9
■>V AGISU-. — IZHAJA TEDENSKO - — UREJA MAKS MENONI ^ RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR

Štev, 35
1;5« avgust 1985 '	Leto izdaje:- I
IZPLAČILO PORAČUNOV PO PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA PRVO POLLETJE 1935 NI MOŽNO
OVrazpravljanju in potrjevanju periodičnih.obračunov za I, polletje J-935 so TOZD Hi, KO, VZM 'in OR sprejele' na zborih delavcev sklepe,
2a katere se je ugotovilo, da njihova realizacija ni možna, na kar že opozarjale DPO in vodstvo BO, o čemer smo že poročali v 32. in številki našega glasila.
1° objavi rezultatov zborov delavcev so. se sestale DPO in vodstva I0ZD TAP, SER in VO ter soglasno sprejele naslednji sklep:
'Udeleženci sestanka ugotavljamo, da je gospodarska situacija, ne Slede da nekoliko boljše rezultate kot. smo jih izkazovali po zaključim računu. 1084, še vedno zelo kritična. Zato vse sklepe v zvezi z dodatnimi izplačili OD obsojamo in zahtevamo, da’delavci vaših TOZD .Ponovno pretehtajo gospodarsko situacijo, v kateri se nahajajo sami celotna delovna organizacija danes, da temeljito razmislijo n poslovanju v naslednjem- 'polletju, pa tudi na daljši rok, in predmetne Sklepe o dodatnih izplačilih do 10.8.1985 prekličejo. V kolikor d_o ^ega roka sklepi niso preklicani, sprožijo delavski sveti TOZD TAP, gl in SER dne 12.8.1985 postopek arbitraže, zaradi odstopanj od dogovorjene politike delitve OD.
^ kolikor arbitraža ni -uspešna do 15°9»1985, bodo TOZD TAP, TOZD VO, ^OZD SER zahtevali spremembo tistih členov v samoupravnih aktih, ki Se nanašajo na kakršnokoli združevanje sredstev solidarnosti (sklad skupne porabe, rezervni sklad, itd.), saj lahko pričakujemo, da bodo j - nekateri od. teh TOZD,, ki danes tako širokogrudno razpravljajo o blitvi, ena od teh pomoči potrebni.
Nemudoma zahtevamo, da službe DSSS uredijo vračilo vseh v preteklo-združenih sredstev za nabavo opreme, po revalorizirani vrednosti.
^SSS poroča o realizaciji do 15-9 =1935°"
ta predlog so ponovili zbore delavcev v TOZD KO, ■LZD EM pa ne, kjer so ocenili, da bi s tem nastalo Cled delavci ter nezaupanje v DPO in vodstvo TOZD.
VZM in OR, v nezadovoljstvo
V nobeni od navedenih TOŽB niso preklicali ali spremenili svojih skl dov in čvrsto vztrajajo na svojih stališčih. To pa je narekovalo sestanek BPO in vodstra BO ter TOZD Tar SEP, VO, KO, JPK, VZH, OH.ter predsednika Izvršnega sveta oO Ptuj, sekretarja občinskega komiteja ZKS Ptuj in družbenega pravobranilca samoupravljanja Ptuj, ki je ^1 13.8.1985 ob 12. uri v sejni sobi DO.
Na sestanku je bilo ponovno prikazano dejansko stanje in kakšne
hi K
le posledice tega izplačila, kajti možno bi bilo, da bi sklepe o _ nem izplačilu enega Oj sprejele tudi ostale TOZD, saj jim finančni ^ zultat po periodičnem obračunu za L. polletje to tudi v večini dop11^ Vendar so v nekaterih TOZD pravilno ocenili, da bi to za AGLo pomet^ finančni polom. Vsi prisotni so se strinjali z ugotovitvijo o de jat' skem stapju in da je traba temu brezglavemu in kroničnemu kršenju dhb govorjene politike delitve OD enkrat za vselej napraviti konec in P stopiti k spoštovanju samoupravnih aktov, družbenih dogovorov in s& upravnih sporazumov.
doda1' ^id
Po triurni razpravi je bilo sprejeto naslednje stališče:
Realizacija sklepov o .izplačilih OD nimo rednih., sporazumno dogovor jenih ni možna:
1
Pomanjkanje likvidnih sredstev in omejene možnosti najetja kred tov., ki jih je praviloma treba že po enem mesecu vrniti. Zato težave samo za kratko odložile - do obvezne blokade in znižanih osebnih dohodkov.
Vprašljiva je zakonitost takih - sklepov, ker pomenijo kršitev na^5 ga samoupravnega sporazuma o delitvi osenih dohodkov, družbene| dogovora in resolucije o družbeno ekonomskem razvoju v letu l9y? SR Slovenije ter -letnih gospodarskih načrtov TOZD in DO AGIS
Z intervencijo TOZD TAP, Velika oprema in Servisi se je odprl
sp°r
v delovni organizaciji. Spor se bo reševal na pobudo sindikata ^
dela^sekem svetu delovne organizacije.
Predviden je tudi postopek arbitraže
DPO pozivajo vse zaposlene k treznemu razmišljanju, kajti delovni ganizaciji moramo zagotoviti obstoj tudi jutri.
or
Zastopajmo interese celotnega kolektiva!
INVENTIVNA DEJAVNOST
Mebode in tehnike dela v krožkih (nadaljevanje iz 55* številke) STATISTIČNO PRIKAZOV,DAJE PODATKOV
Večina pojavov v naravi in tudi v proizvodnih procesih se poraz- ^ deli normalno. Vsebino oojavom daje neka merljiva veličina, ki- naS pa slučajno in ji zato rečemo slučajna spremenljivka.
Ločimo dve vrsti napak, sistemske in slučajne.
Nastopajoče veličine razdelimo na:
-	Atributivrb veličine (dober-slab, 1. vrsta, 2. vrsta, itd)
-	Numerične veličine (teža, dolžina, premer, itd.)
V splošnem se lahko veličine pojavljajo v neskončnih ali končnih . obsegih. Obsegu rečemo populacija in ima posebno mesto v statisti.g/ Serijo ali več serij vzamemo za populacijo, vsa opazovanja pa iz"^ na vzorcih, ki so deli populacje in jih iz le-te navadno
Ha,
si
!eh
Nja
Ni-
.^kv«
S2(
Sd:
Si«
‘hf
it
tstr
■le
hu;
Mi;
Su
Sal
k
er
a'5
1 s-^
' a-\ > kj
io,
9. _ Poi
?ac
S

iQ2
J11
ko
PN
N
Slcg
!21
kojv

skl6'
se-
\V
iai
>i
dodaf d re'
,puŠ^'
^nil”
jan-s a®6'
'O?'
idip , , pi p ,b
iaše'
:ga
)85
5P°r i n9
nr
t'^do
L'J- v posameznem razredu imenujemo frekvenca, V. frekvenčnih L^delitvah nimamo pregleda o natančnih vrednostih znaka v pupu-i-obsegu, ker kaže samo koliko enot ima vrednost v posameznih 'oju^iho Važno pa je dejstvo, da na frekvenčna porazdelitev nudi Pleksen in nazoren pregled o variranju vrednosti v populaciji,
• v
■"leno prikažemo frekvenčne porazdelitve:
s histogrami 8 Poligoni
itoSram dobimo,
^ hujemo ga tudi W.lze pojavov, 1 s frekvenco sPghbljamo ga za ' takrat, ko
is*0'
5>
6l
^cajno izberemo, Na vzorcih izračunamo značilne parametre ter iz t6:j.sklepamo na populacijo (serijo ali več serij), Lep primer vzor-v^a je statistična kontrola prevzema, kjer z vzorcem ugotavljamo ^teto količine, serije, Na osnovi rezultatov vzorca, količino, sprejmemo ali zavrnemo,
^skvenčna porazdelitev je statistična vrsta, ki pokaže pogostnost Javljanja vrednosti slučajne spremenljivke v razredih, število dnosti v posameznem razredu imenujemo frekvenca. V
če prikažemo frekvenčno porazdelitev s stolpci, stolpični diagram in sodi med temeljne tehnike Za vsak razred narišemo stolpec, ki je v soraz-
~ vti.KJ.-tiU , KU
tehnik, ki Svojem delu.
grafitno prikaževa "je numeričnih veličin in imamo veliko število podatkov. Histogram je ena jih uporablja krožek za izboljšanje proizvodnje (Nadaljevanje prihodnjič)
avgus-t-a Cp-gj-e—bila najkrajša izredna seja delavskega sveta je obsegala le dve točki dnevnega reda.
Velika oprema je ob polletju izkazala izgubo v znesku q° 5978,726,68 dinarjev. Ker pa je imela po stanju na dan $0.6.1985 /h327,165,lo dinarjev lastnega rezervnega sklada, tako znaša ne--°krita izguba 1,651«561,58 dinarjev.
jj^Čunovodski sektor je predlagal temeljnim organizacijam, da po ipjuču solidarno iz rezervnega sklada pokrijejo izgubo v znesku ’S5l.600 dinarjev ob koncu polletja v sledečih zneskih:
^OZD
JiP ko
VZH
ghvisi
gODj :iEN.l ' kpRZk/ JTJK ^RGIALA
« J
Rezervni sklad	%	Znesek
9-8,664.631	48,9	8o7.$oo
5 s880.756	5,9	97.5oo
12,018.459	12,1	199.400
6,752.269	6,8	112.000
8,o2o.564 7,72l.5ol	8,0	133»000
	7,8	128.4oo
6,908.o75	6,9	114.5oo
3.597-618	3,6	59.5oo
99,563.873	loo, 0	1,651 = 600
Namestnik predsednika delavskega sveta DO tov0 Slavko Mahorič je ugotovil, do. so delegati delavskega sveta DO iz vseh temeljnih organizacij imeli soglasje za pokrivanje izgube v TOZD Velika oprema, oziroma., d.a. so na delavskih svetih TOZD sprejeli sklep o pokritju izgube, nakar je bil soglasno sprejet naslednji
SKLEP- Delavski svet delovne organizacije ugotavlja, da vse temelj" ne organizacije solidarno iz rezervnega sklada t?o ključu P0" kriva.jo izgubo TOZD Velika oprema v znesku 1,651.600 din v sledečih zneskih:
AVTOOPlLm-TAP	80?.	300	din
KOVINSKA. OBDELAVA	97.	500	din
PRECIZNA MEHANIKA	199«	400	din
VZKGTARNA	112.	000	din
SERVISI	■153.	000	din
ORODJARNA	128.	400	din
VZDRŽEVANJE	114.	500	din
KOMERCIALA	59.	500	din
^ev
?0NF]
2. Delegati so razpravljali o predlogu komisije za množično inventivno dejavnost in sprejela
SKLEP: Delavski svet delovne organizacije sklene, da se na predlog komisije za množično inventivno dejavnost za leto 1985 razglasi za inovatorja leta DO AGIS Ptuj tov, Milutina Novakoviča,
Splošni sektor
Iz prakse sodišč združenega dela ODŠKODNINA ZAKADI OSEBNEGA SPORA
Sodišče združenega dela SR Slovenije je z odločbo št. Sp 1305/84-;P z dne 4.10.1987-!- odločilo, da za škodo, ki jo utrpi delavec zaradi P tepa, ki je nastal zaradi osebnih sporov, sicer v prostorih delovne skupnosti, delovna skupnost ni odgovorna.
Sodišče prve stopnje je z vmesno odločbo ugotovilo, da je delovna skupnost"odgovorna za škodo, ki je delavcu nastala zaradi pretepi pisarni delovne skupnosti. Pritožbeno sodišče je spremenilo odločb^ g-sodišča prve stopnje, zavrnilo zahtevek predlagatelja in v svoji bi med drugim navedlo, da je sodišče prve stopnje nesporno ugotovri-^ da je do škode, ki jo uveljavlja predlagatelj, prišlo zato, ker je delavec predlagatelja, udaril in ga telesno poškodoval. Izpodbijana ^ ločba sicer poudarja, da mora udeležena pravna oseba zagotoviti sV°^ de-laveem varno delo, toda ob tem velja poudariti, da je šlo za Vo,0^ sem osebni spor med obema sodelavcema in da je v sporu aktivno soc^-val tudi sam predlagatelj. Udeležena pravna oseba ne more zagotovi varnega dela, če sam del-avec povzroči prepir s sodelavcem ožirom lo v določeni meri izziva fizično obračunavanje med delavci. Prečil^,, telj bo moral odškodnino uveljavljati neposredno od povzročitelja ' de, ker je šlo za osebno obračunavanje, ki ni imelo prav nobene zv^ z opravljanjem dela, ki ni bilo povezano z uveljavljanjem ukrepov varstvo pri delu ali z odgovornostjo udeležene -pravne osebe, da p-"1-lagatelju zagotovi varno opravljanje dela.	^
^	Pravna sl. - Janez Sol3-
t ■■ '
Ph-b
h ^
•OZD
No
Nsc

vbli
h z
‘Nn
vei
lest0

ni
S°
' te]
š:
^U<
,^02 ‘5 0,
»h
u bc