjanja glavnega projekta. Spreminjanje in dopolnjevanje glavnega projekta bi morali izvesti ravno tako na zgoraj opisani način. Povsem drugi problem predstavljajo stand- ardi za potrebe geodezije v inženirstvu, ki morajo spremljati zakonodajo o geodeziji v inženirstvu. Pri tem izhajam iz te možnosti, da sprejmemo standarde na nivoju Republike Slovenije in se kasneje, če seveda obstaja interes drugih, lotimo stand- ardiziranja za potrebe geodezije v inženirstvu na nivoju SFR Jugoslavije. Sprejeti le zakone, ki bi urejali položaj geodezije v inženirstvu, brez standardov, s katerimi bi predpisali natančnost in metode izvajanja geodetskih del, nima pravega smisla. Organizacijsko bi morali čim bolj težiti, k stopnji organiziranosti stand- ardizacije, ki so jo dosegli v ZRN. Seveda so v ZRN za dosego te stopnje organiziranosti porabili veliko časa. Vendar je naša pred- nost vtem, da se lahko izognemo napakam, ki so jih storili v ZRN. To možnost lahko izkoristimo le v primeru, da ne bomo na vsak način in za vsako ceno poskušali biti izvirni. V ta namen moramo izbrati skupino strokovnjakov, katerih naloga bi bila priprava predlogov za standarde v inženirski geodeziji. Za objavo teh pred- logov lahko uporabimo Geodetski vestnik in tako s predlogi seznanimo čim širši krog zainteresiranih. Na osnovi objave v Geodetskem vestniku predpišemo rok, v katerem se sprejemajo pripombe in dopol- nila, ki jih kasneje moramo upoštevati v končnem predlogu standarda, ki ga sprejme pooblaščena upravna organizacija za izdajanje standardov. Pri pripravi predlogov za zakoličevanje ob- jektov, bi se morali držati terminologije in razdelitve na vrste objektov, ki jo uporabljajo gradbeniki. Tako bi se izognili morebitnim nesporazumom, ki lahko nas- topijo pri uporabi standardov v praksi, med geodeti in gradbeniki. Skupina strokovnjakov, ki bo prevzela nalogo, da pripravi predloge za standarde, se mora odločiti tudi o načinu podajanja natančnosti zakoličevanja objektov (v obliki tabel, kot jih poznajo v ČSFR ali v obliki enačb, kot so predlagali v ZRN). Mislim, da bi si morali zastaviti za končni cilj, da pravno dosežemo stanje, ki ga imajo v ČSFR (glej poglavje 3.1), natančnost zakoličevanja objektov pa bi predpisali z enačbami, kot so predlagali v ZRN. Iz zgoraj navedenega vidimo, da nas čaka ogromno dela, če hočemo doseči nakazane cilje. Z delom moramo pričeti takoj, saj je 116 Geodetski vestnik 1 /1990 zaradi odlošanja, čakanja in prelaganja bremen na kasnejše generacije geodetov, minilo že preveč časa. Podobno vsebino geodetsko tehnične dokumentacije so sprejeli "Energoprojekt" iz Beograda, "Energoinvest" iz Sarajeva, "Elektroprojekt" iz Ljubljane in "Elektroprojekt" iz Zagreba z namnenom, da dosežejo popolnejše projektiranje, gradnjo in kontrolo hidroelektričnih objektov. 6. LITERATURA 1. Ahrens H. H.: 50 Jahre Normui;ig fur das deutsche Vermessungswesen, ZFV(3) - Sonderheft 20, Munchen 1978 2. Bogdanovic B.: Značaj geodetskih radova u društveno - ekonomskem razvoju zemlje, Zbornik radova, Tuzla 1987 3. Božičnik M.: Geodetski pravilnici ogledalo našeg rada u prošlosti i bodučnosti, Geodetski list 1 - 3, Zagreb 1981 4. Hallermann L.: Zurvertraglichen Regelung von Vermessungsarbeiten beim Errichten von lngenieurbauten und zu bestehenden Genauigkeitsforderungen, ZFV - Sonderheft 19, Munchen 1976 5. Matovic A.: Geodetsko zakonodavstvo i inženjerska geodezija, Geodetski list 1 O - 12, Zagreb 1976 6. Nin kov T., Jovanovic Ž.: Osavremenjavanje postupka izrade projektne dokumentacije u inženjerskoj geodeziji, Zbornik radova, Priština 1988 7. Svetik P.: Nekaj razmišljanj o vrednotenju geodetskih del v SR Sloveniji, Zbornik radova, Tuzla 1987 8. Vodopivec F.: Problemi geodezije v inženirstvu, Geodetski vestnik - Razvojna pot in perspektive geodetske dejavnosti v SR Sloveniji, Kranjska gora 1987 9. Vodopivec F., Drinovec Ž.: Problemi geodezije u inženjerstvu, Zbornik radova, Priština 1988 1 O. * * * Československa statni norma: Presnost vytyčovani stavebnich objektu - Zakladni ustanoveni, Urad pro normalizaci a mereni, Praga 1988 11. * * * Československa statni norma: Presnost vytyčovani stavebnich objektu s pros- torovou skladbou, Urad pro normalizaci a mereni, Praga 1988 12. * * * Československa stalni norma: Presnost vytyčovani liniovych a plošnych staveb- nich objektu, Urad pro normalizaci a mereni, Praga 1988 13. * * * DIN - Taschenbuch 111 "Vermessungswesen", Beuth Bauverlag GMBH, Berlin 1987 14. * * * Pravilnik o podrobnejši vsebini tehnične dokumentacije, Uradni list SR Slovenije - 40, Ljubljana 1989 15. * * * Vyhlaška Českeho uradu geodetickeho a kartografickeho o geodetickych pracich ve vystavbe, Sbirka zakonu - 1 O, Praga 1974 Geodetski vestnik 1 /1990 117 UDK: 007:528.22:528.7/.9.024:681.3 Mateja Rihtaršič dipl.inž.geod. FAGG, Oddelek za geodezijo, 61 000 Ljubljana, Jamova 2 IZVLEČEK Pred skoraj 20-timi leti je bil v Sloveniji izdelan DMR, ki se v praksi ni uveljavil kot bi moral. Sčasoma je za veliko število strokovnjakov DMR postal sinonim za popolnoma nekoristno in nenatančno reprezentacijo terenskega reliefa. Nasprotno od tega so v svetu vtem času razvili t.i. 'DMR-tehnologijo', ki je izredno popularna za širok krog negeodetskih uporabnikov. Z nadaljnim razvojem računalniške tehnologije ter novih metod in tehnik dela njena vrednost še narašča. Poleg tega postaja DMR praktično uporabentudi pri reševanju bolj natančnih geodetskih nalog. S člankom bi rada opozorila na DMR, kakršnega danes poznajo v svetu ter na njegov vedno večji pomen pri reševanju številnih, na prostor vezanih nalog. Poleg tega bi rada pokazala, da je DMR potreben, pa tudi ekonomsko opravičljiv, tudi pri nas. ABSTRACT In Slovenia has been almost 20 years ago made DEM, wich hasn't used in practice like it shou/d. For a lot of ours experts it became an idea tor totaly useless and inaccurate reprezentation of terrain relief. Contrary to this has been in a lot of countries alf over the world developed so called 'DTM!DEM technology", wich is very popu/ar for a big cyrcle of nongeodetic users. With a further develop of computer technology, new methods and technics, its practical value steel increasing. The DTM/DEM is practicle applicable in some more accurate geodetic tasks, too. In this paper I would like to talk about DTM, like is known in the developed countries in the world and its bigger and bigger signification in nongeodetic aplications. I would like to show, that DTM is useless, needfu/ and economic justifiable in Slovenia, too. Ko sem se pred več kot 1 O-tirni leti vpisala na geodezijo, so dobri znanci tolažili razočarane starše z:'Nič se ne sekirajte, če nič drugega, vsaj denarja bo imela vedno dovolj. Geometri so bili od nekdaj gospodje in tako bo tudi ostalo, saj se kmetje nikoli ne bodo nehali kregati zaradi zemlje! Dela in denarja zanjo ne bo nikoli zmanjkalo.' Mnogo kmetov se še vedno prepira zaradi posestnih meja, geometri pa žal, vsaj pri nas, že dolgo časa nismo več gospodje. Ob skodelici kave je med kolegi mogoče slišati veliko o slabih plačah, o tem, da stroka nima denarja (kaže, da ga lep čas tudi še ne bo imela) in podobno, malo med nami pa nas razmišlja o tem, kaj smo storili narobe in kako bi bilo stvar mogoče popraviti. 1. UVOD V zadnjih letih smo izgubili stik z razvojem in tehnologijo dela v razvitem svetu. Če želimo v bodočnosti nadoknaditi vsaj delček izgubljenega, je nujno, da upremo pogled preko meja naše države in pogledamo, kako so podobne probleme rešili tam. Nove metode in tehnike dela, ki jih je s seboj prinesel razvoj računalniške tehnologije, so tudi na področju geodezije pogojevale korenite spremembe. Hitro lahko opazimo, da pomen klasične geodezije kot znanosti v razvitem svetu upada. Številni elektronski instrumenti so dandanes že tako iz- popolnjeni, da za rokovanje z njimi ne potrebujemo nobene geodetske izobrazbe. Določene izboljšave glede natančnosti in padanja cen takšnih instrumentov lahko še pričakujemo, kaj več pa skorajda ne več. Osnovne razvojne smernice v geodeziji so že nekaj časa usmerjene drugam. Vedno večje število nalog in problemov, ki jih v vsakdanjem življenju rešuje širok krog uporabnikov, je tesno povezanih s pros- torom. Temu primerno so tudi potrebe po hitrem pretoku in obdelavi v prostor lociranih informacij vedno večje. S tem se je velik del geodezije, ki je osnovni 'proiz- vajalec' takšnih informacij, usmeril na področje informatike - predvsem v GIS-e. Drugi, enako pomemben del, ki ga v svetu že ločujejo od geodezije, pa je fotogrametrija (v širšem pomenu pa tudi ostale oblike daljinskega zajemanja infor- macij). O GIS-ih lahko tudi pri nas v zadnjem času izredno veliko slišimo. Tudi razvoju fotogrametrije je, kljub skromnim finančnim sredstvom in s tem izredno omejenimi možnostmi, posvečena določena mera pozornosti, zato o tem na tem mestu ne bom izgubljala besed (več o tem lahko vsakdo prebere v prejšni, posebni številki Geodetskega vestnika). Namen članka je opozoriti na geodetski 'proizvod', ki je tesno povezan tako s fotogrametrijo, kakor tudi GIS-i, pa žal v naši stroki nima nobene vrednosti - na Digitalni model reliefa (DMR). V razvitih informacijskih družbah uporaba in pomen DMR pri reševanju različnih, na erostor vezanih nalog, nista več vprašljiva. Ze več kot tri desetletja je DMR pomemben pripomoček na področjih, kot so: planiranje cestne infrastrukture, prostorsko planiranje, notranje vodenje in upravljanje držav, določanje prehodnosti različnih radarskih in RTV komunikacij i.t.d .. Z razvojem procesiranja digitalnih slik ter možnostmi, kot so izdelava digitalne karte, digitalnih ortofoto posnetkov in neposredna vključitev GIS-e v zadnjih letih, se je vrednost DMR še dodatno povečala. V nasprotju s stanjem in uporabnostjo DMR v tujini, smo pri nas na tem področju zaspali. Pred skoraj 20-timi leti je bil na sicer preprost, a za tiste čase več kot zadovoljiv način izdelan DMR, ki je pokril celotno Slovenijo. Slovenski DMR, ki mu je bila dodana tudi ustrezna aplikativna programska oprema, je v tistem času vzbudil mnogo pozornosti tako s strani številnih uporabnikov, kakor tudi s strani geodetskih strokovnjakov. Kljub temu se je s časom nanj pozabilo in danes so na mag- netnih trakovih shranjeni podatki zastareli in pozabljeni v nikogaršnjem predalu. Tako je z leti DMR v večini naših glav postal sinonim za (pre) redek kvadraten grid prostorsko danih točk ali metrično nepravilen ter temu primerno nekoristen tridimenzionalni perspektivni prikaz zemeljske površine. 2. OSNOVNO O DMR DMR je digitalna reprezentacija terenskega reliefa - zemeljske površine. Sestavljen je iz niza prostorskih točk, ki so podane z vsemi tremi (X,Y in Z) prostorskimi koordinatami. V računalniškem smislu je to takšen način or- ganizacije in hranjenja podatkov o reliefu, da je možna njihova neposredna računal­ niška obdelava. DMR niso samo podatki o legi in višini danih točk, temveč tudi način organizacije podat- kov ter skupek vseh metod in tehnik za njihovo obdelavo in procesiranje. DMR je nadomestilo za dejansko zemeljsko površino. Ker imamo v digitalni obliki podane absolutne koordinate točk v pros- toru, zato lahko obstoječo topografsko infor- 120 Geodetski vestnik 1 /1990 macijo neposredno uporabimo za izdelavo različnih oblik prikazov zemeljskega reliefa ter za celo vrsto drugih aplikacij v poljubnih merilih. DMR lahko klasificiramo na več načinov. Glede na geometrične odnose med danimi točkami ločimo: - pravilne gride (kvadratni, trikotni, rom- boidni, ... ), - nepravilne gride (točke enakih višin, naključno izbrane točke, ... ), - polpravilne gride (točke vzdolž vzporednih profilov, zgoščujoč kvadratni grid, ... ). Poleg omenjene delitve je pomembna še delitev po velikosti na: - lokalni DMR so specialni, po naročilu posameznih uporabnikov razviti preko manjših področij in služijo za reševanje točno določenih posamez- nih nalog, čemur je tudi prirejena njihova oblika in natančnost; - regionalni DMR, ki pokrivajo večja področja ali cele države ter so namen- jeni širokemu krogu uporabnikov kot podpora pri reševanju različnih, mnogokrat vnaprej neznanih nalog in problemov. 2.1 Natančnost DMR Ker namen članka ni opis DMR, se v teh- nologijo zajemanja točk in naknadno ob- delavo podatkov ne bom podrobneje spuščala. Na kratko pa bi rada spregovorila še o natančnosti DMR. Nujno je, da znamo ločiti tri pojme: - pozicijska natančnost posameznih zajetih točk, - natančnost DMR kot celote ter - natančnost posameznih produktov DMR. Pozicijska natančnost posameznih, direktno zajetih točk je odvisna predvsem od načina in kvalitete zajemanja podatkov. Le-ta deloma vpliva tudi na natančnost DMR kot celote, katerega natančnost je v največji meri odvisna od gostote in razporeditve točk. Natančnost produktov DMR pa je, poleg omenjenih faktorjev, povezana predvsem z njihovim merilom, projekcijo, namenom in podobno, ter jo ponavadi vnaprej podajo posamezni uporabniki. • Za nas, geodete, je zanimiva predvsem natančnost celotnega DMR. Ker gre za posamezne točke, preko katerih je na os- novi neke matematične funkcije 'položen' relief, dobimo bolj ali manj zglajen teren z delno izbrisanimi informacijami o terenskih karakteristikah. Pri nas pod pojmom DMR razumemo predvsem točke, podane v obliki pravilnega kvadratnega grida. Pri takšnem DMR je omenjena izguba informacij največja, model pa neprimeren za kakršnekoli natančnejše tehnične projekte. Verjetno tiči prav v nenatančnosti in zglajenosti tako iz- delanega reliefa vzrok, da se DMR pri nas ni tako široko uveljavil kot v svetu. Moderna tehnologija omogoča direktno zajemanje podatkov v takšnih oblikah, da je na njihovi osnovi mogoče ustrezno razločiti tudi terenske karakteristike. Že izdelane, a preredke in ne dovolj natančne, DMR v obliki pravilnega kvadratnega grida v svetu dopolnjujejo z dodatno digitaliziranimi podatki o skeletu reliefa, s čimer je osnovni problem (ne) natančnosti DMR bolj ali manj rešen. V splošnem so za geodetske probleme značilne izredno visoke zahteve po metrični natančnosti rezultatov. Omenjeni novi načini zajemanja podatkov in ti. obnova obstoječih DMR so omogočili, da DMR ni več zgolj geodetski proizvod, namenjen tržišču in širokemu krogu negeodetskih uporabnikov, temveč pridobiva praktično vrednost uporabe tudi pri reševanju mnogih geodetskih problemov. 3. UPORABNOST DMR Zajemanje podatkov in nastavitev baze DMR je praviloma drag postopek. Ko imamo DMR shranjen v digitalni obliki na ustreznem računalniškem mediju, služi kot baza podatkov in neposreden input za ti. modeliranje z bazo podatkov DMR. Rezul- Geodetski vestnik 1 /1990 121 tati modeliranja so različni prikazi zemeljskega reliefa ter mnoge druge aplikacije v poljubnih merilih. Takšen način dela je danes najbolj ekonomičen, izdelani kartografski prikazi pa izredno kvalitetni. Med standardne produkte DMR spadajo: - avtomatska konstrukcija in prikaz izohips, - računalniška izdelava senčenja, - tridimenzionalni prikazi zemeljske površine v različnih projekcijah (perspektivni, aksonometrični, ... ), - prikazi nagibov in pogledov, - konstrukcija in izris vertikalnih profilov v poljubni smeri z ustreznim izračunom volumnov, - izračun in prikaz osončenja/osenčenja površin, i.td„ Za izdelavo omenjenih prikazov zemeljskega reliefa je danes na razpolago kvalitetna strojna in programska računal­ niška oprema. Danes so podatki DMR sestavni del mnogih baz podatkov in predstavljajo pomemben ali glavni del vhodnih podatkov na mnogih področjih, kot so: - prostorski informacijski sistemi in sicer predvsem kot klasičen sestavni del podatkovnih baz GIS-ov; - kartografija na vseh področjih od iz- delave klasičnih in tematskih kart, av- tomatizirane kartografije do digitalne izdelave kart; - planiranje: prostorsko planiranje na vseh nivojih (državno, regionalno), planiranje posameznih pomebnih ali zaščitenih območij, infrastrukturnih objektov, posameznih zgradb, ... ; - geodezija, kjer se uporabnost DMR šele uveljavlja; - vojska, kot sestavni del različnih sis- temov (avtomatsko vodenje izstrelkov, pri določanju prehodnosti terena, ... ) i.td„ 3.1 Uporai:most DMR v okvirn GIS Široka uporabnost DMR pride do izraza predvsem v okviru centralne BP GIS-a. Njegov glavni pomen je v povezavi z geo- satelitsko BP, s čimer je dvodimenzionalnim geo-satelitskim podatkom mogoče določiti tudi manjkajočo višinsko komponento (Z koordinato). Na takšen način lahko optimal- no izkoristimo prednosti obeh baz. V svetu pokrivajo takšne BP 85% vseh dejavnosti na področju avtomatizirane kar- tografije pri izdelavi vseh vrst kart od planimetričnih, topografskih do številnih tematskih. Med rutinske naloge spadajo zbiranje, analiziranje ter priprava podatkov za: - geološke karte z identifikacijo zemeljskih oblik, analizo sestave tal in podobno, - karte onesnaženosti tal s površinsko podanimi informacijami o kvaliteti tal, klasifikaciji vrste rabe zamljišč, vegetacijo, zemeljskimi profili ter potrebnimi analizami in inventarizacijo prostora za potrebe urbanističnega planiranja, - preglede vrste rabe zemljišč, - tematske karte, kot so: gozdne, turis- tične, planinske, vegetacijske, agronomske, hidrološke, karte ar- heoloških območij, zgodovinske, karte naravnih razervatov in podobno, ter služijo kot podpora pri delu številnim znanstveno-raziskovalnim ustanovam. Potreba po ažurnih prostorskih informacijah je iz dneva v dan večja. Naštete karte omogočajo nemoteno delo v geo- in socio- ekonomskih znanstvenih disciplinah ter na področju planiranja in upravljanja z goz- dovi, vodami, kmetijskimi površinami, .... Možna področja uporabe so še: - različne znanstvene panoge: ekologija, arheologija, arhitektura, gradbeništvo, geologija, - iskanje novih rudnih, naftnih, mineral- nih in plinskih nahajališč, - vodenje in upravljanje držav z urejan- jem lastninskih razmerij, davčne politike, policijskih statističnih analiz, razvijanje javnega cestnega omrežja, 122 Geodetski vestnik 1 /1990 - izvajanje različnih empiričnih statis- tičnih analiz z ustreznimi analitičnim primerjavami ter stohastičnim prikazi in podobno. 4. STANJE IN UPORABNOST DMR V SVETU DMR je leta 1955 'izumil' prof. Ch. L. Miller, ki je s skupino sodelavcev izdelal razis- kovalno nalogo, katere namen je bilo razviti nov, kvaliteten in računalniško podprt način za projektiranje cestne infrastrukture. Nekje do začetka zadnjega desetletja se je iz tega razvila ti. DMR-tehnologija, na osnovi katere so (in še vedno) povsod po svetu razvijali številne lokalne DMR. Takšne modele uporabljajo številni posamezniki in ustanove, njihova oblika in natančnost paje prilagojena vnaprej podanim zahtevam glede na namen nalog, ki jih podpirajo. Krog uporabnikov je tako širok, da ga ne gre posebej razčlenjevati, poleg tega pa je raz- viden iz zgoraj naštetih produktov DMR. Kot danes vedno bolj aktualno področje naj omenim le ekologijo, v okviru katere uporabljajo DMR za prikaz in analizo dejanskih stanj onesnaženosti, naravnih rezervatov, zalog pitne vode in podobno, kakor tudi za napovedovanje ekoloških katastrof ter na osnovi računalniške simulacije izdelanih tridimenzionalnih prikazov možnega bodočega stanja. Visoka cena nastavitve DMR na eni strani ter vedno širša uporaba satelitskih posnetkov in digitalnih ortofoto posnetkov na drugi strani pa so glavni vzroki, da se je pojavila potreba po regionalnih DMR, razprostrtih preko celih držav. Ker so regionalni DMR povezani z izredno veliko količino podat- kov, so njihovo nastavitev lahko omogočili šele vedno večja hitrost in kapacitete (paralelno procesiranje, transputerji) ter stalno padanje cene računalniške teh- nologije. Podobno kol velja na ostalih področjih našega življenja, so tudi tu korak pred os- talimi razvite zahodne države - ZDA ZRN Švica, Danska, Švedska, Italija, i.t.d., ~ledij~ pa jim Kitajska, Japonska, pa tudi mnoge vzhodno-evropske države (Ceškoslovaška, Poljska, Madžarska, ... ). Najgostejši regionalni kvadratni grid DMR dimenzij 30m*30m so razvili v ZDA. Največ ga uporabljajo za izdelavo digitalnih or- tofoto posnetkov. Ker je gostota grida za izdelavo ortofoto posnetkov v merilih 1 : 10000 in več vprašljiva, so začeli razmišljati o gostejšem modelu. Poizkusni DMR z gridom 5m*5m je še vedno obremenjen z n:nogimi pomankljivostmi, poleg tega je nJegova nastavitev izredno draga, zato ameriški strokovnjaki kot najprimernejši grid bodočnosti priporačajo 25m*25m, po potrebi domerjen s skeletom reliefa. Zahodno Evropske države so pokrite z DMR, katerega elementarna gridna celica znaša 50m*50m. Glede na potrebe je takšen model trenutno edini še ekonomsko opravičljiv, z izpopolnitvijo predvsem programske računalniške opreme pa bo v bodočnosti aktualen model s 25m osnovno gridno celico. Na osnovi številnih analiz lahko hitro zaključimo, da je za regionalne DMR primeren dovolj gost pravilen kvadraten grid DMR. Redki poizkusi nastavitve regionalnih DMR z modernejšimi metodami, kot sta progressive in selective sampling (Danska, Luxemburg), so se zaradi številnih administrativnih problemov končali neuspešno. Takšen način dela je, brez omenjenih problemov, izredno drag in vezan na veliko število razpoložljivih naj- modernejših analitičnih ploterjev. Kot zanimivost naj povem še, da je nas- tavitev regionalnih DMR drag postopek, da ga je bilo mogoče realizirati le s finančno podporo številnih bodočih (in dobro infor- miranih) uporabnikov. Največji med njimi so naftno/plinski koncerni, katerim kvalitetne in tekoče ažurirane karte s 3D informacijami ter možnost njihove neposredne računal­ niške obdelave, omogočajo uspešno vodenje, poslovanje in razvoj. Poleg tega je DMRv zadnjih letih postal tako pomemben člen v okviru GIS, da o kvalitet- nem GIS-u brez DMR sploh ne moremo več govoriti. Glede na to, kakšna pozornost je trenutno v svetu (in bo še nekaj časa) posvečena GIS-om, je to še dodaten razlog, Geodetski vestnik 1/1990 123 ki opravičuje nastavitev DMR. Razvoj DMR poteka predvsem v naslednjih smereh: - pokrivanje celotnih držav s primerno gostim, pretežno pravilnim kvadratnim gridom DMR (50m, ponekod pa tudi 30m ali 25m), - neposredno vključitev DMR-a v GIS-e, - zajemanje podatkov z image matching techniques (IMT) v real-tirne z vsemi potrebnimi on-line kontrolami dela. IMT je osnova za zajemanje podatkov DMR iz satelitskih stereoparov (SPOT-ovi posnet- ki z 1 0m ločljivostjo). Na tem področju lahko pričakujemo še strahovit razvoj. zaenkrat pa razmeroma majhna ločljivost satelitskih posnetkov omejuje uporabnost takšnih DMR (zaenkrat jih uporabljajo za izdelavo digitalnih kart in ortofoto posnetkov majhnih meril). 5. IN PRI NAS? V Sloveniji je bila prva raziskovalna naloga, s katero so poizkušali predstaviti DMR in njegov pomen za razvoj gospodarstva, nacionalne zgodovine poselitev, kmetijstva i.t.d., objavljena že leta 1972. Temu je v okviru raziskovalne naloge PIS, faza II, sledila izdelava regionalnega DMR. Na osnovi izvršenih analiz so na GZ SRS izdelali slovenski koncept DMR ter ga leta 1975 objavili v obširnem poročilu. Praktično so: - celotno površino Slovenije pokrili s kvadratnim gridom dimenzij 500m*500m (DMR 500), - približno 1 /3 Slovenije pokrili z gridom dimenzij 100m*100m (DMR 100), ki so ga zaradi finančnih težav končali šele nekaj let kasneje, - za testno območje Dob pri Domžalah na osnovi podatkov, zajetih iz TKN 1 :1000, izdelali DMR z gridom dimenzij 10m*10m. DMR 100, predvsem pa DMR 500, sta spadala v program raziskav PIS, iz česar je razvidno, da njun osnoven namen ni bil v visoki natančnosti, ki bi zadovoljila tehnike, temveč v zadovoljitvi potreb ekonomistov in globalnih načrtovalcev. V sklopu raziskovalne naloge je bil izdelan tudi ustrezen aplikativni programski paket, s pomočjo katerega je bilo mogoče izdelati mnoge izmed že naštetih osnovnih produk- tov DMR. Sicer manj natančen DMR 500 je bilo mogoče dopolniti še z dodatnimi , nefizičnimi atributi o pojavih na zemeljski površini. Ker so predvidevali, da se bo iz- delava in uporaba DMR razširila preko cele države, je bila datoteka celotnega DMR or- ganizirana tako, da jo je bilo mogoče brez težav in posebnih preračunavanj uporabiti po celi Jugoslaviji ne glede na republiške meje. Čeprav so bile možnosti računalniške teh- nologije v tistem času še zelo omejene, je bil DMR aktualna tema mnogih strokovnih člankov, ki so odpirali široke možnosti za njegovo praktično uporabo. S časom pa je DMR pri nas postal sinonim za preredek pravilen kvadraten grid prostorskih točk ali metrično nenatančne 3D perspektivne prikaze zemeljske površine, zato je v mnogih naših glavah ostal zapisan kot nekaj popolnoma nekoristnega. 5.1 Osnovne pomankljivosti DMR Slovenije Kljub temu, da sta DMR 100 in 500 obremen- jena z mnog1m1 napakami in pomankljivostmi, zasluži omenjeni projekt glede na čas, razpoložljiva sredstva in opremo, mnogo pohval. Osebno mislim, da smo z njim ujeli nivo evropske tehnologije tistega časa. Kljub natančnim analizam, ki so bile iz- delane pred njegovo izdelavo in kljub izred- nemu zanimanju, ki ga je vzbudil tako s strani geodetskih strokovnjakov, kakor tudi s strani potencialnih uporabnikov, projekt v praksi ni naletel na pravi odziv, zato se je sčasoma nanj bolj ali manj pozabilo. Da ne bi bilo nesporazuma, naj poudarim, 9a pri svojem delu DMR mnogi uporabljajo. Zal je ta uporaba omejena na redke posameznike, ki se s tem ukvarjajo le z namenom reševanja lastnih ali internih 124 Geodetski vestnik 1/1990 potreb svojih delovnih organizacij. Poleg gospodarske krize, v kateri se danes nanajamo in kateri mnogokrat po krivici pripisujemo vso krivdo za naše neuspehe, ter stalnega pomanjkanja denarja, s katerim bi lahko posodobili ter avtomatizirali različne delovne postopke, je na neuspeh DMR vplivala še vrsta bolj pomembnih fak- torjev, kot so: slaba organizacija pri ponudbi in prodaji DMR podatkov, - neurejeni lastninski odnosi, - neenotna in neznana natančnost DMR, - veliko število grobih napak (3% - 15%), - s časom zastarela programska oprema ter - napačna 'geodetska filozofija'. Mnogokrat smo geodeti v praksi preobremenjeni s (pre)visoko metrično natančnostjo naših meritev, pri čemer radi pozabljamo ne željeno natančnost tistih, ki izmerjene podatke uporabljajo. Ko sem se z našimi strokovnjaki pogovarjala o DMR, sem neredko naletela na stavek:'Če jarka ni, ga pač ni in ga je nemogoče kar pričarati!' S tem se popolnoma strinjam, ampak, če nekdo tega jarka ne potrebuje, ker ga zanima bolj posplošen prikaz reliefa, zakaj mu ga hočemo na vsak način podtakniti? Na neenotno natančnost zajetih podatkov je poleg razgibanosti slovenskega reliefa vplivalo dejstvo, da so bili podatki zajeti iz grafičnih osnov v različnih merilih. Analiza natančnosti, ki je bila izdelana, je slonela le na teoretičnih osnovah, praktičnih testiranj z uradnimi rezultati pa ni bilo nikoli ob- javljenih. Za izdajanje podatkov DMR sta danes pris- tojna RGU in Zavod SRS za statistiko., ki na magnetnih trakovih shranjene podatke tudi hranita. Celotno datoteko DMR hranijo in z njo tudi razpolagajo na Gozdarskem in- stitutu, kjer so opravili zaključna dela ter določene popravke pri nastavitvi DMR 100. S tem, ko so podatki shranjeni na treh različnih mestih, ni več popolnoma jasno, kdo z njimi samo razpolaga, kdo pa jih lahko tudi prodaja. Poleg tega je postopek za nakup podatkov DMR, ki nosijo oznako "uradna tajnost", razmeroma dolgotrajen (na RGU so mi sicer zagotovili, da so podat- ki zastonj na razpolago vsakomur, ki ima ustrezno dokazilo svoje delovne or- ganizacije, mnogi 'nesojeni' uporabniki pa, da je do njih praktično nemogoče priti). Ne nazadnje pa lahko v isto skupino vzrokov za neuspeh DMR prištejem tudi dejstvo, da v zadnjih letih ni bilo o njem v strokovni literaturi nič napisanega in so mnogi nanj preprosto pozabili (ali pa sploh ne vedo, da pri nas obstaja). Ker je za DMR pristojna geodetska služba nanj popolnoma pozabila, so se morali pri iskanju in odpravljanju grobih napak redki uporabniki znajti sami. Tako so večinoma ločeno, vsak zase, izdelali korekcijske programe in tudi vsak zase DMR ustrezno popravili. Odkar so DMR dokončno izdelali in shranili na magnetnih trakovih, je minilo že skoraj 15 let. Vsi vemo, kakšen razvoj je v tem času doživela računalniška oprema, zato za centralni računalnik izdelani paket aplikativ- nih programov ter sam format izdelane datoteke DMR danes niso več primerni za širšo uporabo. V zadnjem času so tudi pri nas izdelali nekaj PC verzij DMR-uporab- niških paketov (IGF), ki pa niso bile ustrezno predstavljene širši javnosti. Posamezni uporabniki so bili zato prisiljeni, da so iz- delali svoje programe, prirejene ze reševanje njihovih specifičnih nalog (kar pa vsakdo tudi ne zna). 5.2 Uporaba DMR v Sloveniji danes Danes DMR 100 uporabljajo le še pri manj natančnih delih na področjih, kot so ekologija, meteorologija, geologija, RTV komunikacije in podobno. Zgolj informativ- no naj omenim dejavnost, ki poteka na In- stitutu Josef Stefan, kjer DMR uporabljajo kot osnovo za avtomatsko izdelavo 2D prikazov ekološko ogroženih delov Slovenije, kot so Krško, Žirovski vrh in Šoštanj. Meteorologi uporabljajo DMR 100 kot spodnji robni pogoj pri določanju in spremljanju vremenskih, predvsem vetrov- nih pojavov in njihov vpliv na trenutno in Geodetski vestnik 1 /1990 1 bodoče onesnaženje ozračja. Poleg DMR 100 je razvitih še nekaj gostejših lokalnih modelov (pravilen kvadraten grid dimenzij 5m"5m, 10m*10m do 50m*50m). Naštete pomankljivosti obstoječega DMR ter podatke o dejanski uporabnosti DMR pri nas sem zbrala na osnovi ankete, ki je zajela 52 potencialnih uporabnikov (predvsem delovnih organizacij). Izpolnjene vprašal- nike mi je poslalo 28 med njimi. Poleg že omenjenih zaključkov lahko trdim, da se pri nas mnogi zavedajo nujnosti uporabe računalniške tehnologije in DMR pri reševanju na prostor vezanih nalog. Kot dokaz naj podam nekaj odgovorov: - kvaliteten DMR bi pri svojem delu uporabljalo 26 od 28-tih anketirancev; - samo enega med njimi DMR sploh ne zanima; - polovica med njimi bi bila zadovoljna s 50m gridom, 8 pa bi za manjša področja uporabljalo gostejše modele (do 10m); - 6 anketirancev uporablja nespremen- jeni obstoječi DMR, 5 pa popravljenega s pomočjo lastnih programov; - svoje modele je razvilo 8 anketirancev, trije so kupili tudi tuje programske pakete; - nekateri sploh niso vedeli, da je bil DMRv Sloveniji že izdelan (5), drugače bi ga uporabljali (4); - nekaj med njimi bi bilo pripravljenih sodelovati in pomagati (predvsem z razpoložljivo opremo, znanjem in izkušnjami) tudi v fazi nastavitve novega DMR, vseh 27 pa želi biti čim bolj tekoče informiranih o dejavnostih na tem področju; - večina med njimi ni pripravljena soin- vestirati v nov projekt DMR, ker so si glede na dane možnosti že kupili potrebno osnovno opremo (podatke novega, dovolj kvalitetnega DMR bi raje samo 'kupovali'). Na anketo so se odzvali samo tisti posamez- niki in delovne organizacije, ki z geodetsko stroko nimajo ničesar (ali pa zelo malo) skupnega. Kasneje sem se z večino med njimi še pogovorila in tako so me opomnili še na nekaj problemov, ki bi se jim lahko izognili, če bi pri reševanju svojih nalog uporabljali bazo DMR: Negeodetsko izobraženi posamezniki imajo neredko probleme, ker iz topografskih kart ne znajo pravilno razbrati, za kakšen relief gre. Ponavadi niso vezani na visoko metrično natančnost podatkov, ki jih locirajo v prostor, nujno pa potrebujejo dobro vizualno predstavo. To bi jim omogočili samo 3D perspektivni prikazi. Na takšne karte geodeti gledamo zelo omalovažujoče, češ, niso natančne, ali pa: to je za otroke, resni ljudje takšnih kart že ne uporabljajo. Sprašujem pa se, zakaj tem 'neresnim' ljudem nismo pripravljeni prodati nečesa, kar bi radi kupili? Drug problem pa je GK koordinatni sistem. Pri mnogih nalogah se ljudje naslanjajo na rezultate geodetskih meritev in načrte v večjih merilih, svoje naloge pa rešujejo v matematičnem (ki ima koordinatne osi obrnjene obratno od GK) ali geografskem (ki je, kot vemo, stopinjski) koordinatnem sistemu. Pri preračunu v nove koordinatne sisteme in projekcije so uporabniki prepuščeni sami sebi in jim nemalokrat povzroča mnogo problemov. V raz- položljivih DMR- programskih paketih so praviloma dodani moduli za delo v poljub- nih kartografskih projekcijah, koordinatnih sistemih ali merskih sistemih/enotah, zato pri delu z njimi do tega problema sploh ne pride. Želja je še veliko: od panoramskih pros- torskih planov, ki bi jih na javnih razgrnitvah razumeli tudi preprosti in neizobraženi ljudje, do računalniško podprtega dela, kakršnega številni inženirji, arhitekti agronomi, i.t.d., izvajajo v tujini, do uporabe računalniške simulacije za izdelavo prospektov turističnih centrov in podobno. Takšne in podobne naloge, ki danes pri nas predstavljajo nerešljiv problem, je na osnovi DMR in ob podpori ustrezne računalniške tehnologije v tujini že mogoče rutinsko reševati. Naši strokovnjaki večinoma poz- najo tehnologijo dela v razvitem svetu, večini med njimi je dostopna tudi nujna 126 Geodetski vestnik 1 /1990 računalniška oprema, le redki pa so si znali sami izdelati DMR. Zajemanje 30/pros- torskih informacij je še vedno naša naloga, zakaj potem nočemo pomagati strokovnjakom iz drugih področij (in pri tem še nakaj zaslužiti)? Če se želimo prepričati, da je DMR produkt, ki je nujen, za geodetsko stroko in obenem neusahljiv vir dohodka, je dovolj, da pogledamo onstran meja v razvite zahodne (pa tudi nekatere vzhodne) države. Pri nas smo stik s tujo tehnologijo, pa tudi z domačimi uporabniki izven svoje stroke, že izgubili. Poleg tega se, žal, največ stvari pri nas zatakne že na začetku - pri denarju, pristojnostih in organizaciji. Želja, potreb in .interesov po DMR, ki bi omogočil av- tomatizirano' in kvalitetnejše delo mnogim med nami, vsekakor ne primanjkuje. Tudi pomagati, sodelovati in učiti se, so se pripravljeni mnogi med nami, skoraj nihče pa ni pripravljen finančno sodelovati v takšnem projektu. Če zanemarim dejstva, da nam primanjkuje denarja, da je naša oprema zastarela, da nam primanjkuje operaterjev, ki bi znali delati z modernimi fotogrametričnimi in- strumenti, lahko celo razmišljam o novem konceptu DMR, ki bi bil primeren za deželo, kakršna je Slovenija. Večino anketiranih uporabnikov, ki želijo imeti DMR, bi zadovoljil pravilen kvadraten grid dimenzij 50m*50m. Poleg tega bi tako gost grid omogočil izdelavo digitalnega or- tofoto posnetka (načeloma so tehnologijo izdelave digitalnega ortofoto posnetka na GZ SRS že osvojili, praktično realizirali pa ga niso prav zaradi nekvalitetnega DMR). Za posameznike, ki potrebujejo bolj natančen DMR, bi lahko po potrebi dodatno domerili skelet reliefa ali posebej izdelali gostejše lokalne DMR. Poudariti moram, da gre v gornjih vrsticah predvsem za globalno oceno stanja, potreb in možnosti na tem področju pri nas. S ses- tavkom sem želela opozoriti na DMR in če sem vsaj peščico med nami navedla na razmišljanje, je moj cilj več kot izpolnjen. V članku sem govorila le o DMR, zato naj na tem mestu povem še, da se v svetu analog- na tehnologija uporablja tudi na področju digitalne bližnjeslikovne fotogrametrije, katere aplikacije in digitalni model objekta (DMO) je mogoče najti na področjih, kot so industrija (predvsem avtomobilska), restav- ratorstvo, kirurgija, i.t.d .. Geodetski vestnik 1 /1990 127 UDK 528+007.001.1 lesar Anton, dipl. ing. geod. Republiška geodetska uprava 61 000 Ljubljana, Kristanova 1 ,YU IZVLEČEK Zemljiški kataster je najstarejša evidenca, ki zajema vsa zemljišča v Sloveniji. Razvoj je vezan predvsem na spremembe in razvoj družbenih odnosov, v katerih se oblikujejo pogoji za vrednotenje zemljišč in uporabo zemljiškokatastrskih podatkov. Eden od nujnih in prvih korakov v razvoju zemljiškega katastra bo njegova obnovitev in posodobitev, kar omogočajo nove tehnologije in kar bo zahtevala tudi njegova uporaba. 1.UVOD Zemljiški kataster je uradna evidenca o par- celah. Lastništvo in druge pravice na zemljiščih so pravna razmerja, ki jih originarno vodi zemljiška knjiga, zemljiški kataster pa prevzema podatke o lastnikih in njihovih deležih solastništva. Zemljiški kastaster in zemljiška knjiga skupaj predstavljata komplementirani evidenci o zemljiščih in nosilcih pravic na njih, ki pokrivata celotno območje Slovenije ter predstavljata podlago za pravilni potek pravnega prometa z nepremičninami, za obdavčenje od zemljišč, za izračun prispev- kov, za urejanje meja in za druge upravne in sodne odločitve. Zemljiški kataster so v različnih političnih razmerah različno obravnavali. Po vojni je bil pri nas kot zapuščina starih sistemov obsojen na propad, še pred slabimi desetimi leti je bilo ime kataster nezaželeno, čeprav se je njegov pomen vsak dan in vedno bolj potrjeval. Danes ima zemljiški kataster pomembno veljavo, ne glede na določeno neusklajenost s stanjem v naravi in druge probleme pri njegovem vodenju. K že obstoječim uporabam se predvidevajo nove oblike uporabe, pogojene s spremem- bami družbe in tehnologije. Pred zemljiškim katastrom je odprta pot nadaljnega razvoja, kot ga zahteva uporaba. To seveda zahteva tudi nova merila natančnosti, zanesljivosti, ažurnosti in komunikativnosti. 2. POGOJI ZA RAZVOJ Pravna država je najširši pojem za pravično urejene odnose v družbeni skupnosti. V pravni državi je odločanje zasnovano na pravilih in dejstvih, ki so ustavno in zako- nsko urejena tako, da so možnosti za samo- voljne odločitve in zlorabe čimmanjše. Zem- jiški kataster je lahko eno od meril take urejenosti, ki pripomore k urejenosti, od- nosov na zemljiščih. Lahko trdimo, da so v zemljiškem katastru na slovenskem ugotovljena nesoglasja tudi zato, ker oblasti niso bile dosledne pri zahtevah za urejene odnose na zemljiščih, oziroma se je za družbeno lastnino smatralo to celo za nepotrebno - in to ob vsem ogromnem ob- segu nacionalizacij, razlastitev, arondacij, prenosov pravic uporabe in upravljanja itd. Samo eden od dokazov so n.pr. tisoči kilometrov lastniško neurejenih cest in celotni tovarniški kompleksi na parcelah, ki so še vedno vpisane na dosedanje lastnike. Cena zemljišča je odraz gospodarskega pomena zemlje za proizvodnjo ali za graditev. Zemlja, ki je razvrednotena, tudi ni vredna izmere in evidentiranja. Danes in v bodoče bodo cene zemljišč rastle. Meje par- cel postajajo vse bolj občutljive in pomembne. Zahteve glede natančnosti lega mej oz. mejnih točk in s tem površine se večajo. Samo eden od dokazov so n.pr. številni zahtevki za ugotovitev mej in vedno večji obseg pritožb na odločbe upravnih organov. Pritoževanje sicer ni samo po sebi dokaz o nepravilnem delu, ampak predvsem odraz večje kritičnosti do zanesljivosti pri dolo- čanju in evidentiranju mej. Zahteve države v obliki davkov in drugih prispevkov, ki se odmerjajo od zemljišč, so in bodo vedno ostrejše. Odškodnine za spremembo namembnosti so že tolikšne, da bistveno posegajo v finančne možnosti graditeljev. Ne gre le za meje in površine parcel, ampak tudi za evidentirano stanje glede vrst rabe in katastrskih razredov. Ob tem, ko ugotavljamo nujnost vzdrževanja katastrske klasifikacije in spoštovanja 15 let- nega cikla revizij vrst rabe, je ta država dopustila razpad agronomske katastrske službe. Varovanje zemljišč in okolja nasploh je nuj- nost in svetovni proces, ki je vse bolj občuten tudi v Sloveniji. Vendar je prizadevanje za varovanje zaman, če niso natančno določene meje posameznih vrst varovanja ali omejitve pravic, s čimer so prizadeti oz. so vezani konkretni lastniki, uporabniki in upravljalci posameznih parcel takega območja. Zemljiški kataster sam po sebi ne varuje okolja, lahko pa omogoči natančno določitev območja varovanja in lastnikov. Vedno številnejše so zahteve, da se parcelno stanje upošteva kot osnovni podatek za odločitve o varovanju, ki jih sprejema pristojni upravni organ. Očitno dosedanje naslanjanje izključno na topografske karte in načrte ne bo več zados- tovalo. Urejanje zemljišč s prostorskimi akti je trajna naloga vsake družbene skupnosti, ne glede na različnosti družbenih sistemov. Pri urejanju pa se je izkazalo, da je zemljiško stanje in lastništvo veliko bolj pomembno, kot so domnevali sestavljalci dosedanjih prostorskih predpisov in načrtovalci ureditev. Sedanja določila v predpisih, ki zahtevajo le uporabo topografskih načrtov, so povzročila vrsto nepravilnosti pri določitvi mej parcel ali objektov že v načrtih in projektih, po prenosu pa tudi v naravi. Prizadeti lastniki se v mnogih primerih upravičeno pritožujejo nad nepravilno ali nepravično določenimi novimi mejami. Eden od dokazov so številne pritožbe, ki so v zvezi s tem naslovljene tudi na našo službo; precej pa je zahtev tudi za strokovno presojo pravilnosti prenosa načrtovanega stanja v naravo, ko ugotavljamo nepravil- nosti zaradi neupoštevanja veljavnega stan- ja, ali pa zaradi neažurnosti v zemljiškem katastru. Naštetih je nekaj najvažnejših pogojev, ki zahtevajo drugačno obnašanje do eviden- tiranja zemljiškega stanja in uporabe te evidence v postopkih, ki zadevajo zemljišča in s tem nosilce pravic. Po razmisleku je mogoče razpoznati tudi generalne smeri nadaljnega razvoja zemljiškega katastra. 3. PREDVIDEVANJA O SMERI RAZVOJA Zemljiški kataster - njegovi pisni podatki, predvsem pa njegova geometrija ali podatki o legi parcelnih mej bodo morali biti v bodoče natančnejši, ažurnejši glede sprememb in predvsem hitro in vsakomur dostopni. Za dosego tega bo treba pristopiti k uporabi novih tehnologij za merjenja in za obdelavo tehničnih podatkov. Nekatere možnosti merjenj danes predstavljajo še znanstveno fantastiko. Vendar je treba vedeti, da je čas satelitskih merjenj pred nami. Centimetrska natančnost bo zahtevala realnost, hitrost iz- mere bo odvisna predvsem od poteka potrebnih upravnih postopkov in or- ganizacije izmere. Ena od glavnih značilnosti zemljiškega katastra je prikaz lege parcelnih mej. Danes je to klasični načrt, moderniziran v toliko, da ga je možno zaradi prosojnosti materialna enostavneje kopirati. V bodoče bo načrt digitalen, dosegljiv v vsakem trenutku in prenosljiv v celoti ali po kosih preko raču­ nalniških mrež. Tak načrt bo kot geomet- rično osnovo obvezan uporabljati vsak, ki 130 Geodetski vestnik 1 /1990 bo imel pristojnost ali pooblastilo načrtovati ali nadzorovati dogajanja v prostoru. Podobno kot podatki o legi mej se bodo preko računalniških mrež uporabljali tudi drugi podatki zemljiškega katastra, ki jih bodo uporabili upravni in pravosodni or- gani za svoje odločitve, načrtovalci za pros- torske ureditve in projekte, za pripravo po- datkov o obveznostih lastnikov in obvez- nostih organov, investitorjev in drugih do lastnikov, statistiki za statistične raziskave, itd. Tako organizirani podatki zemljiškega ka- tastra in uporabljivi preko računalni,ških mrež bodo predstavljali posebno podatkov- no bazo, ki jo bodo tisti, ki bodo za to pristojni ali pooblaščeni, vgrajevali skupaj z drugimi podatki v svoje informacijske sis- teme. Geodetska služba se bo morala organizirati tako, da bo po upravni in operativni strani sposobna razvijati zemljiški kataster v navedeni smeri, družbena skupnost pa bo morala zagotoviti tudi druge pogoje, predvsem glede opreme in sredstev. Zemljiški kataster se bo v bodoče razvijal predvsem kot lastniški kataster. Zaradi jav- nih potreb ter v povezavi zemljiške lastnine in lastnikov z interesi urejanja zemljišč, prostora in okolja pa bo vzporedno potekal tudi tehnološki razvoj, predvsem v smeri večje natančnosti izmer in uporabe računal­ niških tehnik. Računati pa je s tem, da se bo davčna funkcija manjšala in se sčasoma skrčila na golo dajanje podatkov o geo- metriji, ki jo bodo poleg kmetijskih in drugih podatkov za svoje potrebe uporabljali tisti organi, ki so pristojni za odmere različnih dajatev. 4. POSTOPNOST RAZVOJ Zemljiški kataster je obsežna in v bistvu konservativna evidenca, ki se upira spremembam. Kljub temu se v določeni meri spreminja in prilagaja potrebam časa. Previdnost je pri tem nujna. Dinamika in smeri razvoja pa so odvisne predvsem od domačih razmer, potreb in pogojev. Današnje razmere v družbi, v državni upravi in v tehnološkem pogledu omogočajo komaj prve nerodne korake v preoblikova- nju zemljiškega katastra v modernejšo evidenco, ki je vsaj po obliki, če že ne po natančnosti in vsebini taka kot bi hoteli. Ena od oblik v razvoju in najbrž tudi realna možnost so tako imenovane tehnične os- nove kot prvi korak. Ime "tehnične osnove" ni najboljše, ker je nastalo v drugih pogojih in konceptih. Tudi v tem se že vidi razvoj. V postopnosti razvoja je treba omeniti tiste prve korake, ki so nam časovno in tudi po realnih možnostih še najbližje: 1. Pogoj za izdelavo tehničnih osnov je zgo- ščena geodetska mreža za navezavo. Glede na prioritete, gospodarsko intenzivnost ob- močja in na opredelitev kategorij območij obnove zemljiškega katastra bo treba naj- prej pristopiti sistematičnemu postavljanju ustreznih mrež, vendar ne na zalogo ampak za takojšnjo uporabo. 2. Povezano, lahko pa tudi neodvisno od tehničnih osnov se izvede kot eden prvih korakov obnove zemljiškega katastra revi- zija vrst rabe zemljišč. Tudi ta revizija je v sedanjih pristopih le zasilen približek tisti reviziji, za katero bi morali biti odgovorni agronomi geodetske službe ali celo kme- tijskih upravnih organov. Razmišljanja o povsem novi "katastrski klasifikaciji" na pod- lagi proizvodnih modelov, povezanih z izračuni cen in rentabilnosti kmetijskih ok- rajev potekajo sicer že več kot 1 O let, vendar rezultatov še ni. Realizacija teh raziskav je odvisna tudi od uporabe, ki tudi še ni pre- verjena. Kolikor bi se Republika Slovenija osamosvojila do te mere, da bi sprejela svoj davčni sistem bi bila uvedba take klasi- fikacije bolj realna. Ker pa se podatki po vsej verjetnosti ne bi vodili na parcelo, ampak po proizvodnih območjih, je verjetno, da bi bil zemljiščki kataster rešen dosedanjih obvez- nosti do davčnih in drugih oprav glede pos- redovanja podatkov o dohodku od zemljišč. Do tega pa je še daleč, zato se bo treba v bližnji prihodnjosti spopasti s klasično davčno funkcijo in zato z revizijo vrst rabe in s tem povezano revizijo katastrske klasifikacije od vzorčnih parcel naprej. 3. Geometrija parcel je bistvena značilnost zemljiškega katastra. Predstavljajo jo Geodetski vestnik 1 /1990 131 katastrski načrti. Ne glede na svoje tehnične pomankljivosti so načrti ena od najbolj uporabljenih podatkov zemljiškega katstra. Ne dolgo tega so nekateri predvidevali, da so načrti lahko le boljša skica, pravi podatki pa so v koordinatnih seznamih. Razvoj kaže, da so načrti tako pomembni, da jih je treba obnoviti, vendar jih izdati tudi v račun­ alniški tehniki. Digitalni načrti vse bolj pos- tajajo nujnost za samo poslovanje zemljiškega katastra, še bolj pa zaradi drugih vrst uporabe. Izdelava teh načrtov v enotnem koordinatnem sistemu, z ločenimi vsebinskimi nivoji v okviru tehničnih osnov je med prvimi razvojnimi koraki zemljiškega katastra. Pri tem ne bo pomemben način digitalizacije ali firma programskega paketa. Pomembna bosta naslonitev na enotni prostorski sistem koordinat in enoten izpis za uporabnike. 4. Obenem z razvojem evidence bo v zemljiškem katastru nujen razvoj sodobne merske in računalniške tehnike. Menim, da je v veliki zmoti tisti, ki misli, da se zemljiški katster lahko razvija in modernizira le v geodetskih podjetjih. Razvoj bo nujen predvsem v geodetskih upravnih organih, ki se bodo ustrezno opremili in zaposlili oziroma izšolali ustrezne kadre, sicer ne bodo znali in ne mogli vsega tega niti uporabljati. Strokovne sile bodo prisiljene slediti tak razvoj. Naslednja stopnja teh- nološkega razvoja pa je povezana s teh- nološko modernizacijo zemljiške knjige, kar bo še kako potrebno z racionalizacijo s strankami. 5. Zaradi povdarjene vloge za lastništvo zemljišč bodo dobili upravni postopki pri ugotavljanju mej večjo težo, tako določene meje pa potrebno pravno veljavo. Geodetski strokovnjaki bodo morali poznati pravila upravnih postopkov in jih tudi upoštevati. To bo pogoj za opravljanje izmer in ustrezna pooblastila, poleg iz- polnjenih pogojev formalne izobrazbe. Končne faze v postopnem razvoju ni mogoče predvideti, ker tudi ni mogoče definitivno napovedati razvoja družbenih odnosov nasploh. Ena od možnosti je v popolni avtomatizaciji izmer, ki pa je povezana s takim znanjem, opremo in ceno, da zato še nimamo pravih predstav, kaj šele meril. Vendar pa bi bila le tako omogočena končna in najboljša varianta, to je popolna obnova zemljiškega katastra za novo iz- mero. 5. SKLEP Po desetletjih relativne stagnacije - zlasti v primerjavi z razvitim svetom Evropi - je mo- žno predvideti vzporedno z družbenimi spremembami vsaj približno tudi smeri raz- voja zemljiškega katastra. Osnova za taka predvidevanja je že v dosedanjih trendih, zahvaljujoč tistim, ki so smeleje mislili o bodočnosti. Ob priliki, ko se pripravljajo novi zakoni, tudi s področja geodetske službe, bo treba v zakonska določila vgraditi tudi odprte možnosti razvojnih poti. Temu primerno bo treba misliti tudi na or- ganiziranost geodetske službe in na tiste povezave z drugimi upravnimi in gospodarskimi sektorji, ki lahko bistveno pripomorejo k razvoju ali pa ga zaradi neprimernega pristopa zavrejo. 132 Geodetski vestnik 1 /1990 UDK 528+659.2 312 (497.12) mag. Matjaž Hribar, dipl.inž.geod. Aleš dipl.inž.geod. FAGG, Oddelek za geodezijo, 61 000 Ljubljana, Jamova 2,YU IZVLEČEK Članek govori o takojšnjih možnostih uvajanja GIS-ov v Slovenijo. V svetu je GIS trenutno tema št. 1 skoraj vseh znanstvenih in drugih posvetovanj. Podatkov, ki jih je potrebno pravilno organizirati, je vedno več, zato.z usklajenim nastopom na tem področju ne bi smeli več odlašati. ZUSAMMENFASSUNG /ril Artikel wird ueber die Moeglichkeiten der Einfuehrung der GIS in Slowenien gesprochen. In der Welt ist G/S ein heisses Thema bei allen wissenschaftlichen Bespraechungen. Auch bei uns ist vieles gethan worden. Die Maenge der richtig aufzubewahrenden Daten waechst, so kann eine koordinirte Aktion nicht mehr warten. Razvoj na področju GIS-ov v Evropi in svetu, kjer so začeli z delom precej pred nami, še vedno razen redkih izjem ni strogo usmerjan od zgoraj navzdol. Na področju razvoja vsaka firma poskuša ponuditi čim več in s tem dobiti čim večji del trga. Trg narekuje le v grobem usklajen pristop. Standardi so v grobem zato vgrajeni že v vseh kvalitetnih programskih orodjih za vzpostavljanje GIS-ov. KAJ PA SLOVENIJA? Situacija v Sloveniji je zelo podobna. Menimo, da vsaj še nekaj časa usklajenega pristopa z vrha republike ne bo. Ravno tako ne bo z vrha dodelanih standardov, tako informacijskih kot vsebinskih. Standardi v smislu GIS so z izborom kvalitetnega programskega orodja tudi v dovolj veliki meri že tukaj. Vsebinski standardi ne smejo biti problematični, saj stvari že ročno tečejo. Dokončno se standardi formirajo v stiku s pristojnim za ustrezni prostorski infor- macijski podsistem (PIPS) oz. informacijski sloj (IS). Praksa je pokazala, da je to edino realen pristop, ki je hkrati tudi uspešen. PRIMERJAVA ORODIJ GIS, KI SO DOS- TOPNA V SVETU Ogledali smo si delovanje sistemov SICAD (Siemens), ADALIN (Adasys AG), LIS (Lion), GRIPS (Kohns + Poppenhaeger), MOSS (Engineering Soflware), INFOCAM (Kern), GTIS (IBM). Oceno več kot 80 (A-BASE, ARC/INFO, MAPINFO, IBM, ... ) drugih orodij GIS iz Amerike, Kanade, Evrope po svetovno znani metodologiji smo povzeli po reviji Word oz. knjigi 1990 GIS Sourcebook (Orodja GIS 1990). Ocena je bila narejena po sledečih glavnih kriterijih: - prva instalacija, št. instalacij do danes, št. uporabnikov, - cena, cena letnega vzdrževanja orod- ja, - hardverska podpora, - strukture podatkov (rasterska, topolo- ško-vektorska, 3-D, ... ), - kartografske projekcije, - vključuje paket za digitalizacijo, - DBMS vmesniki, - vhodno - izhodni formati, - merjenja (ravnih in krivih razdalj, površin, ... ), - generiranje vplivnih območij (okrog točk, linij, arealov, ... ), - algebrajske funkcije, - preseki (točk, linij in poligonov), - terenske analize (nagnjenost terena, vidnost, interpolacija, prečni in vzdolžni profili, DTM, ... ), - druge analize (iskanje najbližjega so- seda, mrežne analize, vektorsko - ras- terske konverzije, premična okna, op- timalne poti, ... ) - komuniciranje z uporabnikom (3-D, makro jezik, menuji, mnogo uporab- niški sistem, ... ), - delo s kurzorjem ali koordinatami, - podpora standardom (SQL, X okna, ISO, ... ), - on - line pomoč, - kartografski izhodi (rasterske, vek- torske karte, 3-D, perspektivne projek- cije, ... ), - vhodne enote (digitalnik, miška, ska- ner, svetlobno pero, ... ) - izhodne enote (različni ploterji, printer- ji, ... ), - podpora samostojnemu delu uporab- nika na nivoju makro jezika, - digitalno procesiranje slik (korekcije, klasifikacije, direkten vhod v bazo, prekrivanje z vektorskimi podatki, ... ). POVZETEK TESTIRANIH OZ. OCEN- JENIH ORODIJ Programsko orodje ARC/INFO se je pokazalo kot eno najbolj razširjenih v svetu, rešuje širok spekter nalog, je cenovno dos- topno, z največjim številom vhodno - izhod- 1989 GIS WORLDWIDE CORE BUSINESS (SOFTWARE ONL Y) 134 (Tol@I r•••nuu $213.011 mmion} OTHER (31.1%) OYNAMIC CRAPHICS(2.3::) MAPINro (2. 7%) ISM (J.2%) m)AC (3 57.) CEOVISION (• •::) SYNERCOM (5.07.) INTERCRAPH (17.3%) [SRl (17.3::) MOC/BCT (7.8%) COMPUTEFMSION (5.J::) The market snore 1nformo1,on for Compulef'VfSW)f'I, A Pnme Compony reflects tl'le ocqu1s1tion by Prime Computer, tnc. cf the Pr.me Wikt ClS, !ne, joont venlure. Slika št. 1. Geodetski vestnik 1/1990 nih formatov in DBMS vmesnikov, predvsem pa z daleč največjim krogom hardvera, ki ga podpira. Menimo, da je samo zadnji kriterij že lahko odločilen za izbor v naših razmerah. Naše zaključke potrjuje tudi razširjenost orodij GIS v svetu koncem leta 1989, ki ga prikazuje spodnji strukturni krog (Slika št. 1). Podatki so povzeti iz revije Geodetical lnfo Magazine, avgust 1990. V svetu je danes na vsakem strokovnem posvetovanju, ki se dotika prostora; največ časa namenjeno GIS-om. Karkoli kdo na omenjenem področju dela, mora nekako povezati z GIS-om (terenske meritve, dal- jinsko zaznavanje, fotogrametrija, DTM, planiranje, projeektiranje, ... ). V nasprotnem primeru njegov sistem nima perspektive. KJE SMO TRENUTNO V SLOVENIJI? Razvoj GIS-ov spremljamo že nekaj let Toliko časa se naš team tudi že uči. Po naših in svetovnih izkušnjah smo izbrali pravo orodje za vzpostavitev (komunalnega) GIS- a. Imamo nekaj PC instalacij. Na osnovi izvedenih testnih modelov in na osnovi že povsem operativnih sistemov za omejeno področje in vsebino, smo si nabrali že veliko izkušenj. Končen cilj - (komunalni) GIS v Sloveniji je dovolj razdelan, sistemi funkcioniranja tudi. Na konferenci uporabnikov v Nemčiji smo ugotovili, da smo na osnovi že dosedaj narejenega, med vodilnimi v Evropi - vsaj na izbranih področjih. Seveda ne moremo pričakovati, da bomo na osnovi tega, kar lahko že pokažemo, v Sloveniji prevzeli republiški projekt vzpos- tavitve GIS-a, kot jim je npr. to uspelo v Španiji. Podobno kot pri nas, so tam začeli s PIPS zemljiški kataster, ki ga bodo že v prvi fazi nadgradili z izbrano geometrijo pros- tora. Stanje pri njih - znanje, izkušnje in dosedanji uspehi so podobni kot pri nas. Ena bistvena razlika pa je. "Španski kataster• oz. njegovi strokovnjaki že imajo odobren projekt in finančno pod- poro 125 mio USD za obdobje nadaljnjih 6 let (strojna oprema, programska oprema, šolanje, baza podatkov zemljiškega katastra nadgrajena z geometrijo - GIS, aplikacije za zemljiški kataster). Zgornja kalkulacija se ujema s podobnimi našimi kalkulacijami. Za podoben projekt v Sloveniji potrebujemo 7 - 1 O mio USD v petih letih. Kljub temu smo v nekaj občinah tik pred tem, da tudi 'politično' in s tem finančno zaživi projekt GIS. Menimo, da je to pri nas tudi edina možna pot za GIS Slovenije, ki je po izkušnjah v svetu in pri nas hkrati strokovno in ekonomsko sprejemljiva. POGLEJMO KAJ LAHKO DANES V SLOVENIJI NAREDIMO 1. Vse občine (OGU) lahko kupijo PC ARC/INFO. Z njim lahko takoj začnejo pol- niti grafični del baze zemljiškega katastra in nato dodajajo izbrano geometrijo za povezavo PIPS v občini med seboj. Vzporedno dodajajo tudi atributni del baze podatkov. 2. Bogatejše občine, kadrovsko bolj zasedene oz. pogumnejše in sposobnejše lahko že sedaj začnejo na nivoju delovne postaje ali mini računalnika, ki bo v bodoče postal del širše mreže računalnikov. Metodologija in baza podatkov je, v okviru GIS podprtega z ARC/INFO, enostavno prenosljiva iz PC navzgor. Tako bodo zgoraj omenjeni računlniki, ko bodo postali premajhni za nivo komunalnega GIS-a, pos- tali aktivni terminali večjim računalnikom. 3. Manjša logično zaključena področja, za katera bo vzpostavljena baza podatkov in GIS, bodo uporabniki že takoj začeli iz- koriščati (vpogled, manipulacije, vzdrževanje, prikazi). Po svetovnih standardih glede strojne in programske opreme je to prava pot Menimo, da sploh ni dvoma, da tudi raz- mere pri nas podpirajo tako usmeritev, saj bodo vedno vsaj v sposobnejših inštitucijah (organizacijah, občinah) želeli imeti velik del baz podakov na svoji strojni opremi, ne Geodetski vestnik 1 /1990 135 glede na to, ali bo v Sloveniji sprejet central- ni ali porazdeljen tip računalniških obdelav in baz podatkov oz. kombinacija obeh. Mreža (LAN): - delovne postaje MOŽNE STROJNE KONFIGURACIJE, PODPRTE Z ARC/INFO - delovne postaje, mini računalniki 1 delovno mesto: - PC - delovna postaja Več uporabniški sistem (HOSl): - delovna postaja - mini računalnik - veliki računalnik "' s:a: ill PREDLAGANA KONFIGURACIJA ZA SLOVENIJO Vse občine bodo v bodočnosti imele grafične delovne postaje. Posamezni sub- jekti v prostoru bodo imeli podobno opremo ali vsaj PC, seveda vse podprto z ustreznim programskim orodjem ARC/INFO ali drugim izbranim programskim orodjem. Sistem se bo povezoval v LAN ali HOST, najbolj realna je kombinacija obeh, odvisno od političnih Hardware Manufacture Operating System • IBM PC AT • IBM PS2 or Compallbla • SUN , Tektronht •IBMRT" • Apollo • •.Ollvett • • H.P, • • VAX Workstallon • Data·General • Ali UNIX Work!lta!lon Vendors as Llsl!1d AbovCII , PRIME • DEC VAX • Dala General , IBM • AII UNIX Vendoni Ll:Ued Above • MS OOS • UNIX • VMS , UNIX , AOS VS • UNIX • PRIMOS • VMS • AOS VS , VMICMS • UNIX ~fc.cc,0 .,,,c,~,.~.,,~.,,~ ..... ,.c---+--------'---+-----------I 136 ,._ UJ :a: , AII Hudware Vendors Supportod by ESRI • Ali Oporallng Syslems Supporlod by ESAI Slika št. 2 Geodetski vestnik 1 /1990 usmeritev. Začetno področje, za katerega bomo vzpostavili GIS, se bo postopoma prostorsko širilo po vsej Sloveniji iz urbanih na ruralna področja, v sistem se bo vključevalo vedno večje število uporab- nikov - nosilcev informacijskih slojev. Že omenjeni končni cilj projekta se bo počasi uresničeval in to z nami geodeti kot enimi od ključnih elementov v sistemu GIS Slovenije, kot nosilci geometrije prostora, za kar smo tudi usposobljeni in pristojni. Geometrija prostora predstavlja povezavo med vsemi subjekti prostora - telefonska ~~~a . SHEMA KOMBINIRANE KONFIGURACIJE labšali, postali še revnejši, anonimnejši, odvečni. Vprašali se boste, zakaj se naš team toliko trudi za geodezijo. Vsi smo geodeti. Geodezijo smo študirali zato, ker nam je bila všeč in ker se nam je zdela in se nam še vedno zdi perspektivna znanstvena veja. Na vse načine se trudimo, da dvignemo njen trenutno zelo zmanjšan ugled in pomen v življenju. Hiter razvoj GIS v svetu je kot naročen za to. Hkrati je to lahko zadnji vlak, če ga zamudimo ... Mi smo se do sedaj dovolj naučili in se Mum-user Server Disk File Server Workstation WorkstaHon Termlnals Slika št. 3 ZAKWUČEK Kompleten razvoj je še kako možen tudi brez nas geodetov. Če bomo tarnali, da ni denarja, da ne gre tako, ne gre ono in čakali, da nam bodo drugi rešili probleme in se odločili namesto nas, potem ne bomo nikoli vzpostavili potrebne baze podatkov - infor- macijskega sistema (geeometrija, ki omogoča vse potrebne povezave med sub- jekti prostora) za funkcioniranje GIS, niti lastnega PIPS. S tem dejstva, da obvladujemo kompleten slovenski prostor, še naprej ne bomo tržili mi, ne bomo dvignili ugled stroke, ampak bomo stanje še pos- bomo sproti še vedno učili, da lahko na eni strani tako vlogo geodezije podpremo na nivoju projektov in v operativnem smislu, na drugi strani pa ne glede na to, kaj je naša osnovna stroka, še vedno kot posamezniki lahko ostanemo na vrhu pri uvajanju GIS-ov v naše okolje. Zato še manj razumem vas. Ste geodeti, živite od geodezije, kakšnih širokih alter- nativ nimate (razen tega, da vsak odpre trgovino ali posredništvo, kar pa menim, da ni naš in vaš končni cilj), pa kljub temu bolj ali manj neprizadeto stojite ob strani in opazujete kaj se dogaja na tem področju mimo vas oz. nas. Izjeme seveda so med nami, vendar žal bolj v smislu reka 'izjeme Geodetski vestnik 1 /1990 137 potrjujejo pravilo'. ZAKAJ NE BI IZBRALI POT? Mi še aktivnejše delamo naprej z namenom, da: - ohranjamo kontakt s svetom v smislu možnosti prenosa svetovnih izkušenj k nam; - zagotavljamo osnove za nadaljni raz- voj GIS-ov pri nas; - že sedaj izobražujemo študente v šol- skem in predvidene uporabnike v iz- venšolskem izobraževalnem procesu. Na drugi strani pa s skupnimi močmi: - prepričamo Slovenijo, da je GIS potre- ben že sedaj, ' - pripravljamo geodezijo, da bo sposob- na odigrati svojo vlogo pri formiranju GIS-a, - pridobivamo finančna sredstva za vzpostavljanje GIS-ov v geodetskih upravah, občinah, republiki, - vzpostavljamo GIS - idr. LITERATURA: - 1990 GIS Sourcebook - GIS Word Magazine, avgust 1990 - ARC News 1988, 89, 90 - EUC 1990 Proceedings - Wolfgang Goepfert, Raumbezogene lnfor- mationssysteme, 1987 - Schilcher/Fritsch, Geo-lnformationssys- teme, 1989 - Norbert Bartelme, GIS Technologie, 1988 - Otto Koelbl, Photogrammetry and Land lnformation System, Na zahtevo Republiške geodetske uprave objavljamo naslednji pripis: 138 Referat predstavlja ekspertizo, ki jo je naročila Republiška geodetska uprava za svoje potrebe. Geodetski vestnik 1 /1990 UDK519.72 Uporabna geoinformacijska tehnologija UGIT (Angewandte Ge grap ische lnfromatlonstechnologie) Tomaž Banovec, dipl.inž.geod. Zavod Republike Slovenije za statistiko 61 000 Ljubljana, Vožarski pot 12 IZVLEČEK Uporabna geografska informacijska tehnologija - geoinformacijska tehnologija (GIT) je izraz, ki postopoma zamenjuje in dopolnjuje sicer še nejasno opredeljen pojem geografski informacijski sistem (GIS). Ta je sicer še v veljavi. Vendar poimenovanje raznih programskih oprem in podobnih produktov s sistemom vnaša, tako kot na drugih področjih, tudi tu precejšnjo strokovno zmedo. Mi bi lahko uvedli kratico UGIT (Uporabna geoinformacijska tehnologija). ABSTRACT GIT - Geographical lnformation Technology - is a new expressoin, gradualy substituting and complementing the old term of GIS -Geographical lnformation System -the terme in the past not enough and clearly understood, even if stil now valid and in use. The term 'system' for softweare and simi/ar solutions is causing missunderstandings and proffessional problems, simi/ar as in the other fields of activities. The propoasals for contence and corresponding terminology(UG/t) is given. 1.UVOD, RAZMEJITVE IN IZRAZI Sodelujoči na drugem julijskem posvetu o AM/FM (Automated Mapping/Facilities Management v Salzburgu so se zato tudi hitro prilagodili novemu in GIT prevzeli za svojega. Vsebinski oz. semantični nespo- razumi na tako hitro razvijajočih se strokov- nih področjih so pričakovani in razumljivi. Vendar pa povzročajo precejšnje težave in zmedo. Ugotavljamo, da tudi pri nas po- membno blokirajo skupni razvoj, dokazi za to so, o njih smo že pisali. Tudi naše uvaja- nje izrazov kot npr. komunalni informacijski sistem (KIS) v sedemdesetih letih so bili že tedaj podlaga za nove nesporazume. KIS je tako kot sedaj novi GIS ali LIS prostorsko omejen v nek zaključen teritorij, mesto ali občino.Prevzemal je ali naj bi podatke iz raznih evidenc in registrov, jih po svoje, predvsem deskriptivno lociral v prostor. Takrat je bila lokacija določena opisno in ne eksaktno s koordinatami. Ni bilo strojev in programskih kapacitet. ELON-(Enotna lokacijska opredelitev nepremičnine) in PIPL(Prenos informacij preko lokacij), so bili vseeno tudi pri nas teoretično in praktično dokazani. Z njimi naj bi poleg kontrole in evidenc v občini pod- pirali še nekatere razvojne usmeritve. Ideja, da bi na vektorski ali drugačen način locirali še nekatere objekte in njihove značilnosti (kanal, cesta, nepremičnina, prometno omrežje) in vse to povezovali s socioeko- nomsko strukturo je prisotna tako v starem KIS-u, kot novem GIS-u. Samo tehnična stroka ali možnost je sedaj druga. In s tem se sedaj ukvarjajo novi zanesenjaki s področij geoznanosti, ki sedaj na novo razumejo in uvajajo možnosti tehnologije. Tu seveda ne mislimo, da je potrebno opozoriti na vse kar smo počeli pri nas pod različnimi naslovi, celo slovenili jih nismo, kaj šele definirali. Če pa smo, pa še vedno zadeve niso postale standardi. Največkrat smo vsaj v Slovenji govorili še o Prostorskem informacijskem sistemu, zemljiškem inf. sistemu, geodetskih infor- macijskih sistemih, geoorientiranih bazah podatkov, deželnih informacijsih sistemih, zemljiščnih inf. sistemih, geokodiranih bazah podatkov, prostorskih bankah podat- kov, avtomatiziranih večnamenskih katastrih in informacijskih sistemih za zaščito okolja. Vse te 'sisteme' naj bi sedaj podpirala tudi GIT. In to je res-izredno hitra razv11a1oca se produkcija programske in strojne opreme, predvsem pa proizvajalci strojev določajo smeri in možnosti. In tako še vedno proiz- vajalci hodijo po petah uporabnikom v tekmi, ki jo verjetno nihče ne bo dobil. Želja po znanju je zato velika in razmah raznih posvetovanj tudi razumljiv. :Z.POSVETOVANJA IN PRENOS ZNANJA Posvetovanja so sedaj izredno pomembna. Očitna je namreč, nervoza vseh, ki morajo odločiti o uvajanju UGIT-a v svoje delo in ugotavljajo, da pravzaprav ni potrebnih globalnih znanj za odločitve o tem. Eksplozija vseh vrst literatur, ki opisujejo GIT, GIS ali LIS je sedaj izredna. V 88 letu smo dobili naenkrat revije, simpozije, referate in tudi nova mednarodna or- ganiziranost za pretok znanja je že primer- na. Vseeno pa se ta tehnologija, z vsem kar jo spremlja, še bori z osnovnimi konceptual- nimi problemi. Če so kje omembe vredni praktični dosežki so vsi znani uspehi doseženi na parcialnih področjih. Če so bila tudi pričakovanja delna in posebna, je to dobro, globalnih-kompleksnih rešitev še nekaj časa ne bo. Med globalne rešitve uvrščamo tiste, ki naj bi GIT tehnologijo 'precepili' oz. uporabili tudi za kakšno nacionalno-deželno večnamensko 'banko' podatkov in bi bile rešitve in uporabe večnamenske. Take zahteve pri nas že poz- namo. Določene so z našimi zakoni, tudi z družbenim sistemom informiranja in raznimi kompleksnimi celovitimi informatizacijami v državni upravi. Teritorialno je je pri tem mišljena dežela ali vsaj sedanja federalna enota z dovolj velikim ozemljem. Tak kriterij velja mogoče za deželo Salzburg, ki ima 11.000 km2. Če jo primer- jamo s Slovenijo z njenimi 20.000 km2 in nekaterimi drugimi podobnimi deželami v Evropi. Salzburg je šele predstavil svoj kon- cept GIS-a ali bolje LIS-a. Velikih rešitev torej še ni.Naš problem je, preučujemo pristope v svetu prav s strani tehnike in tehnologije ne pa s strani funkcij. Potrebno je vseeno da se dogovorimo o tem katere država ali dežela je približno primerljiva predvsem po funkcijah in oblikah družbene regulacije, dobro bi bilo vdedeti da je na primer Švica nasprotno kot Sazburg enkrat večja kot Slovenija, je konfederacija ima največji družbeni prouviod na svetu in ne iz nafte in da ima dokaj časa mir. Potem pa še Nizozemska in podobno. 3. ZEMLJIŠKI ALI DEŽELNI INFOR- MACIJSKI SISTEMI IN GIS-i Pomembno je ločevati GIS od LIS-a. LIS - Land(es)information system. GIS je bolj namenjen analizi pojavov s točnostjo podat- kov, ki je primerna za plansko snovanje in z geometrijo, ki tudi nima najbolj točnih pozicijskih upravljalskih ali regulacijskih zahtev. LIS pa nasprotno, poleg tega, kar naj bi nudil GIS lahko nudi dovolj točno struk- turirane podatke tudi za lokacije in odločanje na nivoju posameznega objekta, entitete (parcele, nepremičnine prebivalca, lastnika). Originalne meje med zemljiškimi parcelami so-četudi digitalizirane v računal­ niku-uradne in veljavne in odločitev s pomoojo LIS-a naj bi bila tako točna, da je sestavina upravne odločbe, spora in pritožbe. Torej je LIS tudi in predvsem sredstvo konkretnega upravljanja pri katerem naj bi posamezni predmeti upravljanja bili dovolj točno oporedeljeni in podatki o njih tekoče vzdrževani, da je tudi odločba, ki je pripravljena s njimi že upravni dokument. Lahko bi rekli tudi tožljiva. Z LIS-om torej tudi upravljamo s konkretnimi podatki in podpira, ne samo plansko odločanje, marveč predvsem operativno- upravno odločanje. Vsebuje točnost, ki je za tako odločanje predpisana in potrebna. Zemljiški kataster v svoji upravljalski funkciji 140 Geodetski vestnik 1 /1990 je torej sestavina LIS-a. Če ga obdeljujemo presečno in informativno kot ozadje nekega dogajanja pa bi bil bolj v funkciji GIS-a. Če sta ti dve razliki teoretično očitni se seveda v praksi vse zmeša. Primer v Sloveniji je GIT v LIS zlasti tista tehnologija, ki podpira npr. računalniško integriranje različno evidentiranih podatkov zemljiškega katastra v povezavi z nekaterimi drugimi kartografskimi izdelki in evidencami. Tu GIT omogoči prav tako točnost pri določanju posestva meje, kot sam klasični papir. V LIS torej lahko uvrsčamo evidence, ki zagotavljajo uprav- no ali upravljalsko točnost kot so npr.: kataster komunalnih naprav, evidenca stavbnih zemljišč in seveda vse podobne vzdrževane izvore podatkov CRP, RTE IN ROTE in podobno. Nasprotno bi-GIT v GIS-ih podpirala tisto, kar potrebuje planska funkcija na republiški ravni in v občini, kjer lahko nekatere pojave izkazane agregatno locirajo, narišejo ter računalniško shranijo in obravnavajo. Tako pri GIS razmišljajo že o merilih npr. GIS v merilu 1 : 250.000, kjer podatki že zaradi pred posta-vi jene grafične točnosti niso naj- bolj točni, vsebujejo statistično verjetnost ali napako, so pa zato primerni za 'horizontal- no' mešanje med seboj, harmonizacijo in pomembno podporo nekaterim velikim strateškim in taktičnim odločitvam. Podatki iz GIS-ov torej niso dovolj točni za pisanje odločb in neposredno upravljajnje. Pravi- loma so na 'presečen" način prevzeti (eks- trahirani) iz uradnih evidenc, registrov, sta- tistik in kart i niso tekoče vzdrževani. Norbert Bartelme v GIS-Technologie trdi, da je digitalna karta sinonim za GIS in digitalen načrt sinonim za LIS. Če soflwarske hiše trdijo, da lahko GIS in LIS podpiramo z istim programskim paketom, se izkaže da to ni res. Funkcije so namreč vsaj glede točnosti različne. lnhomogenosti geodetskega in katastrskega načrta ne reši noben univerzalen paket, prav tako ne časovne vrste in komponente tekočega vzdrževanja atributnega dela baze podat- kov s histeriki. Zlasti LIS-i potrebujejo zaradi vhodne točnosti, ki je upravno zahtevana, popol- noma drugačne postopke avtomatične korekcije, odpravo inhomogenosti ali ter vse tisto; kar se je zgodilo v dolgih letih v zemljiškem katastru in v kartah ter pretežno ali zelo dobro zahtevano tekoče vzdrževanje. V časovni presečni situaciji na primer na pet let, revitalizirati karto samo za LIS ne kaže, mogoče je to dobro za GIS. Za LIS morajo biti nova stanja, če so uradna, takoj prenešena tudi v računalnik. GIS pa nasprotno lahko s takimi 'novicami' nekoliko počaka, uporablja predvsem presečne vrednosti, obravnava prostor v določenem trenutku na presečen način npr. na tri leta uporabo zemljišč ipd. Te razlike med obema pristopoma se dajo še poglobiti, vendar jih ne kaže več nadal- jevati. Na AGIT posvetovanju so zato govorili o GITtehnologiji, ki podpira ali vsaj obeta podpirati obe generalni rešitvi tako GIS kot LIS. Tako rešujejo zadeve tudi drugi avtorji P.O Dale in še nekaterei drugi. Mi imamo prob- lem z izrazom 'Land' in njegovim slovenjen- jem. Najbolje bi bilo reči zemljiški ali deželni. Bolj važno je, da gre v tem primeru za evidenco, kot način spremljanja dohod- kov. 4. OSNOVNI PROBLEM SO FUNKCIJE IN VSEBINE Modernizacija, informatizacija, uvajanje GIS-ov ali LIS-ov, otipavanja(skaniranje)in skladiščenja digitalnih podatkov, uvajanja informacijskih sistemov ter podobna početja se v povsod ustavijo ali upočasnijo pri slabem določanju informacijskih potreb. Tehnologija-bolje tehnike silijo v odločitve in modernizacije, ki niso vedno vsebinsko upravičene. To se dogodilo deloma v našem katastru in je Mlakar kar dobro opisal. Točnost Podpora davčni funkciji je vrednost cenilnega okraja ali bonitete prek- rila in zavestno zanemarila točnost lokacije meje in samo površino. Takratna KuK država je živela predvsem od kmetij- stva.(primarna akumulacija), ne od zaščite lastnine. Ko pa se je v času 100 in več let ta funkcija spremenila in so neposredne ali posredne dotacije-državne podpore Geodetski vestnik 1 /1990 1 kmetijstvu večje, kot neposredni davki in dajatve, je kataster dobil in ojačal funkcijo v zaščito meja. Po tolikem času je vse lokacijsko slabo in noben razdaljemer ne pomaga. Nove-dinamično pojačane funkcije in stara sredtva za njih. Potrebujemo ljudi, ki bodo z sprotnim infor- matiziranjem družbenih potreb in funkcij skrbeli za to, da se bodo različno dinamično razvijajoče se funkcije naših evidenc sproti prilagajale novim razmeram in povezovale z drugimi nameni. Večnamenskost neke evidence, kot baze podatkov predpostavlja tudi dinamiko v izvajanju in podpori posameznih funkcij in tako tudi stalno redefinicijo informacijskih potreb. To delamo stalno za tekoče upravno delo, deloma anticipirano in možno-pred- postvljeno bodočnost. Ker sem o spoštovanju pravil pri izgradnji baz podatkov (informacijskih sistemov) pisal že večkrat, tega ne bi ponavljal, vendar je pred geodezijo, ki se hoče moderniziratai poleg splošnega pravila, zbiraj samo podatke, ki jih boš zagotovo rabil, še nekaj zadreg, ki so splošne in veljajo pred uvajan- jem in nakupovanjem raznih paketov, ki naj bi rešili vse probleme na svetu. Po Kainz-u so trije "preddigitalni" problemi še vedno tu: 4.1-Neprenosljivost - nepovezljivost delov- nih rezultatov iz različnih geoznanosti na skupni imenovalec. (pa sploh ni dodal socioloških in ekonomskih znanosti, ki se ukvarajajo z predvsem z 'nefizičnimi", a tudi lociranimi pojavi) 4.2-Pomankljivo vzdrževanje posameznih kartiranj, kjer se zajemajo in izkazujejo različni pojavi, in še pomankljivo detaj- liranje tam, kjer se so na voljo samo grobi razultati. (vzdrževanje, generalizacija, redukcija) 4.3-Pomanjkanje učinkovitih postopkov za analizo množice podatkov iz različnih, a med seboj povezanih in me seboj učin­ kujočih strokovnih področij (korelecije, geometrija geostatistika, metode) Torej: neprenosljivost, vzdrževanje, reduk- cije in generalizacije, slaba analitična sredstva, vse je še problem preden se lotimo modernizacije ali digitalizacije. Povzeta Kainz-ova in Dollingerejeva kom- pilacija odprtih vprašanj, ki so izrazito tudi naša, veljajo za kataster in vse kar delamo v geodeziji. Poleg tega je treba opozoriti, da ekonometrija, sociometrija, ki sta samostoj- ni analitični vedi v drugačnih prostorih, niso dobile ne nasprotni strani "geometrije"(Po Kilchenmannu) in geostatstike (po Dol- lingerju), ki naj bi pomagale analizirati is- tovetne ali sorodne pojave in povezovanja tudi v realnem, fizičnem ali geoprostoru. S.PROGNOZE IN OCENE Najbolj je zanimiva seveda tema, ki se ji reče bodočnost ali strategija razvoja GIT-teh- nologije. Dollinger je na AGIT v svojem uvodnem referatu opozoril na .nekatere od pomembnih točk, to pa smo kasneje v dveh urah zelo široko in temeljito razpravljali. V obeh primerih se je pokazalo, da je še vedno precej nejasnosti. Konceptualne so glede na vsebino, problematika uporabnikov, problematika celovitosti, uporabnosti, varovanje podat- kov , pravne zadrege glede na evidenčni in statistični pristop ter še precej drugih težav. Na kratko pa lahko povzamemo osnovne teze iz tega razvojnega razmišljanja. Vzel sem jih za skelet in ga dopolnil z drugimi znanji in omenjeno literaturo. Revija GIS, FM/AM, VDIN, nekateri prospekti in zabeležke. 5.1. Osnovne tehnologije pretežno nas- tajajo in se zelo hitro razvijajo v ZDA oz. v multinacionalnih družbah. Podjetja, ki delujejo na tem trgu, imajo izredno, tudi do 40 in 50 % letno rast prodaje strojne in tudi programske opreme. Pri nas sta najbolj v uporabi autocad in arc/info. Podobno kot v svetu. Ocenjujejo, da se bo trend še nadal- jeval, če ga ne bo ustavilo ali zmanjšalo neznanje in slaba uporaba. Nove so orien- tacije na objektno orientirane baze podat- kov. (Sokrates, Thales,OOP) 5.2. Časi med specifikacijo zahtev in realizacijo konkretnih poslov trajajo še vedno zelo dolgo, večinoma pravijo da 142 Geodetski vestnik 1 /1990 predolgo. Zelo važno pri tem je javno razgrinjanje zahtev, namer ter ciljev bodočih rešitev, kar naj bi bila praktična osnova za kritiko in boljše produkte. Pri tem se največje težave pojavljajo na tam, kjer se predpostavlja uporaba podatkov za pojave, ki jih praktično še nismo dobro opredelili in informatizirali, tako v sedanji porabi, kot v bodočnosti. Bolje je imeti deljujoče kose in gradnike in tudi bolje parcialne pristope. UNILINE nov programski produkt, naj bi rešil veliko problemov kasnejših integracij (VDIN).To je na OOP temelječ programski produkt 4-te generacije programske opreme za baze podatakov. 5.3. Očitno je, da gre bodočnost v smer, ko bodo GIT tehnologije podpirale razne sicer otočneh rešitve dovolj distribuirano, tudi razdeljene obdelave in večnamensko uporabo. To zahteva za nujno potreben centralni skladiščni računalnik ali host, ki pa ima potem razne priključke, ali LAN-rešitev, ali TCP-IP rešitve ali npr. ETHERNET. Vedno pa je pri uporabniku računalniško podprto delovno mesto ali delovna postaja, sedaj večinoma še podprta z osebnim računal­ nikom ali z mini računalnikom. Torej HOST, (SERVER in delovna postaja. Konfiguracije naj bi se kupovale in priključevale zlasti na spodnji-uporabniški ravni. Bistveno je določanje bodočih potreb in načinov ter vsebin odločanja. 5.4. Veliko novih tehničnih usmeritev na tem področju sicer ni, potrebuje se pa vedno močnejši CPU, kar večinoma sploh ni velik problem, vendar so vsaj za atributni del baz podatkov potrebni veliki računalniki, kjer se atributne podatke uporablja za več namenov in se za GIT obdelave v bistvu delajo ekstrakcije. Velika relacijske orodja, ki podpirajo atributni del baz podatakov so relacijske in sama po sebi zahtevajo kar nekaj sposobnosti. Okornost smo posebej za LIS že ocenili v posebnem prispevku (Zakaj relacijska orodja niso primerna za US), ase lahko deloma vseeno zanesemo na bodoče rešitve (UNILINE). 5.5. Največji, če ne centralni je problem, da ni veliko ljudi, ki sploh vedo, kje kaj je (izvori metode in podatki). Pomeni, kje so kakšni podatki v kakšni obliki, v kakšni vsebini, za kakšne namene in kakih trendih so, kot atributni podatki sploh na voljo. Še posebno vprašanje pa je vsebina in metodologija zbiranja teh podatkov ter nasploh infor- matizacija pojavov, ki jih hočejo povezovati večnamensko iz raznih virov in skupaj analizirati. 5.6. Predpostavljamo postopno izgradnjo integriranih podatkovnih modelov pri čemer ni tako važno ali bodo vektorizirani ali rastrirani. Resterizacijo še zahtevajo nekatere tehnologije, kot daljinsko zaz- navanje, racionalna pa seveda taka ni. Lahko govorimo tudi o grafičnih infor- macijskih sistemih, o grafičnih rešitvah, ki so sedaj zelo blizu izrazu geografski.Med vektorskimi zapisi in matričnimi zapisi se je pojavil v Ameriki nov izraz, ki se mu reče mozaičenje (tesasalation), kar pomeni strukturiranje in razbijanje slike v male kvadratke in elemente ali mozaičenje (sekanja meja na naš način z OVILOM). 5.7. Iz kartografije smo sicer že navajeni večdimenzionalnih barvnih prikazov, kar sedaj poenostavljajo na ta način, da se to proglaša za delitev na sloje. Tudi na tem področju sicer ni dokončnih rešitev, vendar je očitno meja med vektorizacijo in resterizacijo praktično presežena in samo še uporabnost določa vsebino postopke in tehniko. (glej članek VDIN) 5.8. Sistemi oz. rešitve (GIT) naj bi bile uporabnikom prijazne.GIT vseeno še nima in tudi LIS ne svojih standardov in jih še dolgoročno ne bo. Mislijo, da bo izmenjava še nekaj časa šla (za atributni del) po dis- ketah in v nekih standardnih kodih. Brez standardizacije pa ni možno graditi velikih deželnih informacijskih sistemov in prisiliti več partnerjev za isto delovno mizo. Žal pa na tem področju v svetu zelo malo delujejo. Poseganje racionalizacije v področje zlasti vsebinskih standardov, ki so že sprejeti za prvotni namen je informativno. Z uporab- nikom je treba doseči neke vrste dogovor ali določiti ovojnico, na kateri se informacijski tehnolog in projektant sreča z definicijo in vsebino problema. Pri tem je časovna kom- ponenta izredno pomembna, saj določene današnje potrebe, ko bo računalniški produkt izgotovljen praviloma ne bodo reševale novih potreb. Geodetski vestnik: 1 /1990 143 5.9. Avtomatizacija izvornega zajemanja podatkov gre na različne načine. Skenerji • tipala so zelo veliko obetali, vendar je na tem področju prišlo do določenega zastoja. Tu je posebno vprašanje, če je izvor, karta ali druga grafična podloga samo vizuelna referenca ali tudi metrični produkt, Ali so strukturirane vsebine posebej in v naprej in jih vodimo potem ločeno (vode, relief, hiše). Če karta kot izvor nima neposredne podat- kovne in sintaktične zveze z nadgradnjo je lahko samo podlaga ali ozadje-tudi na ek- ranu. V takem primeru je lahko tako v vek- torski kot rastreski obliki. Predpostavlja se, da ta osnovna grafična skica podloga v bistvu ni "na noter" strukturirana (to pomeni npr., da vod nimamo digitalno ločenih od reliefa ter podobno).Denverski pristop temelji na neposredenm vračanju na iz- vorne izmere. V njihovem primeru vedno znova posežejo na originalni fotoposnetek. 5.1 O. Vektorizacija in istočasno strukturirano zajemanje. Če nimamo pravih določenih namenov so digitalizacije kart, lahko zelo problematične in drage. Ostanejo nam pa še vedno tri glavne opcije: a) ročna digitalizacija b) paketna rasterizacija in vektorizacija ter digitalizacija s pomočjo mišk na ekranu c) interaktivno programsko avtomatično treti ran je. To pa se praktično še ni nikjer na svetu ekonomsko izkazalo. 5.11. Izreden pomen ima kvalifikacija sodelujočih in znanje. Praktično je vse od- visno od oseb. Imamo zelo veliko programskih produktov kot so npr.: ARC/INFO, ODYSSEY, SPANS, IPRISI, ELDAS ipd.Težko je razumeti vodilnim ali odločujočim vse te ponudbe in strukturo rešitev, zato je najbolj važno določiti s per- sonalom potrebna področja in odločitve, ki jih bodo taka orodja podpirala in iz teh odločitev iti na določitev orodij. Ustreznih postopkov za soočanje menazeriev in upravljalcev pravzaprav ni. Očitno pa je, da se bo uporabnikom GIT približal predvsem s pomočjo Unix-a, potem pa z raznimi pripravami oken in mask in pa z meta podat- kovnimi bazami. 5.12. Multimedialni informacijski sistem. Poraba slik oz. grafičnega izkazovanja je pravzaprav v direktni povezavi z moderno tehniko. Pri vsem naraščanju slikovnih iz- razov, predvsem pa moči televizije, tridimenzionalnih produktov in barv je vseeno pametno razmisliti o tem, ali rabimo sliko kot celovito nestrukturirano infor- macijo, skico ali pa je bodo na noter struk- turirali. V drugem primeru nam preč pride do čudnih problemov. Moramo naprej vedeti, da to precej stane, da moramo strukturirane produkte in slike tudi primerno locirati ter klasificirati, predvsem pa tako pridobljene strukture na zalogo vzdrževati. 5.13.GIS-kot trg. Na osnovi podatkov o prodaji programske opreme in strojev je rast na tem področju ocenjena 40 % letno. Ocena je, da bo ta trend nekaj časa trajal. Temu primerna je eksplozija seminarjev, svetovanj, knjig ter podobnih storitev. Ta rast pa ne pomeni koristi za uporabnike, saj so se nekateri že soočili s problemom, da po nakupu pravzaprav nimajo več primer- nih konceptov. Poseben problem je javna uprava, ki je velik generator tega razvoja, vendar v instrumentacijah, ki so bolj kompleksne, doživi hitro precejšnje težave. S.ZAKLJUČEK Marsikdo bi rad imel odgovor kaj naj kupi in kako naj ravna, da ne bo naredil velike ali male napake. Ocenjujem da jih nismo naredili veliko, vsaj v Sloveniji ne. ROTE je dokaz za GIS, ki je že pohvaljen (Lipejeva v Budimpešti). Njegova digitalizacija glede točnosti pa je že blizu LIS-a. Tudi za or- ganizacijo zemljiškega katastra in njegovo sedanjo modernizacijo s pomočjo računal­ nika imamo odgovor. P. Dale trdi, da je švedski Real Estate Data Base v bistvu LIS, čeprav še nima podatka o eksaktni lokaciji posamezne nepremičnine. Torej velja, da smo operat dobro informatizirali, vsaj načelno. Iz članka P.Dale "Land lnformation Systems and the Land" The Association for Geographic lnformation-Yearbook 1990, str 59-63. Avtor ločuje LIS od GIS in LIS na noter še strukturira. Cel referat komentira z pov- '144 Geodetski vestnik 1 /1990 ratkom k osnovam (Back to Basics) Citiram: A Land information System(LIS) is, accord- ing to the Chorley Report,(1) a system for capturing. storing, checking, integrating, manipulating, analysing and displaying data about land and its use, ownerschip, development etc. Like ali forms of spatial informations system wich deal with resour- ces, it is a tool of management and decision making. Unlike the more generalized Geographic informatins systems(GIS) a land information system is concernd with diskrete data and is a complement to the large scale map. Ali forms of LIS require a spatial framework; for certain management purposes, a base map is also needed and is included within in system. Altough digital- mapping is a desirable concomitant to any LIS a mappingcomponent in not always es- sential. Thus in Sweden, the Central Board for Real Estate Data maintains records of ali parcels, each crossreferenced to a uniqu properity identifier. A digitized coordinate value provide a lin k to any associated digital map but the mapping itself is not a com- ponent of system. Torej sedanje rešitve že na atributni ravni lahko so osnove za ustrezene tudi zemljiški ali LIS sistem. Seveda v zmedi, ko nekdo trdi, da je LIS sinonim za digitalni načrt ni lahko sprejemati takih ocen. Mislimo, da je bila pot najprej ustrezno urediti in centralizirati obdelavo katasterskega ope- rata dobra. Smo pred tem, da se lotimo GEOMETRIJE- ne tako integrirano, da bi motilo, marveč po švedsko ali celo po Den- versko. Rešiti pa je treba še nekaj vprašanj v strategiji. Nekaj odgovorov sem dal, ne- katere še v drugem referatu nekaterih pa ne vem. Očitno je treba izhajati iz družbenih potreb, ki so že tu izkazane in dolgotrajne in imajo že svoje ekonomeke in druge učinke in temu dodajati geometrije in prostorske analize ter podobna dodatna dela in rešitve. Tak postopek z objekno orientacijo (OOP) seveda izgleda lažji, saj relacijski pristopi zahtevajo tako kot hierarhični ali mrežni veliko dela in predpostavljanja. Orientiraj- mo se na vsebine in določimo vsaj tak model podatkov za sedanjost in bodočnost, ki bo omogočal vsaj istovetne identifikacije entitet pri večih informacijskih službah. Torej parcela ali zgradba ločeno, kmetije posebej, prebivalec posebej, podjetje in voda posebej. Vse je treba določiti v modelu podatkov Republike Slovenije dinamično in za evropske kriterije tako evidenčene, kot statistične. 6.0POMBA K LITERATURI Večino literatur sem že citiral v tekstu, zato ne bom ponavljalcitatov. Vse imam zbrano v posebni bibliografiji, ki je posebej na voljo in je deloma poznana večini neposredno sodeljujočih.v projektih, ki so povezani z GIS in LIS v Sloveniji. Geodetski vestnik 1 /1990 145 Problematika in finansiranje višješolskega študija ob delu mag. Vesna Ježovnik dipl.inž.geod. FAGG, Oddelek za geodezijo, 61 000 Ljubljana, Jamova 2,YU 1. UVOD Na Oddelku za geodezijo poteka študij višješolske9a študija ob delu - ŠOD - Geodezije. Studenti tega študija se bodo ob letošnjem vpisu vpisali v drugi letnik - III. semester. Na rednem višjem študiju geodezije traja študij pet semestrov, iz njega izpeljan ŠOD pa traja vsak semester eno leto, tako da ves študij traja pet let. V tem času študent opravi tudi diplomsko nalogo. Verjetno je nekaterim med vami znano kako študij poteka. Organiziran je tako, da poteka na približno štirinajst dni in sicer v petek ves dan in v soboto dopoldan skozi vse šolsko leto. V tem času spredavamo približno dve tretini snovi, ki se predava na rednem študiju. Eno tretino študentje že obvladajo, oziroma jo morajo predelati sami. 2. ZAKAJ POTEKA ŠTUDIJ TAKO? Za ta način izvajanja študija smo se odločili zato, ker se veliko naših študentov vozi iz raznih krajev Slovenije. V šolskem letu 1980-1981 smo imeli katastrsko smer ŠOD-a. Prijavljenih je bilo 36 kandidatov, od tega se jih je vpisalo v prvi semester 27. V četrti semester ea je bilo vpisanih le še 24 kandidatov. študij je končalo in si pridobilo diplomo inženirja geodezije 11 kandidatov, kar je 41 % vpisanih v prvi semester. Na razpis študija, ki smo ga začeli izvajati v šolskem letu 1983-1984 se je vpisalo 22 kandidatov. Študij je zakliučilo že 7 kan- didatov ali 32 % vpisanih v prvi semester. Naslednji vpis je bil v šolskem letu 1988- 1989. Prijavljenih je bilo 59 kandidatov, od tega se je v prvi semester vpisalo 46 kanmdidatov, v drugi semester 32 kan- didatov in v tretji semester se jih bo vpisalo 22 kandidatov. Za vse kandidate še nimamo zagotovila, da bo šolnina plačana. 3. KAKO SE FINANSIRAMO ? Že od začetka svojega delovanja se ŠOD finansira izključno iz šolnine, ki je za vsak študij preračunana glede na število študen- tov. Nekaterim študentom plačajo šolnino delovne organizacije pri katerih so študentje ŠOD-a zaposleni, saj je za iz- vajanje upravnega postopka po zakonu zahtevana višješolska izobrazba. Drugi· del študentov, približno ena polovica, ki želi doseči višjo izobrazbo, si šolnino plačajo sami. Že vsa leta se zato srečujemo s problemom zbiranja sredstev. Od skupnosti in od izobraževalne skupnosti za študij ne dobimo nobenih sredstev. Začetna šolnina je določena po številu prijavljenih kan- didatov. Pri velikem osipu kandidatov, kot se je pojavilo v šolskem letu 1988-1989 in pri hiper inflaciji, ki je bila v šolskem letu 1989 smo bili šolnino prisiljeni za vsak semester na novo izračunati in jo prilagoditi razmeram. ŠOD kot samostojna finančna enota, mora iz teh sredstev kriti vse stroške, ki jih plačujejo delovne organizacije. Zaradi nizke šolnine so pedagogi prejemali smešno nizko plačilo, kar vsekakor ni v prid kvaliteti študija. Ob zaključku tega študija in ob morebitnem novem vpisu, se bo potrebno dogovoriti za drugačen način finansiranja. 4. VPRAŠATI SE BOMO MORALI ALI SO TI KADRI POTREBNI? Če so, bomo morali najti v skupnem dogovoru z delovnimi organizacijami m geodetskimi upravami obliko, kako študij finansirati in nadaljevati. Če takšnega dogovora ne bomo našli s študijem ne moremo nadaljevati, kajti tako nadaljevanje ŠOD-a gre na račun rednega študija. Zato upam, da bomo s skupnim dogovorom problem rešili. 148 Geodetski vestnik 1/1990 DK 167: 37: 528 USMERllVE V RAZISKOVANJU IN IZOBRAŽEVANJU dr Peter Šivic dipl.inž.geod. "61000 LJUBLJANA YU FAGG dr. dipl. ing. geod. V prispevku so postavljeni nekateri podatki o razvoju in stanju našega raziskovanja in šolstva nasproti podatkom iz sveta. Na tej osnovi so nanizani problemi in podane usmeritve za njihovo reševanje. Kurzfassung lm artikel sind einige Daten ueber unsere Entwicklung und den stand der Forschungen und der Ausbildung gegeneinandergestellt. Fuer auf diesem Grund geschilderte Probleme sind Richtungen fuer ihre Loesung angedeutet. 1. Uvodne misli Povezanost raziskovalnega in razvojnega dela z izobraževalno dejavnostjo na visokih šolah je resda velika, v določeni meri celo neizogibna. Nesprejemljivo pa je pričakovati, da bo Univerza a priori opravila poleg šolanja tudi pretežni del raziskav in predlagala dokončne rešitve. Marsikje v razvitem svetu so v okviru univerz inštituti, ki imajo take možnosti. Tam, kjer so že spoz- nali vrednost in pomen razvojnega ustvar- janja, družba vlaga v to področje in omogoča dobro organizacijo raziskoval- nega dela, ki je seveda podprto s strani gospodarstva in upravne dejavnosti. Pri nas sta obe področji, šolanje in razis- kave, pastorka naše družbe. To naj ne zveni kot opravičilo za skromnejše rezultate, ampak kot realna osnova in izhodišče razmišljanjem in načrtovanjem v prihodnos- ti. Ob tem je kot drugo izhodišče vzeti zglede in razvojne poti v nekaterih deželah in kot tretje dejstvo, da se ob zaostajanju na teh področjih, raskorak z razvitim svetom še veča. V drugem delu sestavka bodo podane nekatere misli o dosedanjem razvoju razis- kovalnega dela pri nas, o raziskovanju danes v svetu na področju geodezije in razmišljanja o naših usmeritvah v naprej. Tretji del je namenjen šolstvu pri nas in v svetu ter razmišljanju o možnostih za jutri. 2. Raziskovalna in razvojna dejavnost v geodeziji Za razmišljanja o naši nadaljnji poti na tem področju morda niso odločujoči poskusi in uspehi izpred 50-ih let našega stoletja. Vsekakor pa se prizadevanja od tu naprej še zrcalijo v današnjem stanju. 2.1. Dosedanji razvoj pri nas O prvih rezultatih organizirane1;1a dela ver- jetno lahko govorimo po ustanovitvi Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo pri geodetskem oddelku na Tehniški fakulteti l. 1953. Raziskave so bile predvsem aplikativ- no usmerjene in so prinesle vrsto metod in_ tehnologij, ki so modernizirale izmero. Med instrumenti je tudi nekaj originalnih načrtov in usposobljenih orodij. IGF, v katerem so začeli in zoreli mnogi naši kolegi, ki jih štejemo tudi med raziskovalce, deluje v raziskavah samostojno še danes, ker se je od fakultete odcepil, a je bilo in je še sodelovanje z geodetskim oddelkom FAGG večinoma tesno in koristno. Naša druga organizirana skupina je nastala z Inštitutom geodetskega zavoda SRS v letu 1971. Zamisel o močni raziskovalni or- ganizaciji za slovensko geodezijo po sodobnih principih žal ni mogla biti realizirana. Posamezni rezultati pa so tako kadrovsko kot s posameznimi uspešnimi deli prisotni v slovenskem in jugos- lovanskem prostoru. Raziskovalna dejavnost na fakulteti je pos- tala omembe vredna s kadrovsko okrepit- vijo oddelka za geodezijo v 00-ih letih, saj so redni pedagogi dotlej komaj zmogli vzoj- ni program in so težko našli čas za razis- kovalno dejavnost. S prodorom novih tehnologij v vsa področja geod. dejavnosti, so aplikativne raziskave postale imperativ za njihovo smotrno iz- koriščanje. To je povzročilo prizadevanja manjših skupin ali celo posameznikov v razmišljanjih in aplikativno raziskovalnem delu. Ker ni namen sestavka pisanje zgodovine in naštevanje imen, ampak iskati izhodišča usmerjanja, naj bo oproščeno, da nihče ne bo osebno explicitno naštet Pos- ledica premalo organizirane povezave teh raziskovalnih sredin pri geodetskih or- ganizacijah, geodetskih upravah in tudi geodetskih grupah v drugih negeodetskih delovnih organizacijah je dokaj nerentabilno in redundantno delo, ki pa je rojevalo tudi dobre trenutne rezultate v bolj ali manj zaprtih uporabniških krogih. Vsekakor pa prizadevanja teh raziskovalcev doprinašajo k osvajanju nove miselnosti v širših sredinah in bodo olajšala iskanja in ubiranje novih poti v geodeziji. Geodezija je le z manjšim delom svoje storil- nosti proizvajalec končnega prodajnega ar- tikla in zato razpolaga le z minimalnim obratnim kapitalom, ki bi ga lahko inves- tirala v raziskovalno dejavnost Tako je tudi v razvitem svetu moralo raziskovanje najti drugačno pot, kot je strateško načrtovanje ter izvedba raziskav po principu postavitve natančno definiranih ciljev in planska izved- ba raziskav za vzpostavitev predvidenih cil- jev in sistemov. Večina raziskovalnih sredin se je tesno povezala s proizvajalci 'strojne opreme' in išče možnosti optimalne aplikacije le-te za dejanski in potencialni krog uporabnikov. Ker se mora današnji geodetski podatek na sodoben, torej računalniški oziroma infor- macijski, način posredovati uporabniku, je v svetu izgradnja informacijskih sistemov raziskovalna tema št. 1. Jasna je torej mtj- n ost prilagoditve oz. vključitve vseh geodetskih del v informacijski sistem. To pomeni tudi izvajanje vseh meritev ali drugih oblik zbiranja podatkov, kot vhod v IS. Seveda obstaja pri tem tudi povratni učinek takih raziskav na proizvajalce opreme. Jasno je, da je del raziskav tudi usmerjen v fundamentalne raziskave stroke in njene vloge v družbi. Le te so delno neodvisne od opreme in jih izvajajo posebne institucije. Vse večji pritisk uporabnikov informacij sili raziskovalce v povezavi s proizvajalci opreme k hitrim odločitvam in takojšnjim aplikacijam. Tudi trg igra veliko vlogo. Posamezne grupacije ali skupine zato dokaj neodvisno iščejo tržno uspešne rešitve. Družba, oziroma njeni predstavniki, poskušajo najti način usmerjanja. Doslej so vsi univerzalni projekti popolne enotnosti propadli, ker jih je razvoj v posameznih delih sistema prehitel. Ubirajo drugo pot, pot usklajanja, ki je podprla s strani 150 Geodetski vestnik 1 /1990 posameznih razvijalcev. Le ti seveda tudi spoznavajo, da je za mnoge uporabnike zelo pomembno, da poleg informacije iz svojega informacijskega sistema lahko enostavno, hitro in kompatibilno dobijo tudi informacije iz drugih sistemov, oziroma da svoje podatke in informacije tudi pos- redujejo in prodajajo drugim. Za tako izmenjavo in uporabo podatkov so logični enotni standardi. Le teh ni mogoče pripraviti predčasno in vnaprej, ampak nas- tajajo in se vsklajajo sproti in s sodelovan- jem ustvarjalcev sistemov. ' Praktični primeri so podani v referatih s področja razvoja Geodetske instumentalne tehnologije in Geografskih informacijskih sistemov. Ker govorimo o aplikativnih raziskavah na področju IS, ki vključujejo večino geodezije kot svoj bistveni sestavni del, lahko ugotovimo, da so jim večinoma podlaga nekateri veliki programski (ali programsko- hardverski) sistemi. Le ti tržno in izvedbeno pokrivajo večji del uporabnikov. Ker vsebujejo tudi velik del okvirnih standardov, je v aplikacijah za posameznega uporab- nika že zagotovljena minimalna enotnost standardov. Napačno bi bilo mišljenje, da je z nakupom programskega sistema (npr. ARC-INFO, IN- TERGRAF, SICAD, GTIS ... ) razis- kovalno delo opravljeno. Aplikacija zahteva ogromno raziskovalnega dela. Aplikacija pa ne pomeni le priredbo in dopolnitev programov ampak načrtanje vhoda in načinov zbiranja podatkov, kar pomeni do 80 % vsega dela in tako tudi obsežno razis- kovalno delo. Kljub temu, da obstojajo ok- virne rešitve tudi tu ostajajo trenutnemu stanju ustrezno odprta mnoga vprašanja, potrebna raziskovalnega pristopa. Del raziskovalne dejavnosti, ki je bolj v rokah uporabnikov kot proizvajalcev, je izbor optimalne dosegljive opreme in programskih orodij. Proučitev dejanskega stanja v stroki ali uporabniškem področju in temu ustrezne informacijsko tehnološke podpore je odgovorna in raziskovalno zah- tevna naloga. To opravljajo s strani uporab- nika izbrani tirni ali institucije, ki pa so večkrat tudi konsultatske organizacije prej omenjenih močnih firm proizvajalcev opreme. Strateški cilji geodetske dejavnosti pri nas so globalno poznani, usmeritve in posebej poti pa so še dokaj odprte. Večina naših raziskovalnih prizadevanj se parcialno ukvarja z aplikativnimi problemi. Spoznanje, da so fundamentalne raziskave za nas enostavno predrage, nas je preveč odvrnilo od nekaterih raziskav, ki pa bi jih zaradi naše specifičnosti le morali najprej ali vsaj vzporedno opraviti. Gre prav za odprte usmeritve in poti posodabljanja vloge in dejavnosti naše stroke. Lahko se zgledujemo pri marsičem po rešitvah v svetu, treba pa jih je dobro proučiti in osvetliti tudi glede na okolje v katero so aplicirane in na naše realne možnosti in prvenstvene potrebe tudi z ozirom na čas. Tudi od geodezije je odvisno naše približevanje Evropi. Zavedati se moramo, da je bistven del informacijskih sistemov, ki morajo biti skladni z Evropo, naša geodetska osnova in zato naša naloga. V ta namen je potrebno raziskati in določiti prvenstvena dela, ki jih je potrebno hitro opraviti ter raziskati poti in možnosti iz- vedbe, za katero je potem mogoče izbrati in aplicirati zglede in orodja, ki so na raz- polago. Del rešitev izhaja iz pri nas izvajanih aplikativnih raziskav širših programskih sis- temov, en bistven del za kompletno us- meritev in pot pa še vedno ostaja odprt. Delne (za posamezna področja) rešitve so pozitivne, lahko pa pomenijo dražjo pot do uskladitve brez omenjenih potrebnih razis- kav. Kot je že v l. delu omenjeno, se je razvila aplikativno raziskovalna dejavnost pri nas, predvsem na področju informatizacije, v mnogih sredinah. Tudi nekatere negeodetsko usmerjene organizacije posegajo na geodetska področja. Vse vodi k delno neracionalnemu ustvarjanju, ima pa prednost, da se mnogi uvajajo v tako delo in razmišljanja. Rešitve, predvsem Geodetski vestnik 1 /1990 151 aplikativne, so le redko popolnoma neskladne, pomenijo pa tudi večkratno predvajanje. Poseben problem, ki ob tem nastaja, je tudi neenotna terminologija, ki povzroča nerazumevanje in razhajanje. Tečejo prizadevanja, da bi na področju prostorske informatike razčistili pojme in tako dali os- novo enotni terminologiji. Eden od bistvenih problemov raziskoval- nega in razvojnega dela je žal financiranje. Raziskovanje kot stranska ali občasna dejavnost je le izjemoma uspešno. Ker pa geodezija ni našla virov financiranja za in- tenzivno delo na tem področju, so rezultati izostali. Posamezne raziskave, ki so dale rezultate, so bile premalo koordinirane in niso bile izkoriščene. N'ujno bi bilo imeti vsaj telo, ki b1 proučilo rezultate in jih usklajeno uporabilo ter usmerjalo nadaljnje delo. Ugotovimo lahko, da razen nekaj "mladih raziskovalcev', ki jih financira RRS, nimamo niti enega full-time - raziskovalca v geodeziji. Vsi so amaterji, ki občasno poleg operativnih nalog delajo na posameznih raziskavah. Tudi mladi raziskovalci velik del svojega časa študirajo in sodelujejo pri učnem procesu. Če primerjamo to s stanjem aplikacijo je raziskana ustreznost. Vzrokov za tako aplikacijo pa je še nekaj. Lastne raziskovalne kapacitete nam ne omogočajo razvijanja sistemov, pa tudi svetovne izkušnje kažejo nesmiselnost ponavljanja raziskav, ki z zaostankom pripeljejo do zelo sličnih rešitev. Nujno vzdrževanje in nadaljnje razvijanje sistema terja ogromne napore in čas, ki sta z nakupom sistema večinoma tudi že plačana. Dovolj in preveč dela nam ostaja za raziskavo naših razmer, usmeritev in poti ter za nujno aplikacijo sis- temov. Za izvedbo nujno potrebnih raziskav, bi bilo predvsem potrebno telo, ki bi profesionalno izkoriščalo rezultate raziskav, jih usmerjalo in koordiniralo ter sredstva, da bi omogočili nekaj raziskovalcem full-time delo. Potreb- na oprema je seveda predpogoj. 3. Šolstvo O zgodovini geodetskega šolanja je bilo nedavno napisanega precej in je povzeto v ediciji ob 70 letnici geodetskega študija, ki jo je izdala FAGG. 1989 ter 100 letnici srednje gradbene šole 1988. v svetu (pa ne samo pri razvitih) je procent vlaganj v raziskov.-razvojno dejavnost pri 3.1. nas zanemarljiv in prav tako število šolanja uspešnih raziskovalcev. Projekti, ki so obetali financiranje raziskav (npr. GIZIS - jugoslovanski projekt) so bolj životarili in predstavljali administrativne napore, kot prinesli obljubljeno finančno podporo iz zveznega sklada, ki je bil porabljen za druge namene. Raziskovalna oprema je važen pogoj za uspešno delo. Pri dobri organizaciji je le-ta avtomatično raziskovalcem na razpolago. Pri nas se večinoma moramo zadovoljiti s prospekti in literaturo. Če pa jo raziskovalci dobijo, se večkrat smatra, da je s tem tudi raziskava v celoti financirana. Problem prenašanja preizkušenih rešitev v svetu in kupljenih programskih sistemov v naše razmere je bil že omenjen. Pogoj za Potrebe po geodetskih strokovnjakih so narekovale gospodarske in politične raz- mere, znanost je imela manjši vpliv. Za dobro načrtovanje šolanja je potrebno temeljito poznavanje perspektivnega raz- voja gospodarstva in posameznih dejav- nosti v njem. Izobraziti strokovnjaka traja 4 - 10 let s podiplomskim šolanjem pa še 2-3 leta. Tako dolgoročnih programov žal ni bilo dovolj. Zato so bili šolski programi večinoma prilagoditve vzorom iz sosednjih dežel in širšega sveta. Vpis dijakov in študentov je bil več ali manj odraz trenutnih konjuktur naše stroke in se ponavadi ob zaključku učne dobe z njim ni več skladal. Možno vodilo, da se program 152. Geodetski vestnik 1 /1990 in vpis ravnata po svetovnih trendih je zato smotrno, če ne edino možno. Srednja geodetska šola, ki je doslej izobrazila 1450 geometrov oziroma geod. tehnikov, kot se v zadnjem času nazivajo, je odigrala svojo pozitivno vlogo in dala Slovencem ustrezno število geodetov. Mnogi so zelo uspešno delali in tudi vodili geodetsko operativo in službo. Geodetskih inženirjev in kasneje inženirjev in diplomiranih inženirjev je doslej v Ljubljani izšolanih 747. Odločitev fakultete, da izobrazi poleg 'čistega' geodeta na geodetskem oddelku še geodeta - komunal- ca je v letih 1957 - 1972 dala vrsto uspešno delujočih strokovnjakov. Prevzem· tega študija na gradbeni oddelek je pomenil skoraj popoln izostanek diplomantov in se še danes. pozna pomanjkanje tovrstnih strokovnjakov. Uvedba prostorsko- planerske smeri geodetskega študija l. 1980 daje letno 3-4 diplomante, ki se uspešno uveljavljajo v stroki in prevzemajo kljub raz- meroma majhnemu številu vidno vlogo. Usmerjeno izobraževanje je prineslo znižanje ravni diplomiranih inženirjev, saj je za večino študentov učenje nadomestilo študij. Postopna sprostitev srednješolskih pogojev študija in povečanje kriterijev znan- ja dviguje nivo. Očitki, ki so prihajali iz različnih strani na fakulteto, kljub anketam in razgovorom z 'uporabniki', so bili (in najbrže bodo) tako raznoliki, da bi za njihovo upoštevanje morali letno temeljito spreminjati učne programe, ali pa v študij vključiti vsaj za 1 O let predavanj. Ne eno ne drugo ni izvedljivo. Program teži na tem, da izobrazi mislečega človeka z osnovnim znanjem, ki je sposoben v kratkem času osvojiti še specialna znanja za uspešno delo na ožjem strokovnem področju. Seveda pa se pro- gram postopno prilagaja novim globalnim znanjem in strokovnim zahtevam. študij ob delu je obravnavan v prispevku mag. Ježovnikove. 3.2. Današnje geodetsko šolstvo v svetu in pri nas. Razviti svet je, ali pa prav sedaj opušča redno 3-4 letno šolanje srednjega geodetskega kadra. Vzrok je v tem, da rutinsko delo in tudi variantne odločitve za tako delo lahko nadomesti robot ali račun­ alniško podprta oprema, ki jo upravlja priučen sodelavec. Usposabljanje, seveda miselno in splošno primerno izobraženih sodelavcev, traja le nekaj mesecev in se opravi po potrebi. Sodobni računalniki imajo shranjeno in uporabno obsežno (in nezmotljivo) znanje, ki v veliki meri zamenja človekovo. Načrtovanje in vodenje del zah- teva več znanja, zato ga opravljajo inženirji, ki so po šolanju ali sposobnostih razdeljeni v dva ali tri nivoje. Postopno spreminjanje programov na visokih šolah gre v dveh smereh. Nikjer se ne zanašajo na zakonski monopol geodetske stroke ampak poskušajo vzgajati geod. strokovnjaka, ki bo ali sposoben potegniti nase kol nosilec nova področja dela, ali pa se vključiti v tirne pri drugih kompleksnih delih. Za čista geodetska dela je potrebnih zaradi vključevanja avtomatike vse manj strokovnjakov. tako se že (npr. na geodeziji v Stuttgartu in Darmstadtu) v pred- metnikih krčijo rutinska znanja (npr. v in- strumentalni tehniki, izmeri, fotogrametriji, izdelavi načrtov itd.) in se širi predvsem računalništvo, informatika, projektiranje in načrtovanje, ekonomika, or- ganizacija, skratka znanja, ki omogočajo visoko strokovno delo, vodenje, odločanje, timsko delo. Vse bolj se uveljavljajo interdis- ciplinarni programi v zadnjem letniku, ki jih izvajajo v okviru projektov v inštitutih. Analiza programov študija geodezije na Dunaju, v Grazu, Muenchenu in Zuerichu je pokazala veliko sličnost z našimi programi s tem, da povsod uvajajo usmeritve tudi v ekologijo. Tudi pri nas so v teku priprave na tak študij. To prehajanje nikjer ni revolucionarno ampak poteka prilikam primerno, nekje hitreje drugeje počasneje. Trendi pa so ven- dar očitni. Geodetski vestnik 1 /1990 153 Podiplomski študij teče v velikih centrih v tesnem sodelovanju fakultet in inštitutov. Povezava raziskovalnega in pedagoškega dela je organizirana v svetu različno, predvsem kar se tiče organizacijskih oblik raziskovalno-razvojnih enot Le te so privatne firme, delniške družbe ali fakul- tetne enote. Odnosi s fakulteto so razčiščeni in so dejavnosti razmejene. V večini visokih šol so predavatelji in sodelavci zadolženi za peoagoško in izbrano raziskovalno delo, svojo razvojno in delno raziskovalno ter strokovno delo pa opravljajo kot vodje ali sodelavci inštitutov ali firm. Permanentno izobraževanje, ali z drugimi besedami pridobivanje novih znanj, poglabljanje znanja, sledenje novostim, poteka preko raznih firm (tudi proizvajalcev opreme, projektantskih firm itd) v sodelovanju s pedagogi visokih šol, ki so stalni ali občasni sodelavci. 3.3. Usmeritve Ob predpostavki, da se tudi pri nas hitro uveljavlja in uvaja sodobna oprema in da postaja ekonomsko opravičjiva, lahko pričakujemo enak trend v potrebi po kadrih, kot se pojavlja v razvitem svetu. Tako so razmišljanja o postopni ukinitvi srednje geod. šole pogojena z organizacijo tečajev oz. usposabljanja 'operaterjev' ali kvalificiranih sodelavcev za posamezna dela pri ustreznih organizacijah ob pomoči šole. Morda register poklicev tu ni več tako usoden. V visokem šolstvu bo postopek preusmer- janja študija postopen in verjetno tudi po proučevanju tujih vzorcev in okolij ter naših realnih potreb in možnosti. Nova zakonodaja še načrtuje status in vlogo ter pristojnosti univerze in njenih kadrov. Vsekakor bo prinesla nujnost razmejitve in organizacije raziskovalnega, razvojnega in strokovnega dela. Izobraževanje kadrov bo tako po znanju kot formalnih priznanjih moralo odpirati absol- ventom sodelovanje z Evropo in svetom. Zahteva po znanju vsaj enega svetovnega jezika je sama po sebi razumljiva. Zglede, da potekajo izbrana predavanja (in izpiti) v tujem jeziku z izmenjavo profesorjev med univerzami so ponekod naleteli na ugovore, drugje pa so že ustaljena praksa, je potreb- no pri nas proučiti. Habilitacije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev bodo z novo zakonodajo strožje. Ob pomanjkanju teh kadrov pri nas, bo verjetno mogoče reševati del predavanj tudi s sodelavci iz operative za posamezna strokovna področja. · Skrb za okolje in posegi vanj so v deželah razvitega sveta s pravno ureditvijo že zelo strogo pogojeni z zakoni in predpisi. Vsak poseg mora že v idejni zasnovi in projektu strogo in natančno upoštevati in izhajati iz zakonov. Tako je seveda tudi našemu inženirju potrebno temeljito poznavanje zakonodaje. V Evropi bo miselnost mimo zakonskih predpisov nesprejemljiva. 4. Povzetek nekaterih misli kot :zaključek. Na raziskovalnem področju kontinuirano in koordinirano delo doslej ni bilo mogoče. V svetu se je velik del raziskav naslonil in se odvija v tesni povezavi s proizvajalci opreme in orodij. Pri nas te možnosti ni, niti geodezija nima lastnega kapitala za vlaganje v razvojno dejavnost. Ena od možnosti je, da v projektih večjih posegov v prostor in predvsem vzpostaviti nujnih informacijskih sistemov, izgovorimo primere'n delež in financiranje potrebnih raziskav. Uporabniki, tako državna in občinska uprava ter pristojni upravljalci nepremičnin, kot načrtovalci in izvajalci posegov v prostor, morajo spoznati, da oni lahko nosijo glavni delež financiranja geodetske dejavnosti na področju pridobivanja in vzdrževanja podatkov in tudi za to potrebnih raziskav. 154 Geodetski vestnik 1/1990 Parcialne raziskave mora izkoristiti in us- merjati profesionalno telo. Kot vzorec za raziskave in za prenos izbranih rešitev z aplikacijo v naše razmere je privzeti uspehe rešitve v svetu, predvsem od tam, kjer imajo našim razmerah podobne pogoje (npr. Španija). Od fundamentalnih raziskav je opraviti le tiste, ki bodo dale usmeritve in poti za ustvaritev pogojev za zbiranje podatkov. Skupno z ureditvijo statusa visokošolskih sodelavcev in organizacijskih oblik dela na raziskovalnih, razvojnih in strokovnih nalogah bo treba omogočiti profesionalno (full-time) delo vsaj nekaj raziskovalcev. Podatki so povzeti iz : Aplikativne raziskave pa naj O(Tlogočijo - Zbornik FAGG 1979 in 1989 prilagoditev uspelih sistemov v naše raz- mere. Širših možnosti niti časa zaenkrat - Publikacija GTŠ ob 100 letnici nimamo. V šolstvu je na področju srednjega izobraževanja po svetovnem vzorcu razmis- 1 iti o nadomestitvi srednje šole z usposabljanjem kvalitetnih sodelavcev za rutinska o'pravila s pomočjo sodobne opreme. V visokem šolstvu bo postopno treba preus- meriti študij v usposabljanje inženirjev, ki bodo ustvarjali na širšem področju, ali se bodo dobro vključevali v širše tirne. Skrčiti je treba študij nekaterih rutinskih znanj in poglobiti znanje informatike, vodenja, načrtovanja, organiziranja in zakonodaje ter ekologije. - Študijski programi univerz v Bonnu, Darmstadtu, Dunaju, Muenchenu, Stuttgartu, Zuerichu - Pregled doktorskih disertacij TU Muenchen - Geowissenschaftliche Mitteilungen TU Wien 1980-90 - Zborniki rereratov in prospekti razstavljal- cev na Nemških geodetskih dnevih 1985-90. Geodetski vestnik 1 /1990 155 GEODETSKI DAN SO OMOGOČILI IN MATERIALNO PODPRLI: POKROVITELJ 23. GEODETSKEGA DNEVA JE IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE MESTA LJUBLJAN.E ODDELEK ZA GEODEZIJO FAGG Ljubljmu:1, Jamova 2 ~e li vset1 svojin diplonanto~ obilo uspeha in zadovoljstva teP vas vabi k nadaljevanju študija. Oddelek za geodezijo s suojiMi enota~i: - Mated~a za geodezijo, - Mated~a za višjo geodezijo, - Mated~a za fotogPaMet,ijo in ka1tog1atijo 1n - KatedPa za p,ostotsko planitanje, ki izvaja ~aziskave in svetovanja s podrofja geodezije, inf 0N1acijskih sisteMov in pposto,skega plani Panja, vas vabi k sodelovanju. INŠTITUT ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMETRIJO FAKULTETE AGG, LJUBLJANA, P. O., 61 000 UUllUANA, JAMOVA 2 institute for geodesy and phologrammetry al lhe laculty tor ciwil engineering Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG Lju~ljana si je v svojem 35-letnem delovanju pridobil bogate izkušnje pri raziskovalnem, operativnem, strokovnem in konzultantskem delu na področju geodezije, fotogrametrije, kartografije in računalništva in je izvajal zlasti naslednja dela: IZDELAVA IN TISK KART FOTOGRAMETRIČNA SNEMANJA IN IZDELAVA NAČRTOV V SPECIALNIH POGOJIH GEODETSKA DELA DRUGA DELA, kot so - reprodukcijska fotografija, - kopiranje in razmnoževanje, - reprodukcija in tisk publikacij. QE001 1:1 ZAUCa r1AIDQApa. PARTIZANSKA 12 PARTIZANSKA 12 - TELEFON (062) 22-751, 22-758 - TEKOČI RAČUN SDK MARIBOR 51800 601 15507 IZVAJA SLEDEČA GEODETSKA OPERATIVNA DELA: - ZAKOLIČBE INVESTICIJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV PARCELACIJE IN EKSPROPRIACIJE ZEMLJIŠČ - IZDELAVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA IN KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV - IZDELAVA GEODETSKIH PODLOG ZA POTREBE PROSTORSKEGA PLANIRANJA - KOMASACIJE IN ARONDACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ - AOP IZ PODROČJA GEODEZIJE IN PROJEKTIRANJA - DRUGA GEODETSKO TEHNIČNA DELA IN STORITVE UPORABNE GEODEZIJE E 1 E L E Ulica XIV. divizije 1 O, 63000 Celje LJUBLJANSKI GEODETSKI BIRO LJUBLJANA,CANKARJEVA 1/111 Izvajamo naslednja geodetska dela: - parcelacije zemljišč, - posnetke novozgrajenih objektov, - posnetke komunalnih vodov, - topografske in katastrske izmere ter reambulacije, - zakoličbe vseh vrst objektov, - meritve deformacij na zemljiščih in zgradbah, - dela inženirske geodezije. NOVA GORICA d.d. PODJETJE CELOSTNEGA VODENJA: INŽENIRING Z VODENJEM, SVETOV ANJ EM IN NADZOROM, PROSTORSKO PLANIRANJE, PROJEKTIRANJE, GEODEZIJA TER MARKETINGm OD IDEJE DO REALIZACIJE SKOZI PRINCIP CELOTNE OBRAVNAVE IN KOMPLEKSNEGA PROJEKTNEGA VODENJA 65000 NOVA GORICA KIDRIČEVA 9A TEL.: 065/23311, TLX.34443, FAX 065/24493 Kardelieva ploščad 23 6110911.iubliana, p.p. 91 telefon 061/346 161- internatianal + 38 61 346 161 telefon direktor 061 /345 181- internatianal + 38 61 345 181 telefaks 061/345395- internatianal + 3861345395 Dejavnost Ljubljanskega urbanističnega zavoda je: izdelovanje strokovnih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov ter tehnično strokovne naloge v zvezi z urbanističnim načrtovanjem in drugimi posegi v prostor strokovna opravila v zvezi z izdelavo planskih aktov strokovna opravila v zvezi z lokacijsko dokumentacijo inženirska geodezija, izmera terena, zakoličevanje objektov in komunalnih naprav izdelovanje tehnične dokumentacije: a) arhitektonski načrti za stanovanjske, upravne in javne zgradbe b) arhitektonski načrti za industrijske zgradbe c) načrti gradbenih konstrukcij - nizka gradnja d) načrti zunanje ureditve, komunalni in energetski načrti in drugi načrti e) koordinacijski načrti izvedbenih projektov zunanje ureditve in komunalnih, energetskih načrtov f) inženiring in nadzor pri izvajanju zunanje ureditve ter komunalnih in energetskih naprav - raziskovalno razvojne storitve v okviru dejavnosti opravljanje indok storitev izdelava investicijsko tehnične dokumentacije za objekte ter izvajanje teh in geodetskih del informacijski sistem v zvezi z urejanjem prostora C. 18 Občina Sloveni sredi:1:;.če Litija lezi v osrčju kar dokazuje Geometrično Slovenije (SEOSS> na njenem območju. Bližnja vasica Vače je znana po va•ki situli in drugih arheoloii,;.kih izkopaninah. Najpomemb- neJ•i kulturna-zgodovinski spomenik v občini je grad Bogen•perk, v katerem je Janez Vaj kard Valvazor pisal znamenito Slavo Vojvodine litijsko Kranjske. Značilen občino pustni privabi pa je tudi karneval, množico za tradicionalen ki vsako leto gledalcev. OBČINA TREBNJE GEODETSKA UPRAVA 6821 O TREBNJE GOLIEV TRG 4 OBČINA ŽALEC GEODETSKA UPRAVA 6331 O ŽALEC Levstikova 14 OBČINA LOGATEC GEODETSKA UPRAVA 61370 LOGATEC Tržaška 13 OBČINA DOMŽALE GEODETSKA UPRAVA 61230 DOMŽALE, LJUBLJANSKA 89 TRGO PROM d.o.o. DRUŽBA ZA TRGOVANJE . NA DEBELO IN DROBNO Z MEŠANIM BLAGOM 61000 LJUBLJANA FABJANIJEVA 15 TEL.(061)310-873 ŽIRO RAČUN 50101-601-19324 zdravila dentalni izdelki farmacevtske in kemične surovine veterinarski izdelki kozmetični izdelki Podjetje K.E.G. trgovina in servis p.o. s!ovenii•avto Ljubljana, Celovška 150 Prodajni saloni avtomobilov: Ljubljana Samova 14 tel.: 061 /303-066 303-070 Vošnjakova 16 tel.: 061/310-071 Osijek Divaltova 162 tel.: 054/51-630 SERVIS: Ljubljana Samova 14 tel.: 061 /317-887 Prodaja po sistemu staro za -novo VAŠA TRGOVINA oveni" avto 1 1 I -L E Vlado Lojak Ljubljana, Tržaška 116 tel.: 061 /272-177 skupina emona E emona blagovni center, d.o.o. 61000 ljubljana, šmartinska 130 YU - 63000 CELJE, JENKOVA 24 ZASEBNO PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE IN SORODNE TEHNIČNE STORITVE d. o. o. -B 063/25-812 OBČINA POSTOJNA GEODETSKA UPRAVA "',t -.-i~:-- t ,, F' C 66230 POSTOJNA JENKOVA 3 Geodetski dan so finančno in materialno podprli še: REPUBLIŠKA GEODETSKA UPRAVA ČLANI PLANINSKE ODPRAVE STROMBOLI 1990 GEODETSKAUPRAVA GORNJA RADGONA GEODETSKA UPRAVA ORMOŽ GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, LJUBLJANA IBE, LJUBLJANA „GALA" KANCILIJA, LJUBLJANA KOLINSKA, LJUBLJANA KRALJ, LJUBLJANA MITAX d.o.o. uvoz-izvoz, LJUBLJANA UVOZ IZVOZ d.o.o., MLADOST, POSLOVNI CENTER LJUBLJANA NEON REKLAM, LJUBLJANA PKB, LJUBLJANA RTAČ RAJKO, LJUBLJANA ŠEGOTIN, LJUBLJANA ZALOŽBA KASET IN PLOŠČ, RTV SLOVENIJA STUDIO 26, RADIO SLOVENIJA ZAVOD RS ZA STATISTIKO, LJUBLJANA STRASSER DUŠA, IZD. DROBNIH PREDMETOV, DOL PRI LJUBLJANI POTOPIS 4. GEODETSKEGA PLANINSKEGA POHODA NA ITALIJANSKE OTOŠKE OGNJENIKE (5.9.1990-11.9.1990) Uvodoma lahko preberete dva prispevka treh pohodnic, ki so se potrudile in za tarifo prekrasnih priložnostnih majic Stromboli 1990 zapisale nekaj misli in vtisov, ki so bili še po poyratku očitno zelo vroči. Ekspedicija na Eolsko otočje Po neuspeli (ker je sploh ni bilo) Andori smo doživeli "le meraviglie della Sicilia" • čudovite Eolske otoke". Eolski ali Liparski otoki•ležijo jugozahodno od Italije in so vulkanjskega izvora, kar se nekaterim še vedno prav dobro pozna. Če greš iz Ljubljane v Benetke in potem naprej do Bologne, Rima in Neaplja, prideš na konec Italije v majhno mesto Villa Giovanni in tu se začnejo prve zanimivosti. Z železniškim vagonom vred te naložijo na trajekt, od koder lahko občuduješ sicilijansko Messino, ki pa še zdaleč ni tako "mafiozna" kot Palermo, pogled na mes• sinsko ožino in prihod v prijetno mesto na robu Sicilije• Milazzo. Tu se je končala naša 22 urna vožnja z vlakom in "prestopili" smo na trajekt, namenjen na prvi vulkanski otok Vulcano. Tu smo se utaborili v kampu Togo-Togo, čisto ob obali in nemudoma so bili pos- tavljeni štirje šotori, kar je pomenilo, da bo osem udeležencev odprave spalo s streho nad glavo, ostalih devet pa pod milim južno• italijanskim nebom. Že po nekaj minutah spanja je bilo jasno (zaradi vročine, ki je pritiskala v šotore), da so ti čisto odvečna prtljaga in da je g. Jože (uradno predsednik LGD) ravnal zelo pametno, ko je tik pred odhodom iz Ljubljane zamenjal šotor za konzerve piva. Na tem otoku sta vsaj še dve znamenitosti: žveplena "mlakuža", v kateri se moraš namazati z blatom od glave do pet in si potem vsaj petkrat lepši in pa ugasel mehanski krater, okrog katerega izhajajo žveplene pare, ki zelo, zelo lepo dišijo. Z vrha kraterja, iz katerega že 100 let ne bruha lava, je tudi lep razgled na sosednje otoke. Tako .sta minila prva dva dneva in odpluli smo na otok Upari. Na Liparih je bilo posebno zabavno: vozili smo se z vespami, nekateri bolj premožni so najeli kar Fiat Pando in Fiat Cabriolet, jedli smo calamare, spagete, patatine. Že prej omenjeni Jože si je privoščil celo gamberite fritte (raje ga ne vprašajte, katere "ribe' je jedel). In tu je bila tudi edina noč, ko smo spali v posteljah (na koncu se je izkazalo, da je bilo na črnopeščenih plažah Ti renskega morja dosti boljše ... ) Skratka, na tem otoku bi najraje ostali še nekaj dni in na tihem smo upali, da bo za to tudi Božena, naš glavni in edini organizator, prevajalec in vodič. Toda spremembe aranžmaja niso bile dopustne, kar se je kasneje izkazalo kot edino pravilno, kajti tudi na naslednjem otoku sta nam bila dva dneva čisto premalo Stromboli je resnično nekaj posebnega. To smo ugotovili že takoj, ko nam je "pooblaščeni strombolijanski vodič' priskrbel celo policaja, da se nam ne bi kaj zgodilo, medtem ko bi lezli na žrelo vulkana. Obeh smo se kmalu (takoj) znebili in se na "lastno odgovornost" začeli vzpenjati na 924 m visoko žrelo vulkana. Da je čar izbruhov večji, se je potrebno odpraviti na pot zvečer in nenapisano pravilo je tudi, da moraš vsaj eno noč preživeti na vrhu • v vulkanskem prahu, bobnenju magme in izbruhih žareče lave. Nekatere je vse to tako navdušilo, da so ostali ob kraterju še cel dan in še nas- lednjo noč. Drugi smo si privoščili nekaj več udobja, kar je pomenilo, da smo že zjutraj 'pobegnili" iz vulkanskega prahu v "dolino" na čudovito črnopeščeno plažo ... Ko smo naslednje jutro na pomolu čakali naš zadnji trajekt, smo ugotovili, da nam kar ni vseeno, da se že odpravljamo domov. V teh nekaj dneh smo spoznali, da smo bili dobra družba in tudi to, kar smo doživeli, se ne pozabi čez noč ... Valenka Drčar Uparski otoki in slovenski geodeti Med uradno pošto se le redkokdaj najde nekaj, kar bi pritegnilo pozornost. 2. avgus- ta 1990 smo od LGD in ZGS prejeli RAZPIS za 4. geode_tski pohod. Po prvi potešitvi radovednosti kje, kdaj in kaj se bo dogajalo, iščemo, seveda iz nečimernosti besedo VABILO ali VABLJENI. Ko ugotovimo, da se nihče posebej ne "puli" za našo prisotnost, se odločimo za prispevek k homogenizaciji slovenske geodetske gospode, kajti v tem stavku, čisto na koncu RAZPISA, zaslutimo pustolovščino. Prvo snidenje udeležencev pohoda na železniški postaji v Ljubljani je bilo kot nekakšen glasnik odličnega razpoloženja, ki je bilo naš sopotnik vse naslednje dni. Vožnja z vlakom, ki je trajala več kot dvajset ur, je minila zaradi obilice dela dokaj hitro. Imenovana je bila Komisija za spremljanje dogajanj. Le-tej so bile izdane odločbe po ZUP-u, počakati je bilo potrebno na prav- nomočnost kol v kateri od birokratskih geodetskih sončnih uprav. Člani komisije so po potrditvi, ugovorov seveda ni bilo, ker so bili imenovani le najboljši, najpravičnejši, najspretnejši in sploh naj, vzeli stvari v svoje roke. Najprej tiste za NA ZDRAVJE, takoj nato pa so oblekli enake majice, v katerih so bili še bolj NAJ. V svoji skromni preproščini so se neprestano preoblačili, s čimer so dokazovali svoj privilegij nad bazo, ki jih je imenovala. Pohodni~ razmišlja o vsponih, ki ga čakajo (na trajektu) Eolski ali Liparski otoki so brez dvoma naj- lepši naravni biservTirenskem morju. To so vulkanski otoki, ki so nastali kot posledica kontinentalnih premikov. Turistom nudijo mnogo zanimivosti za ogled, predvsem jim dajejo pečat že davno ugasli ali še danes delujoči kraterji, ki so s svojimi izbruhi oblikovali pokrajino. Vegetacija je tipično mediteranska, bogata z mirto, timijanom in rožmarinom ter figami, mandlji in rožičevci. Tipične za otoke so tudi kapre, ki ji izvažajo po vsem svetu, med vini pa je znana njihova malvazija. Čudoviti zalivi, ki so nekdaj služili prebivalcem kot varen pristan njihovemu ladjevju, so danes mamljivi predvsem za turiste, ki si želijo miru in užitkov na črnopeščenih plažah. Podvodni svet je iz- redno pester in bogat ter tako raj za pod- vodne ribiče in fotog~afe. Na zgodnjo poselitev otokov je vplivala predvsem njihova lega sredi trgovskih poti in še danes so marsikje vidni ostanki pretek- lih civilizacij. Arhipelag sestavlja sedem otokov: Lipari, Salina, Vulcano, Stromboli, Filicudi, Alicudi in Panarea. Dan in noč na Vulcam.1 Čeravno ne najbolj spočiti, saj se teže nahrbtnikov še nismo navadili, smo po nas- tanitvi v kampu navdušeno izkoristili žveplove vroče izvire in zdravilno blato, ki baje pripomore k večji lepoti. In glej čudo: po končani kopeli smo drug za drugega ugotavljali, ali je tisti oz. tista izpred želez- niške postaje v Ljubljani. Do pohoda na 391 m visoki Gran Cratere smo se končno prepoznali. Pogled na sam krater z iz- hajajočimi parami je čudovit. Rumena barva žvepla prevladuje nad peščeno. Ko kraterju obrneš hrbet, vidiš morje, v katerem se hladimo naslednjih nekaj ur. Komisija deluje tudi na vrhu. Najuspešnejši pri družabnih igrah so deležni priznanj. Upari Naslednji dan smo postali pravi moderni turisti, ki si iz avtomobilov, nekateri iz vesp, Komisija v sestavi Brane, Ana, Božena in Jože je bila budna podnevi in ponoči (v ozadju Milazzo) pogrešati. Temu pravimo doma topli obrok. Po napornem iskanju so nam bili v enem od številnih lokalov pripravljeni ponuditi špagete ali pizze tudi v dopoldanskem času. Po celodnevnem raziskovanju otoka Stromboli in po nočnem kopanju v čudovito toplem in z luno obsijanem morju, v katerem je bil plankton le še pika na "i", smo noč preživeli v spalnih vrečah na peščeni plaži, poraščeni s trstičjem oz. kar v hotelu Trstičje, kot smo ga poimenovali. Po vseh doživetjih, ki jih, je nemogoče opisati, smo sopotniki Magda, Majda in Brane iz Celja ugotovili, da smo se teden dni družili s čudovitimi ljudmi in da je Božena pravi naslov za prave zadeve, pa naj gre za organizacijo ali prijateljstvo. Magda Rehar in Majda Lončar nekaj kratkih :zanimivih V trajno pomnenje zapišimo himno 17 udeležnih pohodnikov (po notah tiste znane pesmice 'E viva Espagna ... ") V KOZARCIH VINO SE ISKRI E VIVA STROMBOLI Z LJUBLJANE SEMKAJ SMO PRIŠLI E VIVA STROMBOLI Z VULCANA LEPI SMO ODŠLI E VIVA STROMBOLI PO LIPARIH Z VESPO SE DRVI E VIVA STROMBOLI NA STROMBOLIJU OGENJ ŽE GORI E VIVA STROMBOLI E VIVA GEODETI VSI. Dogajalo se je marsikaj. Pomembno je, da je Komisija neprestano delovala - podnevi in ponoči, da le ne bi prezrla kakršnih- koli aktivnosti v svoji bazi. Tako je soglasno izbrala Fromelta za osebnost dneva na Lipariju. Razlogov bralcem ne bom zaupala, saj so izjem- no diskretne narave. Posebno nagrado sta pokasirala tudi Guc in Valja. Guc predvsem zato, ker je bil vedno, kadar si ga pogledal, obrit, s sončnimi očali, v šminki in u pokretu. Valja je bila njemu ob bok(u). Brane verjetno še vedno ugiba, zakaj je kot posebno nagrado dobil karto Milazzo- Benetke s poldnevnim ogledom Benetk za 2 osebi ... Naj osebnosti pohoda po sed- mih točkovanih preizkušnjah sta bili Alenka in Fromelt. Izbran je bil še najčlovek, hkrati najdelegat Komisije, ki je bil promoviran tudi za častnega udeleženca pohoda na Olimp 1989 (uganka). Opremljeni planinec po preboju meglenih in žveplenih par v bližini kraterja (Vulcano) ogledujejo znamenitosti naselja oz. otoka. Gradu z arheološkim muzejem nismo obis- kali vsi, kajti morali bi napraviti tudi kak peš korak. Nekaj si človek mora pustiti še za drugič (nekakšno opravičilo). Pod noč smo vrli Slovenci uzurpirali neko tratorio, po strokovnem prevodu smo jedli povsem nekaj drugega kot smo naročili. Teknilo pa je. Na koncu smo zapeli tako lepo, da nas je lastnik lokala prosil, naj bomo vendarle malo tišji, preden izgubi vse goste. Gostje pa so navdušeno nekaj počeli z rokami, domišljali smo si, da ploskajo. Noč in dan na Stromboliju Po vseh zapletih, ki jih ni bilo, smo se nas- lednji dan pripeljali s hidrogliserjem v spremstvu delfinov na STROMBOLI. Prvo presenečenje je bil sprejem potnikov in pošte na hidrogliser na zahodni strani otoka, kjer je naselje Ginostra. Hidrogliser se je ustavil kakšnih sto metrov pred obalo, potniki pa so se do nas pripeljali na plovilu, ki se mu pravi čoln na vesla. To je namreč najmanjše pristanišče na svetu, ki lahko sprejme samo eno ladjo naenkrat, za hidrogliser pa že ni prostora. Stromboli je najbolj severovzhoden otok ar- hipelaga. To je edini evropski vulkan in eden od petih na svetu, ki permanentno eruptira. Konstantne in ritmične erupcije bruhajo žarečo maso in goreče lapile, ki so lepo vidne predvsem ponoči. Tudi mi smo se odločili za nočno potepanje po kraterju na višini 924 m. Izbruh pepela, hvala bogu ne tudi kamenja, smo občutili na svojih obrazih, laseh (plešastih ni bilo) in oblekah. Ampak nič ni zmotilo aperitiva pred nočnim obrokom in mirnega spanca v majhnem apartmaju (prostorček ograjen z vulkanskim kamenjem). Apartma so prejšnji najemniki, ki so se .s kamerami in fotoaparati preselili na sam vrh, pustili zelo zanemarjen, saj niso pobrisali niti prahu s pohištva, o tem, da bi posesali pepel, pa sploh ni bilo sledu. Jutranji pohod v dolino je bil tako naporen, da smo zadnji trenutek pred skokom v morje ugotovili, da bi bilo pametno nahrbtnike pustiti na kopnem. Nekaj smo končno začeli Demonstracija smučarskih veščin treh gracij me hribu snežno belega zdrobljenega plovca (Upari Članstvo odprave Stromboli 1990 (Vulcano) Kot zanimivost prepisujem s posnetega traku posvetilo z darila, namenjenega za prostor nad posteljo v spalnici: Mio caro Francesco NN! (NN je pač nekdo izmed nas) Ko v nevarne kraje smo odšli, sva potrebni ti bili. Skrbno si naju varoval, s čimer si priznal, da nisva ti odveč. Presenečeni sva spoznali, da mondeni kraji, Hotel Trstičje od naju sta te speljali. Finito A in B (domači udeleženki) In zahvala (prepis s traku): A in B sta raje jedli prepečenec kot da bi bili vsiljivi. Dobili pa sta še en liter zaprtega soka. Odprt je ostal v kupeju za dva .... Na koncu še nekaj izrečenih misli nadar- jenih popotnikov na relaciji Trst-Postojna. Jože: "Stvar je zelo uspela ... Pohod je bil zahteven z mnogo prašine. Smo vesele trenutke doživel, pa tudi tiste, ki so nas zelo, zelo prizadel. Saj veste, da smo se vse do danes poslavljali od gospoda Giovannija ... " Brane: "Sami rezultati se kažejo, ker so vidni. Jes bom rajš drugič kritiziro, ko boke) za kritizirat. Za to sem strokovno usposobljen ... Televizijo bi moral Jože izklopit, jes sem moral zapret vsa okna in zaklenit vse vrate in pogledat, če ni elektrika prižgana ... " Magda: "Vznemirilo me je veliko stvari." Majda: "Jes ne dajem izjav.' Andreja: (nič).'Bo dobila liziko, če bo dala izjavo." (obljubil Jože) Fromelt: (bere) (baraba, ker ne daje izjav; s pomočjo Komisije pa je pokasiral 300 din za 12. nasprotje na 23. Geodetskem žuru!) Ana: (po razmisleku): "Ugodje mi je blo kopanje pri Cannet(!. Jože je pa pravi ... (p.s.: zaradi renomeja dotičnega mojstrskega naziva, raje ne bom zapisala; cenzura; huf), ker je znal avto spravit v rik- verc (na ceho Fromeltove zelene čekovne kartice Ljubljanske banke namesto mednarodnega vozniškega dovoljenja)". Sestop iz Gran Craterja (Vul- cano) an:"Jes sem bil zelo soliden. Fromelta in Alenko sem pustil sama na ognjeniku, ker sm imel skoz občutek, da si želi Fromelt ostati sam z Alenko (drugi sopotniki:" Milan si je prižgal cigaret z ogorkom, ko je gledal v žrelo.")." Robi: (tiho, zato drugi sopotniki: "Lepa igra Takole, takole, pa še na mnogo drugih načinov. E viva Stromboli, e viva geodeti vsi! Zakaj pa niste z nami skupaj šli? Ciao! je bila"). · Božena Lipej Tone: "Točno smo se držali programa, to je * Foto zapisi: Jože in Božena bilo v redu." Janez: (edini v opravi po vseh planinskih propozicijah) "Če ne bi uzel tega, mi ne bi verjel, da sem res šu ... " Guc (šarmantni, najmlajši, etc): ... (razno) ... " (Zaradi Komisiji ne passport kontrole je obljubil prostovoljno častenje s pivom in špricerji v Kolodvorski v Ljubljani - P.S.: Oblf ubo je držal) ... Valja: " ... Organizacija ni bila lahka ... Per- fektno je klapal ... " "Po namakanju v zdravilnih žveplenih vodah bova še lepši" (Vulcano)