in čez Jenidže in Kavakli. Cela divizija Aziz-paše, velikega mojstra turške framasonske lože, je bila tako zmedena, da je bežala kakor čreda jarcev. Ob 10. uri dopoldne so vdrli prvi bolgarski vojaki od severozahoda skoz vinograde v Lozengrad, kjer so se bili strašni poulični boji. Ko je grozno morenje trajalo eno uro, je bila usoda Lozengrada zapečatena in Bolgari gospodarji gorečega mesta. Bolgari so bili sicer utrujeni, a so takoj   zasledovali   sovražnika,   ki je  v največjem ne-
kavalerijski regiment se je spustil v tek in jih naskočil na krilu. Kurdom se je slabo godilo. Ko so bili razpršeni, je zapazila bolgarska kavalerija, da maršira turški regiment infanterije proti Ambuni, iskajoč izhoda, da bi pobegnil. Kavalerija se je vrgla na njega in ga uničila. Turki so v največji zmešnjavi bežali, in pričela se je vdaja. Vsi turški vojaki so vrgli puške na tla in držali roke kvišku. Car Ferdinand je  dobil novico   o  zmagi v  Mustafa Paši.  Bil je
MAHMUD MUKTAR PAŠA, od Bolgarov premagan pri Lozengradu.
GENERAL DIMITRIJEV, zmagovalec pri Lozengradu.
HUSEIN HILMI PAŠA, turški poslanik na Dunaju.
redu bežal proti Bunar Hissarju. V Lozengradu je bil v garniziji pomnožen zbor ali blizu 40.000 mož. Nerazumljivo je, kako da ni ta masa, stiskana od vseh strani, vržena iz vseh utrdb, mislila na napad, da si ni izhoda izsilila in da ni nič storila, da bi se bila rešila. Šele malo ur pred končnim naskokom sta zapustila dva regimenta kurdske kavalerije Lozengrad in sta izvršila napad, da bi bila pretrgala bolgarsko obkoljenje  in   odprla   pot infanteriji.   A  en bolgarski
v svojem železničnem vozu, ki mu služi za stanovanje. Ko je čital brzojavko, ki mu jo je predložil general Markov, napolnile so se vladarju oči s solzami. Dvakrat se je prekrižal, zahvaljujoč se Vsemogočnemu. Potem je, ne izpregovorivši besede, globoko ganjen poljubil in objel vse navzoče  generale.
Druga velika bitka se je bila med L ju le Bur-gasom in Vizo in ob reki Ergene, kamor se je umaknila turška vojska. Tu se je borilo do 230.000 mož.
BOLGARSKO TOPNIŠTVO V OGNJU. —    471     —