SttON/\1921/22 ŠTEVILKA« Glini IM IZDAIA UPRAVA NA’ R0DNE6A ELEDAIIHA VUUBUAIMCIJREIA MILAI\ PUGEU' CENA 2 D. Spored za 12. teden. Drama Sobota, 17. decembra — Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Jugana, vila najmlajša; Komedija zmešnjav. Izven. Nedelja, 18. decembra, ob treh popoldne. — Pampeliška. Izven. Nedelja, 18. decembra, ob osmih zvečer. - Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Poned., 19. decembra — Roza Berndova. E Torek, 20. decembra — Zaprto. Sreda, 21. decembra — Roza Berndova. A Četrtek, 22. decembra — Revizor. Izven. Petek, 23. decembra — Zaprto. Sobota, 24. decembra — Zaprto. Nedelja, 25. decembra, ob treh popoldne. — Komedija zmešnjav. Izven. Nedelja, 25. decembra, ob osmih zvečer. - Peter- čkove poslednje sanje. Izven. Poned., 26. decembra, ob treh popoldne. — Peterčkove poslednje sanje. Izven. ^oned., 26. decembra, ob osmih zvečer.-Revizor. Izven. Torek, 27. decembra —" Zaprto. i , Opera Sobota, 17. decembra — Prodana nevesta. Izven. Nedelja, 18. decembra — Werther. Izven. °ned., 19. decembra — Zaprto. orek, 20. decembra — Boris Godunov. B .reda, 21. decembra — Boheme. D etrtek, 22. decembra — Carmen. * C etek, 23. decembra — Zaprto. °bota, 24. decembra — Zaprto. ^edelja, 25. decembra — Werther. Izven. °ned., 26. decembra — Prodana nevesta. Izven. °i"ek, 27. decembra — Zaprto. - 1 — Začetek ob 8. Konec po 10. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Jugana, vila najmlajša Dramska vizija v enem dejanju. Spisal M. Korolija, prevei R. Peterlin - Petruška. Režiser: O. ŠEST. Jugana....................................ga JŠaričeva. Ranjeni komita............................g. Železnik. Drugi komita..............................g. Subelj. Komedija zmešnjav Veseloigra v petih dejanjih (4 slikah). Spisal Wiliam Shakespeare. Prevei Oton Zupančič. Osebe glej na 7. strani. Začetek ob 3. Konec ob 6. PRINCESA PAMPELISKA. Pravljica v osmih slikah z godbo in plesom. Češki spisal Jaroslav Kvapil. Poslovenil Anton Funtek. Pesmi vglasbil Fr. Herzog'. Režiser: DANILO. španski Ubogi kralj . Princesa Pampeliška Njena dojka Obrednik Kuhar Mogočni princ Vojvoda Vojak Honza Mama {• pastir jj- pastir JM- pastir .... Sosedova hči Dorka ^rimator krepostnega mesta Odbornik . . J^rimatorjev sin Njegov prijatelj praznik . . Potepuh g. Daneš. gna V. Danilova, gna Rakarjeva g. Smerkolj g. Strniša g. Gabrščik g. Medven g. Gabrič g. Drenovec ga vDanilova g. Subelj gna S. Danilova, gna Gorjupova gna M. Danilova g. Ločnik g. Lipah g. Peček g. Kralj g. Gregorin g. Terčič. Sedem zamorčkov, vile, španski vojaki, stražniki. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Prvo dejanje: Kako je princesa Pampeliška utekla ubogemu ra ju, in kako jo je Honza našel. Drugo dejanje: Kako so princeso Pampeliško in Honza zaprli 'ežo ‘n kako sta ušla. , Tretje dejanje: Kako je princesa Pampeliška Honzi odcve-* 3 'nmu *e °dcvela. '-etrto dejanje: Kako je odnesel princeso Pampeliško sneženi etež v zrak. (Pampeliška pomeni slovensko regrat.) Začetek ob 8. Konec ob 10. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Farsa v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Krištof Kobar, imenovan Peter . . g. Kralj. Jacinta . . ga Saričeva. Zupan • . g. Gregorin. Županja . • • Sa Juvanova. Dacar . . g. Plut. Dacarka . . ga Wintrova. Ekspeditorica . . gna Rakarjeva. Učitelj Sviligoj . . g. Gaberščik. Notar . . g. Daneš. Stacunar . . g. Ločnik. Stacunarka . . . . gna Rovanova. Cerkovnik . . g. Rogoz. Debeli človek . .... . . g. Cesar. Popotnik . . g. Železnik. Zlodej . . g. Peček. I. gost . . g. Medven. 11. gost • • S- Lipah. I. sluga . . g. Subelj. 11. sluga . . g. Gabrič. Godi se v dolini šentflorjanski ob današnjih časih. _ 4 _ Začetek ob 8. Konec po 11. ROZA BERNDOVA Igrokaz v petih dejanjih. Spisal G. Hauptmann. Poslovenil Jos. Wester. Bernd, oskrbnik v p. . . Roza, | ( Martiča J nieg°va otroka j Krištof Flamm, graščak . Gospa Flammova .... Artur Streckmann, strojnik Avgust Keil, knjigovez . . Hahn, Heinzel, Goliš, Stara Goliševka, Kleinert Velika dekla, J Mala dekla, pr; Flammovih Hišna } Orožnik.......................... delavci na polju Režiser: O. ŠEST. g. Daneš. ga Danilova, gna Gorjupova. g. Peček, ga Borštnikova, g. Gaberščik. g. Železnik, g. Strniša, g. Gabrič, g. Medven. gna Rakarjeva. g. Lipah, gna Rovanova. gna Zimčeva. gna Sturmova, g. Smerkolj. - 5 — Začetek ob 8. Konec ob 11. REVIZOR Komedija v petih dejanjih. Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, preložil Ivan Prijatelj. Režiser: BORIS PUTJATA. Anton Antonovič Skvoznik - Dmuha- novskij, mestni poglavar . . ... g. Putjata. Ana Andrejevna, njegova žena . ga Škerlj-Medvedova k. g. Marja Antonovna, njegova hči . . . gna Vera Danilova. Luka Lukič Hlopov, šolski nadzornik g. Ločnik. Njegova žena . ...................gna Bolotova. Amos Fjodorovič Ljapkin-Tjapkin, sodnik...............................g. Gaberščik. Artemij Filipovič Zemljanika, oskrbnik dobrodelnih zavodov..................g. Danilo. Ivan Kuzmič Spekin, poštar .... g. Peček. Peter Ivanovič Dobčinskij, ) mestna / g. Lipah. Peter Ivanovič Bobčinskij, j graščaka \ g. Železnik. Ivan Aleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga................g. Daneš. Osip, njegov sluga .....................g. Kralj. Kristijan Ivanovič Hiebner, okrožni zdravnik.............................g. Kovič. Stjepan Ivanovič Korobkin, ugleden mož mesta ... ..............g. Mušič. Njegova žena .... ............gna Mira Danilova. Stjepan Iljič Uhovjortov, policijski nadzornik............................g. Strniša. Svistunov, | . v |.............g. Bitenc. Deržimorda, j stražnika (............g. Šubelj. Abdulin, trgovec ................• .g. Medven. Prvi trgovec..........................• g- Smerkolj. Drugi trgovec...........................g. Kudrič. Fevronija Petrovna Pošljopkina, klju- čavničarka...........................ga Juvanova. Podčastnica.............................gna Rakarjeva. Miška, poglavarjev sluga..............g. Gabrič. Natakar ...............................gna Gorjupova. Gosti moškega in ženskega spola, trgovci, meščani, prosivci. Dekoracije je po načrtih g. Haritonova izvršil g. Skružny. Kostume sta izdelala po načrtih g. Sadikova ga Waldstcinova in g. Raztresen. Začetek ob 3. Konec pred Komedija zmešnjav Veseloigra v petih dejanjih (4 slikah).v Spisal Wiliam Shakespeare. Prevel Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. g. Gaberščik. g. Ločnik. gna Rakarjeva. g. Kralj, g. Sest. g. Daneš. g. Plut. g. Kovič, g. Markič, g. Lipah, g. Gregorin, g. Peček, ga Danilova, gna M. Danilova, gna Bergantova, g. Strniša, g. Subelj. Sodni sluge, dvorjani, stražniki, redovnice, rabelj. Dejanje se vrši v Efezu. Po tretji sliki daljša pavza. Solinus, vojvoda efeški.............. Aegeon, trgovec iz Sirakuze . . . Emilija. Aegeonova žena, opatica v Efezu Antifolus Efežan, ) dvojčka, sinova / Antifolus Sirakužan, i Aegeona in Emilije 1 Dromio Efežan, ) dvojčka, služabni- ( Dromio Sirakužan, | ka Antifolov i Baltazar, ) i............. Pietro, | trgovci ..... Antonio, 1 (........... Angelo, zlatar .... . . Sčip, šomašter in zagovornik Adrijana, žena Antifola Efežana '-‘Ucijana, njena sestra............. Miranda, krčmarica................... Ječar ............................... Sluga Adrijane....................... Začetek ob 8. Konec ob 11. Peterčkove poslednje sanje Božična povest v štirih slikah. Spisal Pavel Golia. Režiser: O. ŠEST. I. Jezušček obdaruje bolnega Peterčka. gna Vera Danilova. Peterček Babica . . . Berač | Čarodej Grča / Mamica . . Mesec, princ Iazurnih dalj Peterček . . . Čarodej Grča .... Mesec, princ Iazurnih dalj Mamica....................... Kralj Matjaž................ Kraljica Alenka . . . Kraljična Alenčica . . Poveljnik telesne straže Prvi vojščak . . Drugi vojščak Tretji vojščak Vratar .... Glasnik Matjaževi vojščaki ga Juvanova. g. Peček. ga Wintrova. g. Lipah. Jezušček, Marija, sv. Jožef. II. Pri kralju Matjažu. gna Vera Danilova, g. Peček, g. Lipah, ga Wintrova. g. Danilo. ga Avgusta Danilova, gna Mira Danilova, g. Železnik, g. Kralj, g. Subelj. g. Strniša, g. Drenovec, g. Bitenc, in vitezi, dvorne dam?, paži. III. Sveta noč v gozdu. Peterček..............................................gna Vera Danilova. Čarodej Grča.......................................g. Peček. Mesec.................................................g. Lipah. Mamica .... ....................ga Wintrova. Oče Hrast, župan gfflspedov gorjanskih ... g. Gregorin. Carodejka Bukva.......................................gna _Rakarjeva. Meglica-Krasotica.....................................ga Saričeva. Palček-Strahopetček...................................gna Gorupova. Jezušček..................................... * * * Marija....................................... „ * „ Sv. Jožef.................................... , * , Gašper, | j...................g. Daneš. Miha, j Sv. trije kralji <.........................g. Šest. Baltazar, ) (...................g. Gaberščik. Angeli, Palčki, Palčice, gozdno prebivalstvo: drevesa, živali itd. IV. Jezušček odpelje Peterčka k mamici. Peterček..............................................gna Vera Danilova. Mamica.............................................ga Wintrova. Berač..............................................g. Peček. Babica.............................................ga Juvanova. Bog Oče, Jezušček, Marija, sv. Jožef, sv. Trije kralji, sv. Miklavz> svetniki, angeli. — 8 — Začetek ob 8. Konec ob 11. PRODANA NEVESTA Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana. Dirigent: A. BALATKA. Krušina, kmet ...... Katinka, njegova žena . . Marinka, njiju hči .... Miha Neža, njegova žena . . . Vašek, njiju sin Janko, Mihov sin iz prvega Kecal, mešetar............... Vodja glumačev . . . p J o c-šmeralda, plesalka . . . Indijanec.................... zakona Režiser: F. BU>JAR. g. Trbuhovič. gna Kalouskova. gna Kalinova, g. Zorman, ga Smolenskaja. g. Mohorič, g. Drvota. g. Zathey. g. Simončič, ga Trbuhovičeva. g. Drenovec. Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredil baletni mojster Pohan. Plešejo gne Svobodova, Vavpotičeva lr> Moharjeva ter g. Maliatsky. — Dekoracije naslikal g. Skružny. — Prva vprizoritev 1. 1866. v Pragi. I- Žegnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da obljubijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku. H. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna In ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega. Janko proda Kecalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da po-S,ane žena Mihovega sina. IH- Vašek se zagleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, da nastopi zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoblečenega ga *j° starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek pa '"n u'^e, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo f^kaže Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Napo-se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je po pogodbi Marinka ^gova. Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina in rad Pivoli v ženitev. 9 Začetek ob 8. Konec okrog 11. WERTHER Opera v štirih dejanjih. Besedilo napisali po Goetheju E. Blau, P. Milliet in G. Hartmann. Prevel M. Pugelj. Vglasbil J. Massenet. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: F. BUČAR. Werther (tenor) . ............................g. Kovač. Lota (mezzosopran) ............................ga Kayčnik- Thierry-jeva. Albert (bariton), Lotin ženin .............g. Romanovvski. Bailli, Lotin oče (bas) ................g. Zupan. Zofija, Lotina sestra (sopran).................gna Thalerjeva. Schmidt (tenor) \ •• . ... 0 mi- • I Mohorič. . /L \ t prijatelji baillijevi \ * n Ivan (bas) j t- s > j (g. Zorman. Briihlmann (bas)...............................g. Erklavec. Katica (sopran)................................ga Erklavčeva. Otroci Baillijevi, meščani in meščanke, sluge. Godi se v okolici in v mestu Wetzlar na Nemškem od julija do decembra leta 1788. — Dekoracije izdelala gg. Fajtinger in Magolič. Prva predstava se je vršila 16. februarja 1892 v dvorni operi na Dunaju. V Parizu so opero prvič igrali 16. januarja 1893 v „Opčra-Comique“. I. B a i 11 i j e v dom. Bailli, oče Lotin, stanuje v gradiču nekega kneza blizu malega mestcca na Nemškem. Na terasi sta« novanja uči svoje otroke peti božično pesem, kar pridejo prijatelji in znanci po Loto, ki je ž njimi vred povabljena na ples. Werther, ki je tudi povabljen na ples, pride, občuduje ta krasni kotiček pri* proste domačije. Lota poskrbi pred odhodom na ples še vse po* trebno in da otrokom kruha kot namestnica umrle matere, potem odide z Werthcrjem na ples. Albert, Lotin ženin, se vrne iz poto> vanja, obžaluje, da Lote ni doma in reče, da pride jutri. \Vcrther in Loti se vrneta s plesa, on ji razodene svojo ljubav, ona pa rnu pove, da je nevesta Albertova. Werther odide nesrečen. II. Pod lipami. Albert in Lota sta poročena. V cerkvi je služba božja, ljudstvo prihaja, med njimi tudi Albert in Lota. — 10 — Werther vidi zakonsko dvojico in da duška svoji nesreči v otož» nem spevu. Ko gie Albert mimo, nagovori NVertherja rekoč, da mu je znano, da ljubi Loto, toda on to rad odpusti. Werther se mu srč.io zahvali za prijateljsko zaupanje in obljubi, da se odreče tej sreči. Zofija, Lotina sestra, pride s cveticami, namenjenimi župniku, ki slavi danes 50 letnico svoje poroke. Zofija nagovarja Wertherja, naj tudi on pride na današnjo slavnost, kjer bodo tudi plesali, in odide v župnišče. Werther očita sam sebi laž, češ, Albertu ni povedal resnice, in hoče oditi, ali Lota mu stopi nasproti iz cerkve gredoč. V njiju razgovoru se pokaže, da hoče ostati zvesta svojemu soprogu, da se morata ločiti, četudi ne za vekomaj. Od* hajajoča reče Wcrtherjuj naj jo poseti božični dan. III. Lota in \Verther. Lotina soba. Lota se spominja Wertherja, čita njegova pisma ter prosi Boga, naj ji iztrga to ljubezen iz srca. Nenadno vstopi \Verther. V daljšem razgovoru ji zatrjuje nepremagljivo ljubezen, roteč jo, naj prizna resnico, naj bo njegova. Lota se bori, se obvladuje ali konečno zmaga ljubezen, ne brani se več njegovega objema. Ko sc zave, kaj je storila, zbeži v sosedno sobo. \Verther v obupu sklene usmrtiti se. — Albert .se vme domov, vidi odprte duri in prazno sobo, pokliče Loto, zapazi njeno zadrego ter vpraša, kdo da je bil baškar tu. Sluga prinese Pismo Wertherja, v katerem prosi Werther Alberta, naj mu posodi svoja dva samokresa, ker mora iti na dolgo potovanje. Albert veli Loti, naj da slugi samokresa. Tako mora Lota sama izročiti orožje, s kojim se Werther usmrti. Po odhodu Albertovem hiti Lota k Wertherju, da prepreči nesrečo. IV. W e r t h c r j e v a smrt. VVertherjeva soba. Božični večer. Werther leži ob mizi smrtno ranjen. Lota prihiti vsa preplašena ali kmalu spozna, da mora Werther umreti. Lota razodene umira* jočemu Wertherju svojo vročo ljubezen, ga poljubi, in kmalu na to l?dihne Werther svojo blago dušo. - 11 Začetek ob V28. Konec po 11. BORIS GODUNOV Muzikalna ljudska drama v 7 slikah. Vglasbil M. P. Musorgski, predelal in instrumentiral N. Rimski-Korsakov. Besedilo po Puškinu in Karamzinu poslovenil C. Golar. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: BORIS PUTJATA. Boris Godunov, ruski car (bariton) ... g. Levar. Feodor, | njegova / (mezzosopran) . . . gna Kalouskova. Ksenija, j otroka \ (sopran)..................gna Kalinova. Dojilja.................v.......................ga Smolenskaja. Knez Vasilij Ivanovič Sujski, (tenor) . . g. Sovilski. Pimen, kronist, menih, (bas)..................g. Zathey. Napačni Dimitrij (Grigorij Otrepjev, tenor) g. Kovač. Marina Mnišek, hči vojvode iz Sandomira gna Revviczeva. Varlaam l , , | (bas) .... g. Zupan. Misajil I vagabunda , (tenQr) ... g. Mohorič. Krčmarica (mezzosopran)................... . gna Sterkova. Blaznik, (tenor)..............................g. Trbuhovič. Telesni bojar, (tenor)........................g. Bratuž. Lovicki, / . { (bas).............g. Zorman. Cernjakovski ) lczul a ^ (bariton) ... g. Perko. Stotnik, (bas)..............................••••&• Zorman. Glasovi iz ljudstva, bojarji, otroci bojarjev, strelci, straže, stotniki, magnati; poljske plemkinje, deklice iz Sandomira, romarji, narod. Godi se 15^8 —1605. — Prva vprizoritev 1. 1874 v Petrogradu. Nove dekoracije deloma po načrtu g. Sadikova, deloma po lastnem načrtu naslikal g. Skružny. Nove kostume po načrtu g. Sadikova izdelala ga Waldsteinova in g. Dobry. Prva slika: Boris Godunov, ki se je polastil prestola tako, da je umoril malega carjeviča Dimitrija, je kronan in stopa med slavnostno procesijo v cerkev, kjer se pokloni senci svojih prednikov. Narod ga navdušeno slavi. — 12 - Druga slika: Starček Pimcn piše ruski letopis in kon« čava z umorom Dimitrija. Navzoč je Grigorij Otrepjcv, katerega muči tudi v sanjah častiljubna misel, kako bi izrabil v svojo korist dogodek o ubitem carjeviču Dimitriju, za katerega se pozneje izda. Tretja slika se vrši v krčmi na litvanski meji. Dva va« gabunda, Varlaam in Misajil, tipična za rusko življenje, sta pri« peljala sem Otrepjeva, ki je pobegnil iz samostana. Pride policija, ki išče Otrepjeva, kajti samostan ga je bil že naznanil oblasti. Toda zvitost in smelost Otrepjeva rešita. Četrta slika se godi v sobi carja Borisa. V njegovi družini vlada prijateljstvo, toda nad glavami vseh visi težka usoda. Borisa niuči zavest, da je kriv nesreče svoje rodbine in svojega naroda. Knez Šujski mu prinese zdajci vest o groznem pojavu: ubit carjevič je tu v osebi lažnega Dimitrija. Ubogi car zapade strašni oblasti svoje težke vesti. Peta slika. Deklice slave lepoto svoje gospodarice Ma« rine, hčerke vojvode Sandomirskega. Lažni Dimitrij je vanjo za« ljubljen. Marina ni zaljubljena, temveč častihlepna. Laska ji, po« stati ruska carica. Zato ga podpihuje na boj in mu obljubi ljubezen, č-3 postane car. Šesta slika se dogaja pod mestom Kromi. Otrepjcvi pri« >ta§i so i>aščuvali sodrgo zoper Borisa in njegovo oblast. Ravnokar zasmehuje drhal Borisovega bojarja Hruščova. V to pride od roj« stva blazni Ivanič, simbol uboge Rusije, ki jo potepta vsak, komur je ljubo. Vagabunda Varlaam in Misajil agitirata uspešno za Dimi« tri ja. Nastopita dva jezuita, ki sta simbol nesreče Dimitrija, zakaj *a časa svojega vladanja je dovolil propagirati papizem. Sodrga hoče oba obesiti, prihod Dimitrija ju reši. Narod vse pozabi in gre navdušeno za Dimitrijem. Sedma slika. Bojarji se posvetujejo v granoviti palači v Moskvi. Knez Šujski, sovražnik Borisov, jim pripoveduje o bolezni Carja, ki prihaja ves v njeni oblasti. Starček Pimen — naročil ga Je nalašč Šujski — pripoveduje o čudežih, ki se prikazujejo na grobu ubitega carjeviča. To pripovedovanje stre Borisu zadnje sile. ^ar čuti bližino smrti, poslovi se od svojega sina in hoče v same« stan, da najde tam odpuščenje za svoj strašni greh. Toda umira svojega prestola, katerega je osvojil za tako grozno ceno. - 13 — Začetek ob 8. Konec ob 10. La Boheme Opera v 4 dejanjih. Po H. Murgerju napisala G. Giacosa in L. Ulica, vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Rudolf, poet (tenor) . . . ...........g. Kovač. Marcel, slikar (bariton)......................g. Romanowski. Schaunard, glasbenik (bariton)...............g. Trbuhovič. Collin, filozof (bas) ...........g. Zupan. Mimi (sopran) ............................ . . gna Zikova. Musette (sopran) ............................gna Thalerjeva. Alcindor (bas).............................| 7orman Benoit (bas).............................../ Parpignol (tenor)...................... g. Mohorič. Carinski stražnik (bas).......................g. Drenovec. Dijaki, šivilje, meščani, prodajalci, vojaki, natakarji, otroci. Godi se v Parizu približno leta 1830. Prva vprizoritev leta 1897. v Turinu. I. V manzardi. Pesnik Rudolf in slikar Marcel zmrzujeta v nezakurjeni sobi, premišljujoč, kako bi jo ogrela. Rudolf se odloči žrtvovati svoj rokopis neke drame, zakuri ž njim in oba se pri peči veselita toplote. Pridružita se jima filozof Collin in glasbenik Schaunard. Poslednji je bil k sreči zaslužil nekoliko Srebrnjakov s tem, da je na željo nekega Angleža toliko časa sviral, dokler ni poginil papagaj, ki je bil Angležu nadležen. Četvorica umetnikov pozabi vse nadloge siromaštva, popiva veselo, razuzdano, ali kruta usoda že prihaja v osebi hišnega gospodarja Be-noit-a, ki prinese pobotnico za 3 mesečno stanarino. Ali naši umetniki se ne dado z lepa preplašiti; z najsladkejšimi besedami vabijo Benoita, naj ž njimi pije, kar se jim tudi kmalu posreči. Benoit sicer poskusa dobiti denar, ali četvorica se ne uda in Marcel omeni, daje bil Benoit, dasi je oženjen, nedavno zvabil v past mlado krasotico. Četvorica hlini razljučenost, očita Benoit-u nečistost, ter ga končno pahne skozi vrata. Rudolfovi prijatelji odhajajo v kavarno, on pa obljubi priti za njimi, ker hoče končati neko pesniško delo. Mrači se že in del o pesniku ne gre izpod rok; kar potrka nekdo na vrata. Rudolf odpre, vstopi Mimj> njegova soseda, ki ji je ugasnila sveča. Šibka deklica namah omedli. Rudolf se trudi, pomagati ji, toda ona se predrami in hoče oditi; Prl' žgana sveča ji na pragu spet ugasne, prižge jo vnovič in zdaj zapazi, da je izgubila ključ svoje sobe, ko je omedlela. Oba iščeta ključ v tem*« 14 — Rudolf ga najde in vtakne v žep. Dražestna deklica je pesnika očarala, ali tudi ona že gori zanj, v razgovoru si vzajemno razodeneta ljubezen ter skleneta ostati skupaj. Srečna se napotita za prijatelji v kavarno. II. Na trgu v quartier lati n. Veselo vrvenje pred kavarno „Momus“. Tudi naša četvorica je tu, Rudolf v družbi z Mimi. Snidejo se v kavarni in popivajo. Marcel je slabe volje, ker ga je bila zapustila Musette, ki je sedaj ljubica bogatega starikavega gizdalina Alcin-dora. Kar se prikaže znana krasotica Musette, za njo Alcindor. Musette takoj zapazi svojega Marcela in sede nalašč k sosedni mizi, blizu njega, da ga zopet pridobi. Na poti pa ji je Alcindor, zato hlini bolečine na nogi, češ, čevelj jo tišči. Alcindora pošlje s čevljem k bližnjemu čevljarju, tako se ji je mogoče združiti z Marcelom, ki jo spet radostno sprejme. Začuje se vojaška godba. Ko pride mimo, se ji vesela množica pridruži, na čelu je naša četvorica z Mimi in Musette, prepustivši plačilo računa v kavarni Alcindoru. III. Pri barieri d’Enfer. Rudolf in Mimi ne živita več složno, ljubezen Musette in Marcela je tudi že precej zrahljana. Marcel, Rudolf in Musette popivajo v veseli družbi v gostilni, Mimi pride in prosi Marcela za svet. Marcel pravi, naj se ločita, Mimi meni, da bi bilo res najbolje tako. Ker Rudolf baš prihaja iz krčme, svetuje Marcel, naj Mimi odide. Mimi gre, ali skrije se v bližini. Marcel opominja Rudolfa, naj ne bo ljubosumen, naj se spravi z Mimi in spet v ljubezni veselo ž njo živ:. Rudolf pravi, da iskreno ljubi svojo Mimi, da je pa njegova ljubav ne more oteti preteče smrti, sumljivi kašelj da jo ugonobi. Skrita Mimi je vse čula, stopi k Rudolfu in hoče poslavljajoč se oditi. On ji prigovarja, ali ona pravi, da hoče zopet bili sama in izdelovati umetne cvetice kakor poprej. Ganjena vzameta slovo in odideta. Musette in Marcel sta se zopet sprla in se jezna razideta. IV. V manzardi. Siromašna četvorica uganja svoje burke, kar Prihiti Musette in pove, da ji sledi na smrt bolna Mimi. Hitro ji pomagajo vsi, polože jo na postelj in kmalu ji toliko odleže, da more govoriti. Da morejo preskrbeti zdravil, sklenejo, zastaviti in prodati kar kdo •nore; Mimi in Rudolf ostaneta sama. Ko se vrnejo prijatelji, je Mimi oslabela, mirno leži na postelji. Vsi mislijo, da spi, ali kmalu se uverijo, je mrtva. — 15 Začetek ob V28. Konec ob 11, CARMEN Opera v 4 dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Carmen (mezzosopran) Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) Escamillo, toreador (bariton) . Micaela, kmečko dekle (sopran) Frasquita, ciganka (sopran) Mercedes, ciganka (sopran) . Dancairo, tihotapec (tenor) Remendado, tihotapec (tenor) Zuniga, dragonski častnik (bas) Morales, dragonski podčastnik (bariton) ga Kavčnik-Thierryjeva. g. Drvota. g. Levar, ga Lovšetova. gna Thalerjeva, gna Sterkova. g. Mohorič g. Trbuhovič g. Zathey g. Zorman Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci. Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične Svobodova, Chladkova, Spirkova, g. Pohan in baletni zbor. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaro* čenča Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo de« lavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose sc ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V to* varni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Joseja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki jc bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zve* zano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsa* kega moškega, se začne prilizovati Josčju in res kmalu doseže svoj 16 namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor iz« pusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor. II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popi« vajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po od« hodu Escamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in pleson.. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Josč tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, po* trka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpie in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak cari* ■'ar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti pri« hajajočega Eseamilla, sc silno ustraši m pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Esca