z".— m fef iz ■ - u' COLIBRI fB 1967 Ali že poznate novi Tomosov moped colibri tJEf ? Novo krmilo tT2 omogoča voznikom udobnejšo držo. Vpeto je v gumijast blažilec, ki občutno duši tresljaje pri vožnji. Vzmeti v drsnih ceveh sprednjih vilic fZ? so daljše, kar zagotavlja mehkejše in učinkovitejše vzmetenje. Novi fZ? ima v sprednjih vilicah razen tega še dodatno progresivno hidravlično dušenje. tB ima večji žaromet, ki ga je moči regulirati po višini. Žaromet, njegov okrov in krmilo so tudi po obliki na ravni zadnjih dosežkov evropske industrije mopedov. Cena je nespremenjena. Oglejte si novi Tomosov moped colibri I®! Mnogo udobnejše se boste vozili z njim! Udobnejša vožnja pa je tudi - varnejša vožnja! T O M OS KOPER »nnliBninimmnimniirantiniiiniiniiniiiifmmifflniMiflniiHniui | Sonce | na | Postojn-| skem Stran 8 ¥!llllll!lllllllllllll!!!lllllillllillll!l!lll![iillllll!ll!illlllllll!lllll|ll!l|||l!ll|lll!llll! E2B3EK2 cstzsnm esssaast oaavaaa Bsmo — Vidiš, včasih so'imeli avtomobile samo obrtnikih zdaj jim gre pa tako slabo, da jih imamo tudi mi... Karikatura: ANDREJ NOVAK V novo organizacijo Plenum CS ZSJ osvojil nekatere organizacijske spremembe centralnega sveta Minuli teden je bila plenarna seja centralnega sveta ZSJ, na kateri so ustanovili .štiri komisije CS ter izbrali njihove predsednike, ki so hkrati sekretarji centralnega sveta. Komisijo za razvoj družbeno ekonomskega sistema bo vodil Marjan Rožič, Komisijo za organizacijo sindikata, samo- upravljanje, izobraževanje, kulturo in znanost Boro Petkovški, komisijo za družbeni standard Milan Vuka-sovič, medtem ko bodo kasneje izbrali še predsednika komisije za mednarodno aktivnost sindikatov. Tako je bil storjen prvi korak v novo organizacijo centralnega sveta sindikatov in s tem k oblikovanju prožnejšega osrednjega vodstva sindikatov. To pa Vseveda še ne pomeni, da je s temi spremembami že v celoti zaključena reorganizacija centralnega sveta in sindikatov nasploh. Čedalje bolj konkretne naloge sindikatov v vseh organizacijah in organizmih bodo prav gotovo terjale tudi veliko prožnejše, predvsem pa učinkovitejše organizacijske oblike in metode dela. Zato je tudi večina udeležencev na tej razpravi zavrnila mnenje nekaterih, češ da v sindikatih niso potrebne nobene organizacijske spremembe. RAZGOVOR S STANETOM POLAJNARJEM, DIREKTORJEM ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV V CELJU 1 Veliko je poti do dela... Približno 1400 prošenj za delo imajo trenutno zabeleženih v evidenci celjskega zavoda za zaposlovanje delavcev, ki posreduje zaposlitev občanom z območja nekdanjega celjskega okraja z izjemo občin Velenje, Mozirje in Krško, Medtem ko se je število brezposelnih v zadnjem obdobju nekako ustalilo, se pa spreminja razmerje med moškimi in ženskami, ki čakajo na delo. Še pred dobrim letom je bilo med vsemi brezposelnimi dve trejtjini žensk, zdaj pa čaka na delo skoraj enako število žensk in moških. Kakšen je kvalifikacijski sestav teh delavcev? Kakšne možnosti imajo za zaposlitev, kako jim in kako bi jim lahko pomagal zavod za zaposlovanje? O teh in še drugih- vprašanjih smo govorili z direktorjem Zavoda za zaposlovanje delavcev v Celju Stanetom Polajnarjem. »Morda bi najprej posredovali kratek »ris sedanjih razmer?« »Med 140U interesenti za delo ie kar 79 odstotkov nekvalificiranih delavcev in liudi brez dokončane osemletke. Preostali so (Nadaljevanje na 6. strani) OD RAZPRAV K DEJANJEM Intervju s Srečkom Mlinaričem, predsednikom tovarniškega odbora sindikatov Železarne Jesenice ~~~ ------------:--------—---:------ -—-----T Smo v sezoni dopustov, vendar pa življenje v delovnih kolektivih ni zamrlo; po-l'ebni so |e večji delovni napori, saj mora zmanjšano število delavcev opraviti tudi haloge tistih, ki so na dopustu. , Tako je tudi v jeseniški Železarni, kjer prav sedaj pripravljajo bilanco polletnega , ela. Kaj meni tovarniški sindikat o razmerah v tem velikem delovnem kolektivu in aterim problemom posveča trenutno največjo pozornost? Pojasnila o teh vprašanjih 11 am je dal tov. Srečko Mlinarič, predsednik tovarniškega odbora sindikatov. V^TRAŠanjE: Vemo. da so t(>£ aaše železarne v različnih Ve ,Vah; kako gleda na te teža-lQvarniški odbor sindikata? Os^Sp^OVOR; Reforma ie za-di vUa Pogoje gospodarjenja tu-tiQU,.Pašem delovnem kolektivu. Sg R® Da nas je tudi tega, da dih v°rarP° Dri urejanju različna j Drašanj nasloniti predvsem V t ®tne sile. Nj dvoma, da ima °kvtru tudi sindikat zelo s naloge. ^®Wser pa rezul't®ti našega nol-ha gospodarjenja še niso dokončno znani, sai bilanca še ni gotova. Ne vemo še, kako se bomo odrezali glede delitve dohodka na sklade in osebne dohodke; po planu naj bi bilo to razmerje 95:5 v korist osebnih dohodkov, v prvem tromesečju pa je to razmerje v resnici znašalo 99:1. To pa pomeni, da smo v prvih treh mesecih letošnjega leta zelo malo oddvojili za sklade, s čimer seveda ne moremo biti zadovoljni. Kot drugim tudi nam povzroča velike preglavice problem medsebojnih zadolžitev; ob koncu junija je imela železarna za 12 milijard in 331 milijonov starih dinarjev terjatev, sama pa je bila dolžna nekaj manj kot 9,7 milijarde S-dinarjev. Razlika v našo korist je torej še vedno precejšnja, kar pa seveda ne pomeni, da se železarna kljub temu ne bori s problemom sredstev, ki jih nujno potrebuje za svoje poslovanje. VPRAŠANJE: Slišati je bilo, da bo prišlo do odpustov, šte- vilke v zvezi s tem pa so bile zelo različne. Kaj je torej res? ODGOVOR: Res ie to, da odpustov ni bilo. in res je tudi, da je železarna sprejela politiko, da odpustov ne bo. Z druge strani pa drži tudi to, da ne bomo sprejemali novih delavcev, oziroma da na delo sprejemamo samo učence, ki so končali našo metalurško šolp, nadalje mlade ljudi z Jesenic in njihove neposredne okolice — če le gre, samo takšne, ki nimajo stanovanjskega problema — in seveda tiste, ki se vračajo iz JLA po odsluženju kadrovskega roka. Nekateri obrati sicer postavljajo vprašanje novih delavcev, vendar je odločitev za novo zaposlovanje težka, ker naročila zelo nihajo. To otežuje tudi izvedbo prekvalifikacij za druga dela, saj ne vemo dovoli točno, (Nadaljevanje na 2. strani) NOVA GORICA Razprava o metodah in učinkovitosti dela sindikatov pa je razkrila, da z vsem le ne moremo biti zadovoljni. Tako so razprave o posameznih vprašanjih vse preveč zaprte v različne forume sindikatov, pri čemer pa se največkrat primeri tudi to, da ti organi sicer sprejmejo stališča, se pa s tem tudi že v celoti zadovolje in iim je le malo mar, kako jih uresničiti. Skratka, sami sebi bi morali marsikdaj očitati preveliko odmaknjenost in načelnost. Toda problemi, s katerimi se srečujejo v delovnih organizacijah, so zelo konkretni in največkrat se očitujejo v zelo različnih pojavnih oblikah. Zaprtost in stroga načelnost višjih sindikalnih vodstev pri obravnavi posameznih vprašanj pa bi bržčas ne bila tako zelo škodljiva, če bi lahko ugotavljali, da so sindikati v delovnih organizacijah dovolj močni in dovolj sposobni. da sami razrešujejo nastajajoča nasprotja. Razprava na plenarnem zasedanju centralnega sveta pa je opozorila tudi na nekatere druge negativne pojave in na vprašanja, za katera se bodo morali sindikati zavzeti, da bi jih čim-prej razrešili. Tako v mnogih delovnih organizacijah med drugim še vedno lahko zasledimo, da delitveni sistemi spodbujajo le osebne interese delavcev. Tudi sindikati marsikdaj nasedejo tem težnjam. Skrb za osebne dohodke in za boljši življenjski standard delavcev pa je lahko učinkovita le tedaj, če si ob vprašanju, kako deliti dohodek, zastavimo tudi vprašanje, kako ga ustvariti. To pa pomeni, da se morajo sindikati zavzemati za to, da samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah ne bi omejevali le na delitvene odnose, temveč da postane samoupravljanje zares učinkovito gospodarjenje. VIKTOR ŠIREC VELETRGOVINA IMPORT — EXPORT NUDI VEDNO SVEŽE 7 dni v sindikatih- Stane Pogačnik, miličnik pri postaji Prometne milice v Ljubljani: • Miličniki po navadi letujejo v svojih počitniških domovih. Ali boste letos tudi vi letovali v enem od domov, ki jih ima milica? --t4' \' 1 ' . Stiri Zfta sem 5e miličnik, v počitniškem domu milice pa le se nisemletoval. Zame in tudi še za marsikoga je nekaj več kot dva tisoč starih dinarjev, kolikor stane dnevna oskrba v našem domu na Debelem rtiču, v Bohinju ali pa v Počitniški skupnosti Zlatorog v Umagu, nekoliko prevelik izdatek. Osebnega dohodka imam namreč le 84.000 starih dinarjev mesečno, nadomestilo za K-15 pa znaša na milici 10.000 starih dinarjev ne glede na to, alt si poročen in ali imaš družino ali ne. Ker sem deset dni dopusta že izkoristil pozimi, mi jih ostane se deset. Izrabil jih bom te dni, ko bom s kolegi odrinil z avtomobilom na jadransko magistralo. Videli bomo precej pa tudi ceneje bo, ker bomo vzeli s seboj šotore, konzerve in’ kuhalnik?. Letos bo prvič, da bom po nekaj letih imel pravi dopust. Zadnja, leta sem namreč dopust vedno preživel kar doma v Uadovljiciin povem vam lahko, da sem vselej imel delovne počitnice. Čeprav imam avto pa le trdim, da. zdajšnjih 10 tisočakov ne odtehta ugodnosti nekdanje K-15, vsaj v našem primeru ne. '* Rudi Jazbinšek, predsednik sindikalne podružnice, Tovarne kemičnih izdelkov — Hrastnik: • Vaša sindikalna podružnica se ponaša z razmeroma zelo visokim letnim proračunom. Povejte prosim, kako izkoriščate ta sredstva, in še posebej, kako je z regresiranjem letnih dopustov vaših delavcev? Letošnji proračun sindikalne podružnice Tovarne kemičnih izdelkov znaša skoraj 7,5 milijona S-dinarjev. Od tega pa smo namenili za rekreacijo naših delavcev 2 milijona, preostalo pa za izobraževanje, družbeno prehrano, ekskurzije itd. Kljub lepemu proračunu sindikalne podružnice v letošnjem letu naši ljudje ne bodo deležni regresa za letni oddih. Ta odločitev samoupravnih organov je pri marsikom sicer povzročila slabo voljo, vendar drugače ni šlo. Če bi se namreč odločili za regres, bi bili potlej prikrajšani pri osebnih dohodkih, ki pa že tako niso posebno visoki. Na žalost to ljudje težko razumejo in se vselej primerjajo le s tistimi, ki so na boljšem. Pri tem pa pozabljajo, da imamo velike dolgove, da je konkurenca iz dneva v dan bolj ostra Moram pa povedati, da naša sindikalna podružnica pošlje vsako leto na brezplačen oddih več delavcev, ki so počitka najbolj potrebni. Dejstvo je tudi, da prav v našem kolektivu, kjer sicer ni dovolj sredstev za regresiranje letnih oddihov, zelo pogosto organiziramo enodnevne izlete, ki veljajo danes med našimi delavci za najbolj pribljubljeno obliko tedenske rekreacije. Marjan Petrak, vodja oddelka za družbeni standard tovarne EMO, Celje: • Pripovedujejo, da vaš kolektiv finančno ne bo mogel podpreti svojih članov, da bi v čim večjem številu odšli na dopuste. Če je to res, zakaj je tako? Vesel bi bil, če bi lahko trdil, da ste narobe informirani, ampak na žalost letos res slabo kaže glede finančne pomoči za dopuste članom kolektiva. Ce bo po sreči, bomo po zaključnem računu za prvo polletje izplačali nadomestilo za K-15 v višini 10.000 do 15.000 S-dinarjev. To pa je tudi vse, kar v trenutnih razmerah lahko storimo. Po zaslugi medsebojnega kreditiranja v našem gospodarstvu Ham namreč naši kupci stalno dolgujejo po 700 milijonov več, kot pa znašajo naše obveznosti do dobaviteljev. Tako gredo vsa razpoložljiva sredstva v sklad obratnih sredstev, medtem ko je za regrese in še za kaj drugega zmanjkalo denarja... Zaradi tega, ker letos ne bo regresov, in sploh zaradi zvišanih cen v počitniških domovih letos med člani kolektiva za le-1 tovanje tudi ni tolikšnega odziva, kot je bil na primer že lani. Za naš dom v Crikvenici je na primer četrtino manj prijav kot lani in smo zaradi tega najeli toliko manj dodatnih ležišč v zasebnih hišah, je pa precej večje zanimanje za letovanje v čeških Beskidih, kjer bo letos v zamenjavi s Cehi letovalo 120 naših delavcev. Kot vsako leto pa bomo tudi letos članom kolektiva, ki jih je priporočil zdravnik, na stroške kolektiva in sindikata 'omogočili preventivni oddih. Te pozornosti in ugodnosti bo deležno nekaj več kot 100 članov kolektiva. Od razprav k dejanjem Intervju s Srečkom Mlinaričem, predsednikom tovarniškega odbora sindikatov Železarne Jesenice I |SF TOVARNA W SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE NA POTOVANJU, IZLETU j DOPUSTU, POD ŠOTOROM, V AVTOMOBILU, POVSOD NAJ VAS SPREMLJA ZELO PRAKTIČNA POTOVALNA APOTEKA IZDELEK TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE BOLJE POTOVALNA APOTEKA BREZ POŠKODBE, KAKOR POŠKODBA BREZ POTOVALNE APOTEKE (Nadaljevanje s 1. strani) kakšne so resnične potrebe. Je-klovlek, denimo, prav do teh-dnini imel dovoli naročil, sedaj pa jih je dobil toliko, da ima za nekaj mesecev zagotovljeno, pol-. no obratovanje. VPRAŠANJE: In kako se gibljejo osebni dohodki? ODGOVOR: Osebni dohodki se gibljejo v odvisnosti od realizacije plana, ki smo si ga zastavili, namreč, da mesečno dosežemo 5,4 milijarde starih dinarjev fakturirane realizacije. Dohodki torej nihajo iz meseca v mesec, po doslej znanih podatkih pa je njihovo letošnje povprečje znašalo nekaj čez 92 tisoč starih dinarjev, katerim pa moramo prišteti še 4000 dinarjev za tople obroke, ki jih dobi vsak delavec na mesec. VPRAŠANJE: Kako delavci reagirajo na to nihanje osebnih dohodkov? ODGOVOR: Težko bi dal določen odgovor na to vprašanje, sicer pa je splošno mnenje, da naš sistem nagrajevanja še ni dobro izdelan. O tem je bilo govora tudi na letni konferenci našega sindikata, ki smo jo imeli ob koncu marca, in to je tudi vprašanje, ki naj bi ga posebna komisija za nagrajevanje čim-prej obdelala. Potrebna bo nova analitična ocena delovnih mest, drugačen, bolj pravičen cenik del in še marsikaj drugega. Med drugim tudi to, da zagotovimo, da bi vsaka faza dela bila čim-bolje opravljena oziroma to, da bi posledice za slabo delo nosila tista delovna enota, ki je povzročila takšne ali drugačne napake pri nekem izdelku. VPRAŠANJE: In kaj o vseh teh problemih misli sindikat? ODGOVOR: Kot že rečeno, smo se o naših najvažnejših problemih pomenili na redni letni konferenci, problematiko s te konference in naša stališča pa smo potem obdelali tudi na seminarju za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, ki smo ga skupaj z ObSS priredili od 22. do 27. maja v Bohinju. Seveda pa ne mislimo, da smo s tem že vse uredili. Čez poletje pa bomo pripravili program razprav, ki se jih bomo lotili jeseni, ko bomo morali obdelati predvsem nekatera vprašanja samoupravljanja, delovnih pogojev. nagrajevanja po delu in kadrovske politike. Razpravo o teh vprašanjih pripravljamo sami, skupaj s tovarniškim komitejem ZK oziroma z njegovo komisijo za samoupravljanje pa pripravljamo program razprav, ki bi morale določiti vsebino in metode dela Zveze komunistov' in sindikata v pogojih samoupravljanja v delovnih enotah. Tu je mnogo vprašanj, od katerih bi se omejil samo na najvažnejša — denimo na vprašanje, kaj je vodenje, kaj je upravljanje, dalje na vprašanje vloge delovnih enot in na vprašanje osebne in kolektivne odgovornosti, VPRAŠANJE: Kaj želite doseči s temi razpravami oziroma z razčiščevanjem stališč do vprašanj, ki ste jih omenili? ODGOVOR: Želimo in pričakujemo, da bomo nekatera, vprašanja dokončno razčistili in\ zavzeli stališča, na podlagi katerih bomo potem lahko tudi ukrepali. Na žalost moram reči, da o nekaterih od njih razpravljamo že več let. resda iz različnih zornih kotov in v spremenjenih razmerah, ostaja pa dejstvo, da se ne premaknemo naprej, da ne ukrepamo konkretno in učinkovito. Vzemimo, denimo, vprašanje odgovornosti za delo. Dejstvo je, da ta odgovornost ni za vse enaka, da delavce kličemo na odgovornost tudi za manjše prekrške, odgovornosti za druge nepravilnosti pri delu, ki železarni povzročajo veliko škodo, pa ni, ali pa se kje kar »izgubi«. V tovarni imamo mnogo kandidatov za vodilna delovna mesta. Denimo za obra-tovodje, mojstre, prepričan pa sem, da bi pritisk na ta delovna mesta hitro splahnel na normalno mero. čim bi jasno določili odgovornost ljudi, ki jih zasedajo. VPRAŠANJE: Ali boste pri obravnavanju vprašanja odgovornosti uporabljali tudi gradivo nedavnega blejskega simpozija? ODGOVOR: Vsaj del gradiva blejskega simpozija se je meni osebno zdel zelo zanimiv. Menim pa, da bi bilo prav, da vodstvo slovenskih sindikatov zavzame čisto določena stališča do najvažnejših vprašanj, ki jih je obravnaval ta simpozij, da bi tako vedeli, kakšna je politika sindikata do teh vprašanj. VPRAŠANJE: Ker smo v- sezoni dopustov nam povejte še to, kako ste v železarni uredili regrese za dopust? ODGOVOR: Zanimanje članov našega delovnega kolektiva za dopuste, še posebno za dopuste v počitniških domovih železarne ni nič manjše kot lani, sicer pa tudi cene v teh domovih ostajajo iste, kot so bile pred letom dni. Železarna daje tudi letos regrese za dopust: kot osnovni regres dobi vsak član našega kolektiva in vsak nezaposlen član njegove družine po 5500 S-dinarjev. poleg tega pa člani kolektiva dobijo še spodbudni regres — na delovni staž — in dodatni regres oziroma regres za vožnjo. Povprečna skupna višina teh regresov znaša za zaposlene 17.000 S-dinarjev, ki jim moramo prišteti še regres, ki ga dobijo družinski člani. Vsega skupaj bo Železarna dala za regrese in za dotacijo našim počitniškim domovom približno 240 milijonov starih dinarjev, kar je vsekakor lepa pomoč za dopuste jeseniških kovinarjev. M. P. Minuli teden so se sestali na plenarno zasedanje predstav r.iki ravenskih sindikatov, da bi proučili problematiko zapc slovanja In brezposelnosti v občini. Nekatera znamenja #a tem področju so namreč ze dlje vzbujala ’ zaskrbljenost v sindikatih. Podrobnejša anali' za zaposlenosti' oziroma brez-poselnosti- v ravenski občini Pa je upravičenost te zaskrblj6' r.osti samo potrdila. Na komunalnem zavodu za zaposlovanje v Ravnah je bito sredi junija letos prijavljenih 323 brezposelnih, od tega 2» moških in 295 žensk. Število Pa bi bilo bržčas znatno večje, k° bi bili zajeti v podatkih zavo da res vsi, ki danes čakajo na delo. In prav v tem casU s® se tudi zaprla šolska vrata: 595 mladincev in mladink letos pušča osemletko. Komunal*# zavod za zaposlovanje je ž® pred časom prosil 132 deloda' jalcev, da ta,i mu posredoval1 prosta učna mesta. Odgovoril0 Pa je kljub ponovnim urficn' cem le 38 delodajalcev in °d tega le 13 pozitivno. Tako zdaj računajo, da je v ravenski k muni razpisanih le kakih 43 ali 50 prostih učnih mest. I* temu je treba sicer še prišteti 22 učnih mest in 35 mest za Upravičena zaskrblje- nost Ob zaključku redakcije @ MARIBOR: Minuli torek je sklical ObSS Maribor posvet o ''problemih zaposlovanja invalidnih oseb. Na posvet so povabili tudi predstavnike drugih družbeno-političnih organizacij mariborske občine ter predstavnike zdravstvene službe, zavoda za socialno zavarovanje, zavoda za zaposlovanje in predstavnike stalne konference za zaposlovanje invalidnih oseb mariborskega območja. Ze udeležba na posvetu je razkrila, da posvečajo Mariborčani problemom zaposlovanja invalidnih oseb vso pozornost. Stalna konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb v Mariboru je ob pomoči drugih služb in ustanov dosegla s prizadevnim delom edinstvene uspehe. ObSS Maribor je na nedavnem posvetu lahko le v grobem seznanil udeležence o bogatih izkušnjah konference, hkrati pa se je posvetoval, kako bi se preko svoje organizacije sindikati najbolj uspešno vključili v prizadevanja na področju zaposlovanja invalidnih oseb. Zaradi zanimive pro- AAAAA/WWWVW^AAA/VWWWWV blematike in bogate razprave, bomo obširneje poročali o nedavnem posvetu v naslednji številki našega časopisa. ® PTUJ: Za ptujske sindikalne delavce letos počitnic ne bo. Na nedavni razširjeni seji predsedstva ObSS, na kateri so sodelovali tudi predstavniki drugih družbeno-političnih organizacij, so postavili prvi temeljni kamen za konferenco samoupravljavcev, ki bo ob koncu oktobra letos. Delovni naslov konference bo — dosedanja ocena in načrt za nadaljnji razvoj samoupravljanja na ptujskem območju. Na seji so zelo ugodno ocenili konference samoupravljavcev v delovnih kolektivih in menili, da bo potrebno skrbno zbrati, proučiti in razčleniti poročila konferenc. Te in številne druge dokumente bodo s pridom uporabile delovne skupine, ki bodo pripravile gradivo za občinsko konferenco samoupravljavcev. Na seji so izvolili v ta namen več komisij in natanko določili njihov delokrog. V kratkem bodo z ObSS poslali izvršnim odborom sindikalnih podružnic v razpravo teze za konferenco. u priučevanje pri metalurške#* ^ izobraževalnem centru, 1" < mest za šolanje na elektrog0' m spodarski šoli v Mariboru. k* g jih je prav tako razpisal ra' M venski metalurški izobraž®" < valni center, 25 učnih mest na z rudarski'šoli v mežiškem rud' niku ter kakih 50 mest na, ra' S venski gimnaziji. Toda... ® Dvoje je očitno: ob tistih* ki že čakajo na delo — in teh n: ravno malo — v ravensk* > komuni za dobršen del naraV* g nega prirastka ne bodo uspeh zagoviti niti učnih niti deloV' g nih mest. Povrhu vsega pa sč g tudi v gospodarstvu čedalj® m bolj zapirajo vrata za nove de' <; lavce. Ven je lahko priti, n0-^ ter pa že skorajda nemogoč®' j Večjih odpustov v Ravnah s*' cer ni bilo, vendar sindikat1 ugotavljajo, da se je števil0 g zaposlenih aprila letos v pf* merjavi z aprilom minuleg3 5 leta zmanjšalo za 2,5 odstotk®' S5 t/ N Eno z drugim, sindikati /wv''AA/WWWWWV‘VWWWWVVWNAAAA^vVVVV\AAAAAA7,1AA^7\AA. TZ RAZGOVORA Z BOŠTJANOM MURAVSOM, TAJNIKOM SINDIKALNE PODRUŽ-NICE V TOVARNI VEGA LJUBLJANA_________ Z internim posojilom iz težav V prvih treh dnevih, odkar so v ljubljanski tovarni VEGA razpisali interno posojilo za investicijski sklad podjetja, se je pozivu odzvalo že več kot dve tretjini izmed 520 članov kolektiva. V povprečju bo vsak podpisnik prispeval v šestih obrokih skupno nekaj manj kot enomesečni zaslužek, podjetje pa bo ta denar skupaj s 3 °/o obrestmi vrnilo v treh letnih obrokih. Zakaj so v Vegi razpisali interno posojilo? Na to vprašanje nam je tajnik sindikalne podružnice Boštjan Muravs takole odgovoril: »Posojilo smo razpisali preprosto zaradi tega, ker nam močno primanjkuje likvidnih sredstev. Vendar to ni samo posledica znanih težay z medsebojnim kreditarnjem v našem gospodarstvu ln s pomanjkanjem obratnih sredstev, ampak predvsem posledica obveznosti iz prejšnjih let, ki jih je povzročila prevelika velikopoteznost prejšnjega vodstva. Prav te dni, smo namreč izvedeli še za znatne nove obveznosti, ki jih je razkril podrobnejši pregled našega finančnega poslovanja v prejšnjih letih. Zaradi tega smo morali zaprositi za odlog pri plačevanju kreditov, medtem ko smo sklenili, da tudi z internim posojilom zberemo del potrebnih sredstev. Pobudo za to je dal delavski svet našega obrata v Herpeljah, zbrali pa bomo skupno približno 40 milijonov S-din. Ta sredstva pa nujno potrebujemo, da bi lahko izvršili nekatere manjše, vendar zelo potrebne rekonstrukcije in opravili nekatera nujno potrebna vzdrževalna dela. ^Kot funkcionar sindikata v našem podjetju moram poudariti še to, da je kolektiv z razumevanjem sprejel pobudo za razpis internega posojila, saj je tudi to korak dalje iz težay, v katerih smo in iz katerih se bomo po naših predvidevanjih izkopali neka' » ob koncu letošnjega leta. Skoraj popolna Preusm .itev proizvodnje in. skrči tev proizvodnega programa namreč že dajeta rezultate, ki obetajo ugoden zaključni račun, predvsem pa perspektivo za naše podjetje. To pa spet g ravenski komuni predvideva 0 jo, da se stopnja nezaposlen0' s ti že močno približuje 4.5 °d' stotka. če ne celo petim od' stoikom.1 In če razmere tud’ 0 v prihodnjih letih ostanejo Ja {J ke, ko so, se lahko v naslednji*1 X nekaj letih stopnja brezpos®1' E n osti povečuje letno za 5 od' 2 stotkov. Torej na 10, 15 odsto1' 01 kov ...! o Ukrepati je torej treba #*' >2 tro in učinkovito. Sindikati _ < Ravnah so zato sklenili prip0 ^ reči ti občinski skupščini, ° ■ na eni izmed prihodnjih S temeljito prouči problematik brezposelnosti in možnost ^ g nadaljnje zaposlovanje ter uV® K l.javi ukrepe, ki bodo pom®11^ g li izhod iz zagate. Gre za ukt°^ 0 pe. ki naj oživijo gospodari^ aktivnost delovnih organ *za' cij in zagotovijo ekonornsk > možnosti za odpiranje nov’ p delovnih mest. Rezultati . ukrepov se kajpak ne bodo P° a kazali preko noči, zato Pa.kl. 3 po mnenju ravenskih sin d, j 2 tov toliko bolj potrebno ’n zagotoviti manjkajoča sreds’ < 7,- izobraževanje, da bi ta « sedanji generaciji mlad*# 3 mogli zagotoviti večje štev Tj učnih mest, w S. B. pomeni, da bomo v pri \odnjih dveh letih laže poravnali ostanek obveznosti, ki jih je povzročilo prejšnje vodstvo, razen tega pa rngkrbeli tudi za boljše . osebni dohodke. Ravno obveznosti iz prej “njih let so n:m-rec glavni vzrok, da lahko izplačujemo povprečno le 69.00° S-din mesečnih osehr p dohod kov,« je zaključil Boštjan Mu ravs. -mG Glasilo Republiškega sveta ZSJ ta Slovenijo Izdaja CZ P Def Lavska enotnost v Ljubila"* List Je bil ustanovljen flZ, vembra 1942. Urejuje urednls^ odbor. Glavni ln odgovor"* urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave Ljubljana. Dalmatinova ul * ooštni predaj 313 VI. telefo*' uredništva 316-672. 112-402 ln 310-033. uprave 310-u.m Račun prt Narodni Oanfcl Ljubljani, SL NB 501-1-991. /Izni račun prt Kreditni h*" tn hranilnici Ljubljana. 101-620-7-32000-10-3204-466. - JT, samezna številka stane 50 n-p - 50 S-dln. - Naročnin* J četrtletna 6,50 N-dln — 650 S- - polletna 13 N-dln - «00 S-<”p n letna 26 N-dln - M00 „ - Rokopisov ne vračamo-Poštnina plačana v goto™, - Tisk 1n klišeji CZP .Mu#** nravi ca« Ljubljana 7 dni v sindikatih• z::oMsEii •S": • DRAVOGRAD: V počastitev občinskega Baznika so se minulo nedeljo 9°nierile na športnih terenih v Dravogradu sindikalne repre-!®ntance občin Ravne na Ko-r°škem, Radlje ob Dravi, Slo-Ve®j Gradec, Velenje in Dravograd. Organizatorji — ob-^hski sindikalni sveti iz vseh Potih občin — so se domenili, se bodo reprezentance iz Vsoh občin pomerile med se-boj v štirih disciplinah: v nogometu, streljanju, kegljanju *n šahu. Tekmovanja so kajpak na dravograjska športna igrišča Privabila veliko ljubiteljev ŠPorta in delovnih tovarišev, 'Pod katerimi seveda ni manjkalo vnetih bodrilcev posamcz-P*h ekip, ki so želeli po svoje Pripomoči k temu, da bi njihova reprezentanca nabrala v Posameznih disciplinah kar Pa j več točk in si tako pribori-*a v trajno last pokal Občinskega sindikalnega sveta Dravograd. In ne glede na zbra-Po točke in na osvojena mesta f0Prezentanc, organizatorji so ®'Ii soglasni, da je prireditev v coloti uspela in dosegla svoj Pamen kot ena od oblik rekreacije zaposlenih. V sindikatih namreč pristavljajo, da ki delavski šport že zdavnaj žamrl, ko ga ne bi poživljala *aka in podobna srečanja, kot s°, denimo, delavske športne igre v okviru posameznih ob-V'h> ko se sindikati ne bi zaboli zanj. B. • SLOVENSKE KONJICE: Nedavni seminar za člane izvršnih odborov sindikalnih Podružnic z območja Vitanja, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet Slovenske Konji-Ce> je bil zelo dobro obiskan, 'fpdi sicer v Vitanju ni težav obir' ovanje tako imenova-P? sindikalne šole, ki ima na-družbeno ekonomsko izo-raziti sindikalne delavce. Sa-P*0 v zadnjih treh letih je °niiška delavska univerza Pomoči sindikalnih podražil Pripravila 3 oddelke sinjine šole, ki jih je skupaj °Piskovalo več kot 60 delav-Cev' to pa je dobra tretjina ^aPoslenih na tem območju. V 'tapjskih delovnih organizacijah ugotavljajo, da večina j.^avcev, ki so hodili na raz-^ ne seminarje, danes aktiv-deluje v organih upravi j a-.'|P ih v izvršnih odborih sin-‘kalnih podružnic. V delov-t’P organizacijah zato tudi ^Pijo, da so bila sredstva, ki jih vložili za izobraževanje ®iavcev, dobro naložena. V. L. CELOVŠKE VZPOREDNICE - •*, . le »Trgovina« in »politika« Domača šola za čolnarje. — (Foto služba DE) MODERNIZACIJA NE SME POMENITI VZROKA ZA ODPUŠČANJE DELAVCEV PRIMER MARIBORSKE TOVARNE »SVILA« Nekaj sem dolžan kar takoj pojasniti. Pred tednf, sem bolj po naključju kot po uradni dolžnosti prisostvoval razgovorom med predstavniki koroških deželnih in slovenskih sindikatov. ;,/// in zdaj urejam svoje vtise s teh celovških srečanj, sem dob žan pojasnila, da gre v tem primeru le za moje refleksije ki sem si jih v tistih dneh nabral, nikakor pa ne za uradno deklaracijo s teh razgovorov. Toliko, da se že takoj v začetku sporazumemo. edli smo za dolgo zeleno mizo, z zastavicami v sredini. Kaj-\ pak, tako imenovani uradni del razgovorov. ^ Samo da se ta uradnost naglo razblinja v sproščen pogovor. O sindikatih seve, o njihovi družbeni vlogi v današnjih prilikah. Predstavniki koroških sindikatov nas seznanjajo s tem, da sami in preko delavske zbornice organizirajo za članstvo naj-različnejše oblike izobraževanja, kulturne prireditve, skrbe za l/A cenen oddih članstva, za rekreacijo. V sindikatu se tako niso ^2 odrekli klasični zaščitni funkciji bodisi delovno-pravnega bodisi čisto materialnega značaja. Vvj.' In tudi pri nas se ji nismo odrekli. Res pa si velja priznati, da jo uveljavljajo onstran meje marsikdaj z veliko bolj pri-ostrenim posluhom za položaj delavca-člana, kot jo uveljavljanji mo mi, čeprav pri nds in kljub samoupravnim odnosom še zda-leč niso razrešena vsa protislovja, v katerih je prav tako treba i»?2 ščititi pravice in interese proizvajalca. BS Tudi ni dvoma, da je ta skrb za delavca med širokim član- Pogosto lahko slišimo poenostavljena mnenja in trditve, da modernizacija podjetij pomeni enega tistih vzrokov, ki delovne organizacije neogibno silijo v odpuščanje odvečnih delavcev. Res se to tudi primeri povsod tam, kjer niso znali poskrbeti za novo zaposlitev oziroma za prekvalifikacijo tistih delavcev, ki so zaradi modernizacije izgubili svoja dotedanja delovna mesta. Prav zaradi tega se v takšnih primerih nihče ne bi smel čuditi, če bi se samoupravljavci morda celo uprli modernizaciji in rekonstrukciji znotraj lastnih podjetij, ko pa vedo, da bi zaradi tega lahko izgubili delo. ruai m avoma, aa 7e za sktu za ueiaaiu r»cu stvom najbolj popularna in da si sindikati prav na tem in naj- 1| „ „ „ , , . , , . . večkrat pridobivajo svoj ugled. Moram pa reči, da avstrijski lazo, o kateri smo doslej vede 1 ^ deiavci tudi gi0boko spoštujejo svoje sindikate. Upal bi si celo lahkok mJčm prav’pride ^er^ trditi’ da marsikdai boli kot deIa,;ci naše sindikate. Tudi predvi™eno daP bi se vsaj nekaj $ 0 tem se lahk° ^ričal tostran ™ , izmed nas ,odvečnih’ postopoma lf|.^ A ne bi zmanjševali pomen te klasične zaščite ae avca, vrnilo nazaj v tiskarno, kakor pet j)Teclstavniki avstvijskih sindikatov uqot avljajo, da je QlovTia bodo pač od tam delavci odha- bitka za interese članstva že zdavnaj prešla na drugo, *,a širše j ali v pokoj ali v druge službe, sjfii članstvo sicer nekoliko bolj odmaknjeno poprisce. To je z si Takrat bomo mi, ki smo zdaj v gM na poprišče nastajajočih ekonomskih in s tem tudi družbenih tiskarni odveč, imeli prednost &’/> odnosov. Ekonomski položaj in ekonomski odnosi v drzovi m pred morebitnimi drugimi pro- fiM deželi najbolj neposredno opredeljujejo materialni in družbeni položaj delavca, zatrjuje visok funkcionar koroških sindikatov. prizadevanja sindikatov usmerjena ne le v mezdna in Primer mariborske tovarne SVILA pa vseeno jasno kaže in opozarja, da modernizacija zares ne bi smela pomeniti vzroka za odpuščanje delavcev. Kaj se je zgodilo v tej tovarni? Po večletnih pripravah na rekonstrukcijo je zdaj končno prišlo do tega, da bo vsak čas steklo delo v novi tiskarni svile. Novi stroji bodo nadomestili drago ročno delo. Ali z drugimi besedami povedano: 12 delavcev bo izgubilo svoja dosedanja delovna mesta. Tako se poraja vprašanje, kam s temi delavci? X Izvršni odbor sindikalne podružnice je prvi izrazil lastno stališče o tem problemu: »Nikogar ne smemo odpustiti, ampak jim moramo poiskati delo nekje v drugi tovarni. Center za izobraževanje naj poskrbi za potrebno prekvalifikacijo, medtem ko naj druge strokovne službe povedo, kakšne delavce sploh potrebujemo, da bi bila prekvalifikacija prav usmerjena!« je takrat in zdaj pojasnil Alojz Jesenik, tajnik sindikalne podružnice. »Če pa za odvečne delavce le ne bi bilo dela v tovarni, mora delovna organizacija zanje poiskati druga delovna mesta izven podjetja.« Samoupravni organi v podjetju SVILA Maribor niso nasprotovali takšnemu stališču. Podatki strokovnih služb so potem razkrili, da tkalnica v perspektivi potrebuje še največ novih delavcev. Tako so dosedanjim tiskarjem pohudili, da bi se prekvalificirali v tkalce, čeprav bodo »bele vrane« na teh delovnih mesti, ki jih praviloma zasedajo ženske. Nihče izmed dvanajstih kandidatov za odpust tega ni odklonil. »Zdaj hodijo v tečaj,.ki traja skupno 6 tednov po dve uri na dan,« pripominja Branko Pun- gartnik, vodja izobraževalnega centra. Kolikor je zdaj mogoče oceniti, moški prsti le niso tako nerodni, kakor smo poprej mislili, in so se, če po pravici povem, ravno zaradi tega sedanje prekvalifikacije tudi lotili s precejšnjimi predsodki. Celo to bi si upal trditi, da bodo naši tkalci po učinku verjetno kar enakovredni tkalkam, tako da prekvalifikacija v končni posledici glede na proizvodne rezultate podjetju ne bo v škodo.« »Še kar gre, mislil pa sem, da bo teže,« je dodal Anton Kranjc, eden izmed dvanajstih bodočih tkalcev.■ »A ni važno samo to, da bomo vendarle obdržali - delo, ampak;, da bomo spoznali tudi kompletno delovno silci. Še tole bi rad povedal: lepo je, če se sindikat tako potegne za delavce, kakor se je zdaj naš sindikat za nas potegnil!« S tem zaključujemo opis »primera« mariborske Svile. Res je, da to podjetje rešuje problem manjšega števila odvečnih delavcev, da morajo marsikje in v kratkem času razre- M g g S 1 - ŠS šiti probleme neprimerno več- jega števila delavcev. Vendar želimo poudariti, da v Svili niso čakali do zadnjega trenutka, ko bi bilo teh 12 delavcev de-jansko odveč, pač pa jih pri-pravljajo za novo delo tako, da |j|r~ so nepretrgoma na delovnih me-stih. Kolektivu torej niti en dan ne bodo v breme. Ali drugače povedano: tega problema so se tako, da so zdaj vsi za- m e Tako so prizadevanja sindikatov usmerjena ne stavkovna gibanja, v sklepanje kolektivnih pogodb z delodajalci, temveč v dolgotrajne bitke v parlamentih za spremembo veljavnih ekonomskih in družbenih odnosov. Tu se bije odločilna bitka za interese članstva, lahko povzamem iz besed visokega avstrijskega sindikalnega funkcionarja na Koroškem. Tudi za nas to velja. Kot sploh za vse druge moderne sindikate in napredna delavska gibanja v svetu. Resnici na ljubo pa si moramo priznati, da se doma še vedno radi pričkamo o tem, kaj sploh hočemo od sindikatov. In v tern »prepiru« se marsikdaj ogrevamo celo za skrajnosti: na eni strani zagovorniki samo klasične zaščitne funkcije sindikatov, na drugi spet zagovorniki samo političnega vplivanja sindikatov. Slišal sem že za tole pikro razmejitev: '■‘■ali trgovina ali politika!«. Po mojem pa ne gre niti za prvo niti za drugo, temveč za — oboje. Noben sindikat, ne v takih ne v drugačnih družbenih pogojih, ne more in ne sme oglušeti za želje, zahteve in interese, članstva. V našem primeru bi torej veljalo: kadar članstvo čuti lotili načrtno^in so ga tudi raz- Potrebo, da mu sindikat zagotovi ceneno ozimnico cenena le-rešili tako da so zdaj vsi za- fftn tovanja, cenen oddih, potem tudi ni mogoče preslišati teh zelja. dovoljni. M. G. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa/ minut za zbiranje in vpis zahtevanih podatkov. Na zaposlenega! Nadalje so število vseh zaposlenih v Jugoslaviji pomnožili s 50, dobljeni zmnožek pa še z najnižjim zaslužkom administratorke v 50 minutah in dobili so končni zmnožek: ENO MILIJARDO. Obrazec je namreč tako širok, da ga morajo v vseh delovnih organizacijah na roko izpolnjevati. Pa recite, da se tudi naša birokracija ne reformira! Zvezni evidentičarji poreko: »Žal nam je, toda obrazec ER-1 smo prilagodili IBM strojem.« Podatkov, koliko te statistične mehanizacije je v Jugoslaviji in čemu se uporablja, pa najbrž še nimajo ... Zdaj, tovariši, gre pa zares! Zvezni statistični evidentičarji bodo v kratkem za vsakega zaposlenega državljana vedeli, koliko je lani zaslužil, kdaj je rojen in kakšno izobrazbo ima. Podatki bodo torej večstransko uporabni. In verodostojni. zakaj zbiralci so delovnim organizacijam poslali kar tri knjižice navodil za izpolnjevanje obrazca ER-1. Manjka pa še navodilo, kako naj zbiranje poenostavijo. Štorski železo,rji so ugotovili, da porabijo 50 In kadar članstvo zahteva od sindikata, da prevzame skrb za organizacijo kulturnih prireditev, športnih srečanj in kdove česa drugega, potem je treba tem zahtevam prisluhniti. Če pa članstvo terja, da sindikat zaščiti delovno pravne in samoupravne pravice delavca, je treba tej zahtevi tudi ugoditi. Nesmiselno je sicer v samoupravnih odnosih govoriti o mezdnem gibanju sindikatov, o stavkovnem gibanju, ki bi naj pospešilo razrešitev posameznih problemov. Toda če se avstrijski sindikati prav zdaj bojujejo v parlamentu za jasen razvojni koncept energetike, če pri tem poskušajo uveljavljati tudi svoje zahteve, ker je od tega pač odvisen nadaljnji položaj rudarjev, delavcev v njihovem elektrogospodarstvu in zaposlenih v številnih drugih dejavnostih, potem je povsem normalno, da se tudi vaši sindikati zavzemajo, da slednjič le pridemo do jasnega energetskega programa, ker je od tega prav tako odvisna prihodnost naših rudarjev. Vprašanje zase pa je, v kolikšni meri smo sposobni ti dve na-BfA logi opraviti, ko največkrat pri nas~ še vedno predstavlja sindi- m m i m M i i? 1 1 m kat le nekaj članov izvršnega odbora. A tudi to je samo ena '0Z plat medalje. Druga je namreč v tem. kako smo doslej znali in kako sploh znamo svojo akcijo idejno izkoristiti in kako zna-mo zanjo zainteresirati članstvo. A o tem prihodnjič. BOJAN SAMARIN AA/WWWWW\AA^VWWWWVAAAWaavvWSAAA/7VWVWVWWWN. xxxxxxxxxxx'xxxxxxxxxx VpRAŠANJE: Pravna posvetovalnica PE sXVXXXXXXXXXVX>XVS ^ačv'rClt*°r v na*cm podjetju je bil imenovan v juliju 1963. 4_l 1 hi vedeli, kdaj mu glede na zakonska določila poteče Dod ”a doba (ali že iul'.ia letos) in kdo mora opozoriti organe itn 'e*''a na t°> da je potrebno ponovno izvesti postopek za en°vanje direktorja. — K. Z., MOZIRJE. in (L dpločilih temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov list organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. 4 1 št. 15/64) se imenuje. direktor delovne organizacije korujg6. • Imenu.ie ga po javnem razpisu DS na predlog razpisne tiese-'36' Mesto direktorja mora biti razpisano najmanj tri Istj 7Z1. Pred potekom časa, za katerega se direktor imenuje. kat6ri K°n določa v 112. členu, da začne teči 4-letna doba, po ha ija Se »Pravi ponovno imenovanje za tiste direktorje, ki so (jn Uveliavitve tega zakona (26. 4. 1964) bili na tem mestu, do Uv }';a- ko začne veljati ta zakon. Za direktorje, ki so bili bonovn lavitv* zakona direktorji že več kot 8 let, pa se opravi Veljati ? imenovanje po poteku dveh let od dneva, ko začne ta zakon. V vašem primeru bo potrebno opraviti ponovno imenovanje direktorja v aprilu 1968, ker takrat poteče 4-letni rok, ki ga določa zakon. Organi upravljanja, zlasti pa delavski svet mora poskrbeti za to, da bodo volitve direktorja opravljene pravočasno. Delavski svet je namreč dolžan, da imenuje polovico članov razpisne komisije, drugo polovico članov imenuje občinska skupščina, ta razpisna komisija pa potem razpiše mesto direktorja in opravi razpis. M. STUPAN M nama ieeeihseo NAJVECJA VELEBLAGOVNICA v SLOVENIJI VAS VABI. DA JO OBIŠČETE Obiščite tudi naši poslovalnici, ki sta tudi v središču Ljubljane: blagovnico s stanovanjsko opremo pri Tromostovju (Wolfova 1) in blagovnico konfekcije »Elita«, Čopova ulica ^ Iz naše družbe T>< »Pisniki pur( »Ga ro • JESENICE? V jeseniški železarni je bil ob koncu junija zaključen žerja- S vovodski tečaj, ki je trajal dva meseca. Zaradi izrednega zani- j manja za ta tečaj so sprejemali le tiste, ki so zadostil) predpi- p sanim pogojem in so pspešpp gprgvili test, Strog} razpispi pogoji g§ za seminar, ki ga je pripravil oddelek za izobraževanje poraslih g pri železarskem izobraževatopm centru jeseniške železarne, so | bili tudi del zagotovila, da bo železarna dobila dpbjre žerjavo- g vodje. K temu so pripomogli tudi udeleženci seminarja. ki so H se - pridno učjli ir) ob koncu pokazali vsi želo dober uspeh, g Železarna je dobija spet 12 novih žerjavo vodi j, ki jih v podjetju g lWp potrebujejo. P. U. • MARIBOR; V Mariboru so se pred kratkim sestali predstavniki občinske 0 skupščine in družbeno političnih organizacij s predstavniki i obrata TfOBI iz Bistrice in še nekaterih drugih obratov EM H Maribor. Na tem skupnem sestanku so razpravljali predvsgm = o razmerah v obratu TOBI, kjer so delavci pred kratkim pre- 1 kipili dejo ?a dya dni v glavnem zato, ker so dobili zaradi I neizpolnjevanja proizvodnega načrta izplačanih le 80 tl osebnih dohodkov. Delavci so negodovali in prekinili delt) predvsem zato, 1 ker so v upravi tovarne za opremo pralnic in gospodinjstev H dobili izplačan celotni osebni dohodek, medtem ko so dobili delavci v TOBI le 80 f/p osebne dohodke. Na tem skupnem sestanku s predstavniki občine in drugih političnih organizacij | so se tudi domenili, da bodo skupino, k* dela ?a proizvodni g program obrata TOBI, razširili tudi a predstavniki omenjenega s obrata. g M: F- e TRBOVLJE: Na zadnjem sestanku direktorjev delovnih organizacij v H trboveljski občini so razpravljali predvsem o problematiki 0 zaposlovanja. Ugotovili so, da vprašanje zaposlovanja moških 1 delavcev ni tako pereče, saj je še vedno na voljo nekaj prostih m mest v rudniku, pri komunali itd. Teže pa je z zaposlovanjem H žensk. Po zadnjih podatkih je v Trbovljah nezaposlenih skoraj p 439 žensk. Upoštevati pa je treba še, da se bp v naslednjih O mesecih pridružilo sedanjim nezaposlenim, ki jih j g skupaj g skoraj 550. Še kakih i5Q mladincev in mladink, ki §o letos g končali šolanje in ki, kot vse kuže, ne bodo našli prostih učnih E mest v prihodnje bo treba v Trbovljah iskati oblike za kun-k ret no in učinkovitejše reševanje problemov prj zaposlovanju, 1 hkrati pa zagotoviti, da bo komunami zavod za zaposlovanje g delavcev aktivneje sodeloval pri usmerjanju mladine v poklice. 1 -VŠ- ZASAVJE: V zasavskih občinah že nekaj let skrbijo za šolske otroke tudi med počitnicami. Ta družbena skrb se ne omejuje zgolj: na organizacijo letovanj, marveč tudi na druga področja. Doslej so se otroci najbolj ogreli za plavalne tečaje, ki jih v Zagorju in Trbovljah prirejajo že tretje leto- v Medijskih toplicah na Izlakah se pravkar uri v plavanju skupina otrok iz tppUške šole. Njim bodo sledili otroci'iz tetok m Zagorja, Računajo, da h° letos obiskovalo plavalne tečaje najmanj i6Q otrok. Resda se po vse.i verjetnosti ne bodo vsi naučili plavati, toda če ne letos, bodo prihodnje leto znali to veščino, Sicer pa tudi v zagorskih šolah menijo, da sta plavanje in smučanje sestavni del pouka in vzgoje, zato ju nameravajo — seveda ob vsestranskem sodelovanju staršev — krepiti. Trboveljski šolarji imajo na voljo posebnega plavalnega učitelja. Pravijo, da se je doslej naučijo plavati že blizu 600 šolarjev. Edinole v Hrastniku nimajo najboljših možnosti za tovrstni pouk, vendar so učili otroke plavati v svoji počitniški koloniji v Skitoma pri Puli. Letos bo po nepopolnih podatkih letovalo iz Zasavja bljzu 1200 otrok, največ v počitniških kolonijah, neku.i pa s starši. Razen tega so se v nekaterih šoteh v Zasavju letos odtočili za krajše izlete otrok med šolskimi počitnicami- Čeprav se ta oblika dela z otroki še pi povsem uveljavila, je videt), da bo ob primerni podpori staršev in skupnosti dobila širše obeležje. Taborniške družine sicer nameravajo letos organizirati nekajdnevna letovanja jn taborjenja, vendar SO se znašla V težavah, ker nimajo na voljo dovolj opreme- Zato 50 nekatere družine morale zmanjšati število otrok, ki so želeli taborit). -Mr NAGRADNO ŽRtOANIt na odppvedni rok nad eno leto. kme-2.090 N-din NAGRADE: 1 avtppiobil Zastava )3po 2 avtomobila Zastava 750 2 motorni žagi Alpina 5 pralnih strojev Castor 19 peči na olje Gibo S prenosnih televizorjev pohištvo po izbiri v vrednosti 2.500 N-din 20 transistorjev 10 električnih mešalnikov VL galTtlir kphinjske posode 10 sušilnikov za lase IIMIIIM MIA lil umihiiu umu* »ZLATE« NOGE 20 LET ZAVODA ZA REHABILITACIJO INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU Le;os poteka 20 let, kar je bil v Kamniku ustanovljen Zavpd za rehabilitacije invalidne n;!.-Kline. Sprva je zavod sprejemal le otroke. ki SP se poškodovali Z različnim vojnim materialom, potem Pa je v Kamnik prihajalo vedno več otrok, ki so postali invalidni zaradi prebole})^ bolezni. Danes nudi kamniški zavod ■ že 184 dekletom in fantom iz vse tetivi, je in Jugoslavije nadaljnje okrevanje ter osnovnošolska in pokltono izobraževanje, Rroti koncu leta taci je bil V Kamniku dograjen in odpri nov, moderen dprh za rehabilitacijo invalidne mladine. Novi zavod je prilagojen za gibanje na vqz)čk>4, ima ustrezne učilnice in delavnice, prostpre za zdravstveno terapijo, telovadnico, igrišča in konaini bazen na prostem, v zavodu de.iu.je tudi popolna osemletka, ki ima enak učni program in predmetnik kot druge šole. Gojence pa, ki so že končali osemletno šolanje, poklicno usposabljajo za radio- mehanike, TV mehanike, eiek-trornehanike, urarje, vrtnarje, krojače in šivilje, čeprav poklicne usposobljeni gojenci dobro delajo, vodstvo zavoda vseeno skrbi, kako bodo vsem žagPtovili delovna mesta, ko zmanjkuje dela celo za zdravo mladino. Zato so se tudi odločiU, da bo nekaterim od gojencev zavod s svojimi sicer skromnimi sredstvi skušal pomagati pri ureditvi lastnih delavnic. M. V. ■ v' DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V IDRIJI NIHČE ne vpraša PO HONORARJU Število tekmovalcev je preseglo vsa pričakovanja @ V treh športnih panogah je že doslej nastopilo 19 sindikalnih podružnic @ Vseh tekmovanj se bo predvidoma udeležilo več kot 300 delavcev Že veliko pohval je bilo slišati letos v Idriji na ppčun občinskega sindikalnega sveta, ki je poskrbel jtg V0Hke delavske športne igre po svojem območju. Res; je si(W> da niso to prva srečanja delavcev-športnikov v tepi kraju, dejstvo pa je, da tako množičnih in skrbno organiziranih športnih iger Idrija še ni doživela. Stroški občinskega sindikalnega sveta za igre minimalni, Nekaj sredstev bom« porabiti za nakup nagrad — brez teh seveda ne gre — to pa boto tudi vsi stroški, ki jih bo imel naš občinski sindikalni svet z letošnjimi delavskimi športnimi igrami...? Mpdteui ko spremlja v Idriji večina delavcev z velikim zanimanjem delavske športpe igre in pomaga občinskemu sindikalnemu svetu pri njegovih prizadevanjih tako rekoč pa vsakem koraku, ne moramo tega trditi za nekatere posameznike, ki bi morali že po syoji poklicni dolžnosti prispevati k igrgm tp- »Za letpšnje delavske športne igre je izbrala naša komisija le tiste panoge, ki pomenijo elanom naših sindikalnih podružnic najbolj množično rekreacijo...«, nam je ob našem obisku v Idriji povedal Slavk0 Poljanšek, predsednik komisije za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Idrija. »Seveda smo pri izbiri športnih panog pazili tudi na razpoložljive športne objekte. Tako smo se po vsestranskem premisleku odločili za tekmovanje v sankanju, streljanju, namiznem tenisu, balinanju, odbojki in šahu. V vsaki panogi tekmujejo člani sindikalnih podružnic ekipno in posamezno, razen seve, kjer pravila predvidevajo samo ekipna tekmovanja. Vsa tekmovanja bomo opravili v Idriji, samo v namiznem tenisu se bodo pomerili tekmovalci v 'Cerknem .. .* \ Ko smo v Idriji vprašali, kako so sprejele sindikalne podružnice pobudo občinskega sindikalnega sveta za organizacijo množičnih športnih tekmovanj, smo zvedeli, da je Število prijgvljencev preseglo vsg pfi-eakovania. v teh športnih panogah je že doslej nastopilo kar 19 sindikalnih podružnic, vseh tekmovanj pa se bo predvidoma udeležilo več kot 300 delavcev. »Zanimivo je, da na igrah z veseljem sodelujejo tudi organizatorji in ne samo nastopajoči.« ugotavlja Slavko Poljanšek. »vsi delajo in pomagajo, ne da bi pri tem zahtevali kakršenkoli honorar- Sodniki, organizatorji, vsi delajo iz veselja. Morda je tudi v tem dN-cek skrivnosti našega uspeha, ce smom uporabiti tp besedo. Na račun veselja do dela so tudi Ali veste •••dU so popili Jugoslv-m rani v letu 1965 več kot B 860 milijonov litrov alko- §j ho\a, ali 480 milijonov S , litrov vina, 255 milijonov m litrov piva in 125 milijonov gj litrov žganih pijač. To je v g povprečju 45 tipov alkohol- 0 nih pijač oziroma 9 litrov J čistega alkohpla na prebili valeg; ■ ■ ■ da so pa potrošnji čt-b stega alkohola Jugoslovani gj precej pred Angleži, Svi- | carji in Belgijci, zg fcgtere g mgoeto prmm, dg veliko 1 mm; | ! • •, da smo v minulem | lel» m to nepopolnih po- li mm proizvedli nuimrdo g Mm alkoholnih pijgp in | Pd tega izvozili le j */,; iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl di svoj delež. V mislih imamo primer profesionalnega sindikalnega delavca v Rudniku živega srebra, ki je »pozabil« obvestiti člane svoje sindikalne podružnice, kdaj bodo tekmovanja, in učitelje telesne vzgoje v idpji, ki tekmovanja spremljajo bolj od daleč, namesto da bi s svojim znanjem in izkušnjami priskočili na pomoč organizatorjem. »Brez težav seveda ne gre,« pravijo na občinskem sindiksi-nem svetu v Idriji- »v bodoče bomo morali vsekakor boli natančno določiti datume tekmovanj pa todi za posredovanje rezultatov bomo morali nekoliko bolj poskrbet). Vse nastopajoče namreč vedno zelo zanima, kako so se na tekmah odrezali- Sicer pa ..., letošnji spodrsljaji nam nikakor pe .jemljejo dobre volje m nam pomenijo le koristno šolo za prihodnje leto.« \ga ... da popijejo Jugoslo- vmi letno za 250 milijard stgrih diparjev alkoholnih man in tla U lahko šii zg ta denar vsi odrasli ljudje v Jugoslaviji na 12-dnevne počitnice, kjer bi imeli poravnane stroške za poln penzion; ■ ■: da sp j e do danes po- trošgjg alkoholnih pijgp v Jugoslaviji p primerjavi z letom 1957 povečala že skoraj za 2,5-krat; ... da v proizvodnji vsako drugo poškodbo povzroči alkohol, zaradi česar je odškodovana naše gospodarstvo vsgka leta za ? 50 milijard starih dinarjev; ... da porabi samo oNa-vip« letno 100 milijonov starih dinarjev za reklamo svoj;h proizvodov, družba pa za boj prpti alkoholizmu komaj 24 milijonov; • Letošnji stroški ljubljaP' a skega nogometnega prvoligaša o za nakup novih »parov not* 9o znani- Dosegli sp za na^ § kolikor toliko normalne poj' 4 me, vrtoglavo visoko številko: 100 milijonov starih dinarjev. 2 Ob tej novici &i je večina y ljudi zastavila v bistvu eno sani mo vprašanje: iz čigavega žep* 0 tolikšna sredstva *a nogomet- • ko poznamo skorajda kritične razmere v zdravstvu in končno tudi drugod, kjer ljudje pošteno in trdo delajo, pa mili’ jonov niti np vidijo, kaj šele. da bi jih dui deležni tudi sami. Vprašanje je sicer pravilno ^ zastavljeno, skriva pa v sebi q še več tistega, zaradi česar « j c danes marsikoga sram in D kar si prizadevajo nekateri, k! ^ vidijo le dqbro ped pred seti boj in se nočejo ozreti ne na g levo ne na desno, užaljeno zagovarjati g eno samo želje- • čim bplje poskrbeti zase in za fl one, na račun katerih lahko § še vedno iztržijo zares čedne q vsotice. Točneje povedano: 0 omenjena dejstva potrjuje)0 • čedalje b«ij nemogoče razmere g v našem nogomciu — posebna G glede na naše današnje druž-® bene razmere, ko na vseh 0 koncih zategujemo pasove i° 1 si prizadevamo uresničiti gO' s spodarsko in družbeno refov I mo; K Nikakor se namreč ni mo' § goče dokopati do kolikor toli' e ko logične razlage, zakaj je • prišiq do V5C8U lesa, zakaj g npša družba dovoljuje, dg ne-G kateri ljudje, ki danes po na- ključ ju igrajo nogomet, žive G -- tako razkošno — kpt muk3' kdo od nas. Vsakdo, ki se ra' zume na šport vsaj toliko, 4a ffl razlikuje badminton od lahke | atjgtike, bo uumrač vgdei, 46 kvaliteta ni merilo za milijone, na katerih danes živijo naši nogometaši. Zares kvalitetni športniki, ki iib prav Slovenci nimamo tako malfl in jih v nasprotju z pašim' nogometaši zelo dobro poznaj® v sVetu. živijo namreč v pri' merjavi z omenjenimi prvoli' šaši več kot bedno. Je to v duhu naših načel* Je to spodbudno? Morda za športnike, morda za naše de' lovne ljudi... ? Nekateri pravijo, ip teh ni' ti ul tako mah). ija ves dpnati s katerim danes razpolagaj0 naši nogometaši, ni šel iz tak0 imenovanega »družbenega ic' pa«, Ge bi bilo to res. bi bil? dpbeš S@°tik9Pja pregej ma3i-« Pa čeprav bj bilo v dotočen^ S sipislu še vepno potrebhO: m Vendar so, resnici na ljubo-q take razlage močno za laS° privlečene. Pe namFOč seže -svoje sklade delovna organi^ eija, če seže v prpračun obcv na, če seže v proračun mestu? svet itd. itd., potlej je p6c tpiko »anikati, da ta sredsH-? nisu družbena! ?ares mato r namreč pri nas takih posaRl^l ni kov, ki so pripravljeni S šteti iz lastnega žepa * ca »mnistro žoge« težke mil*i°r't ^ zgto je tudi v§aka @rime?K^, » z zahodom, kjer je :<» v-saMN D nja- praksa, naivna, neutea § in docela smešna. Malokdo izmed nas 9 visoke osebne prejemke tisti1" , ki si jih dejansko tudi nri8"! f žijg. Skratka: nihče ne bi V? ničesar zoper pošteno zasluz® denar. Pošteno zaslužen den . pa je v našem primeru tisti, si ga nogometni klubi ob sv jiii nastopih pridobe z vstop0 no. Če pa je ljudi, ki s° P pravljenj plačevati za nog o metne tekme, preipalo, dU ft 0 lahko preživljali igralci ta o kot drugi državljani, je tu P j • kaz- da takšnega nogometa H- ne potrebujemo. Kolikor B temu ni tako In je interes ■ 2 nogomet tolikšen, kot ta w teri zatrjoiejo, potlej 6° o kakor ljubitelji nogometa -e • ni, Posebni zdravstveni 'pogoji in psihofizične sposobnosti idr )- Te posebne POggje zg delovno mesto mm gospodarska of-MPmcija določiti bodisi v pravilniku 0 delovnih razmerjih ah m v pravilniku o organizaciji in sistemizaciji, deipvmh m?st Zakon od nje to terja in bi vsake neizpolnjevanje te zakonske obveznosti pomenilo prekršek » smislu 142, člena zakopa. Smisel te zakonske določbe pa je predvsem v tem, da vsaka gospodarska organizacija točno določi števno delovnih mest in obseg dela na mh ter pogoje o strokovni izobrazbi m prom, tako da lahko izdaja po teh kriterijih kadrovanje ter do tako zagotovi delavcu na nieaouev1 delovnem mestu pravno gotovost v pogledu premestitev z enega delovnega mesta m drugo in ds sploh ugotovi, Miho defgvnth mest potrebuje in kakšna naj bodo- Kotenje zakona ja torej, da gospodarska organizacija ugotovi število delovnih mest- in zahteve zanje na čimbolj objektiven in znanstven način, po možnosti in po navadi z analitično oceno delovnih mest. Če pa gospodarska organizacija na zpanstevni it» objektiven način ugotavlja pogoje za delovna mesta, ni mogoče, da predvidi, kot je to pri nas v navadi, za eno delovno mesto tri ali celo štiri vrste šolske izobrazbe in različno praksa, Pri strokovnem načinit ocenjevanja pogojev za delovno mesto se ocenjuje namreč predvsem znanje, ki je potreb na za delovno mesto, in ugotavlja, katera šola daje to potrebno znanje. y primeru, da ugotovimo. da je potrebna za določeno delovno mesto fakultetna izobrazba, je nerealno in nevzdržno predvidevanje, da daje enakovredno znanje srednja šola 2 malo več leti prakse. Tako je očitno, da podjetja takšne alternativne pogoje postavljajo predvsem zato, da bi določeni ljudje zasedli vodilna delovna mesta, čeprav nimajo za to potrebnih kvalifikacij. Delovnega mesta torej ne ocenjujejo po njegovih dejanskih zahtevah, ampak pogoje za delovno mesto prikroje človeku in njegovim kvalifikacijam. Smisel zakonske določbe je s tem jgsno kršen, postavlja se samo vprašanje, ali takšna kršitev pomeni tudi prekršek po za- konu o d?i°vnih razmerjih P o mojem mnenju tu lahko v tem primeru govorih o prekršku kg.;ti 142 člen tadh msna pravi, da se gospodarska organizacija kaznuje ?ft prekršek, če sploh ne predpis? posebnih pogojev zg feigvna mesta, oziroma če jih predpiše p nasprotju z določba m* ?«kfii?fl. Zakon tudi določa, da *e pogoji predpisujejo zg delovna mesia ue pa za ljudi, kot to dejajg aages gospodarske organizacije v svojin pravilnikih■ in so vsi tgkšni alternativni pogoji fiktivni in nasprotni duhu zakona. Vprašanje je ie, a p se te zakonske določbe lahko 'sankcionirajo z ozirgm na konkretni operativni upravni aparat, ki naj fci bedel nag pravilnim izpolnjevanjem zakona- hle morem razumeti, zakaj se ta praksa g naši vsakdanji stvarnosti neovirano iti nemoteno nadaljuje o čemer iz dneva v dan pričajo razpisi v našem čn>ogis.m, Dvomim, da se je kakšen drUŽbCV-O politični dejavnik v našem javnem življenju vsaj malo dotaknil tega problema V zvezi s tem bi rad omenil še en problem: kako naj bo reelekcija uspešna, če bosta popolnoma enakopravno kandidirala skupaj za vodilno delovno mesto nekdo z osemletko, drugi pa s fakulteto? Vodilni delavci, ki so aboniram na svojih delovnih mestih, so se že uspešno pripravili na reelekcijo, s tem da so v svoje pravilnike pgsfgpifi alternativne pogoje. Končno so ti alternativni pogoji tudj r- nasprotju z ustavno pravico do dela. ki pravi, da je zajamčeno vsakpmu občanu ob epakih pogojih Vsako delovno mesto in vsaka funkcija p družbi (5 odst. 36 čl.). V podjetju »Obrtnik« v Ljubljani, kjer sem trenutno zaposlen. delamo analitsko oceno delovnih mest v sodelovanju z Zavodom za produktivnost dela 1: Ljubljeni Pokazalo se jedri za vsako delovno mesto popolnoma zadostuje samo ena vrsta šolske I20bmžbe- kak™ t.udi, da za ngbeno delovno mesto ni potrebna dam prgksg od šestih m, Prano Uvajamo m splošno priznant znanstveni, metodi zq ,wena delovnih mesi. ki sip jo m-ggslgvanska teorija jn praksa orUnah z oziram na . tp tembolj utemeljeno sklepam, da se vsi alternativni pogpjj ne nanašgjo na delovna ms$ta, amppk so Prirejeni ljudem, ki naj bi t.a mesta zasedli. Sodim, da je ta problem velika rana naši- družbe, zaradi katerega postaja naša mladina malodušna in razvrednoti vsgko strokovno delo Kako gospodarimo T Jf adnje čase vse pogosteje slišimo in tudi že beremo m mnenja, da z našo gospodarsko reformo ni vse v redu. & -J Očitna je zaskrbljenost, ker reforma ne poteka gladko in kopiči težave. Glavni, najbolj oprijemljivi dokaz, da ni vse v redu, naj bi bil v tem, da imamo premajhno rast proizvodnje, ponekod celo zastoj. Torej predvidevanja niso bila natančna in je potrebno menjati glavne regulative. Ne želimo ponavljati vseh temeljnih razlogov, zaradi katerih smo se odločili za reformo. To le zaradi varčevanja s prostorom; menimo pa, da bi nekaterim bilo potrebno osvežiti spomin, ker gradijo svojo kritiko, nerazpoloženje na lastni pozabljivosti. Vseeno pa kaže opozoriti, da smo z reformo hoteli in še hočemo menjati proizvodno usmeritev, navade, prakso, da bi se naše gospodarstvo na višji stopnji uspešneje, enakopravneje lahko vključevalo v mednarodno menjavo. Za nekoga so to že fraze, za drugega temeljne naloge, ki jih prepočasi in marsikje neprizadevno uresničujejo. Glavna kritika in dokaz neuspešnosti naj bi bila premajhna gospodarska rast. Zato so na voljo znani statistični podatki in nekaterim to za kritiko tudi že zadostuje. Daleč smo od tega, da bi bili nad sedanjo gospodarsko rastjo navdušeni, zadovoljni. Toda 4-odstotni porast proizvodnje v Sloveniji pa tudi ni tako slab uspeh, da bi bil upravičen razlog za paniko. Primerneje, kot da spodbujamo razprave, ali je 4 */» dovolj ali ne, je, da pogledamo, kateri so prvi otipljivi znaki počasne rasti? Povsem naravno je, če smo menjali nekatere predpise, ne pa gospodarske prakse, ali če je celo gospodarska praksa šla v nasprotje z nalogami in pričakovanji, da ni mogoč velik napredek. Če so težnje gospodarskih organizacij v zapiranju, v zmanjševanju proizvodnje, ne pa v povezovanju, v večjem prodoru na mednarodno tržišče, potem pri zasičenem jugo- REFORMA IN PRAKSA slovanskem tržišču ne more priti do ničesar drugega kot do zastoja. Manjši porast proizvodnje kot v prejšnjih letih, v drugih pogojih in drugačnih sredstvih pa ni dokaz slovenske proizvodne nesposobnosti. Če bi imeli neomejen trg, bi proizvajali več, o tem ni dvoma. Torej je eden od problemov tržišča oziroma usposobljenosti naše industrije v tern, da to tržišče obvlada in osvoji. V sprostitvi zakonov blagovne menjave, v sistemu samoupravljanja pa to ne more biti izključna naloga in skrb družbe. Pri nas pa nekateri menijo, da morajo imeti vso poslovno samostojnost in svobodo, vse težave, v katere zaidejo, pa naj razrešuje družba. In če potegnemo črto pod ta del razmišljanj, lahko le Ugotovimo, da naše gospodarstvo ni dovolj uspešno prestalo tržne preizkušnje. O'o tem pa kajpak kaže izdvojiti in posebej pohvaliti vsa tista podjetja, ki so povečala proizvodnjo in jo uspela prodati na mednarodnem tržišču. To pa pomeni, da selekcija, ki smo jo želeli in predvidevali z reformo, le deluje. Naša naloga je v tem, da jo pospešujemo, da ne pomagamo in ne rešujemo vsakogar, kot smo to delali v preteklosti, marveč samo tiste, ki kažejo znake, da so sposobni gospodariti v novih, težjih, a zato perspektivnih pogojih. Lansko povečanje izvoza za 12 °fo in letošnji porast v prvem tromešečju za 8,5 °/i nas lahko navdaja z zmernim optimizmom. Drug problem, ki nas zaskrbljuje, je povečanje zalog. V lanskem letu so porasle za približno 22 °lo. V pogojih ostrejše kreditne politike so povečane zaloge nujno pritiskale na medsebojno zadolževanje, ki je poraslo v letu 1966 za 39 <7» in doseglo ob koncu leta 4712 milijonov S-dinarjev. To povečanje kaže, da prodaja izdelkov zastaja. Za razrešitev se ponujata dve temeljni možnosti: povečati izvoz ali nekurantne proizvode razprodati po nižjih cenah. Za prihodnost je ralna prva možnost, za ublažitev najhujših težav pa prihaja v poštev zlasti druga. Ravno pri tem pa v podjetjih kolebajo in odlašajo. Neradi bi izkoristili možnost triletnih premostitvenih kreditov, če bi po znižani ceni razprodali svoje zaloge. Slišati je, da bi bila podjetja potem še r večjih težavah, ker bi bil trg zasičen z njihoinmi proizvodi in bi potlej novih, izdelkov ne mogli prodajati po dosedanjih cenah. Nekaj logike je v tem, le da je ta logika kratkovidna. Če naše tržišče ne prevzema tega blaga po dosedanjih cenah, kvaliteti in izboru, je to le znamenje, da za to blago ni zanimanja. Verjamemo pa, da bi nekateri veliko raje menjali tržišče kot pa karakteristike svoje proizvodnje in poslovnosti. Nujno, edino realno je, da se v delovnih kolektivih čimprej iznebijo utvar, da se bodo zalog znebili brez razprodaje po znižanih cenah. Plat zvona bijemo zaradi nezaposlenosti. To je vsekakor problem. Vendar pa ni rešitev v tem, da na nezaposlenost opozarjamo širšo družbo, v podjetjih pa se zapirajo vase, odpuščajo, ne povečujejo in usposabljajo proizvodnje za izvoz. Posebej zaskrbljujoče pa je, da zapirajo tudi vrata mladim strokovnjakom, da zlasti nekateri mladi ljudje črnogledo zrejo v svojo prihodnost. Morda za suhega statistika število nezaposlenih 14.489 ob koncu marca letos ni zaskrbljujoče niti ve odstotek nezaposlenih, ki je za Slovenijo 2.8 V«. Toda problem je tu, razrešili ga ne bomo s priporočili niti z resolucijami, marveč z večjo rastjo proizvodnje. Res, tudi v regulativih bo potrebno še marsikaj izpopolniti: pogoje kreditne politike, odpraviti zamrznjene cene zlasti tistim proizvodom, kjer imamo močno domačo konkurenco. morali bomo proučiti, kalzo delujejo ukrepi striktne deflacije. Vendar pa kaže posebej poudariti, da je reforma v svojih osnovnih težnjah in regulativih nujna, potrebna, da kaže na njeni temeljni usmeritvi vztrajati in ne spreminjati sistemu. Hkrati pa seveda skrbno, bolj umirjeno, z večjim pritegovanjem znanstvenih ustanov in znanstvenikov■ odpravljati tiste nepredvidene probleme, ki jih prinaša razvoj. Ne program, menjati bo torej potrebno prakso! VINKO TRINKAUS X O 2 a 2 H > 3 s G M < te H O r T) M O X o g H 2 H > ►3 O g S < te H O P D K O X o g H 2 H > ►3 O < te H O p •ti te f) X O g H 2 ►3 > O a te ►3 O P a o X o g M 2 ►3 > H g Ul H O 13 H O K O S H 2 H > 2 w < Ul H O r 13 M n K o g K H > ►3 O » M < Ul H O r 13 H o * o g H 2 H > H O » c-t M < Ul H O r Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR PRODAJNI SERVIS VALENTIN BREZNIK, DIPL. EC., VODJA EKONOMSKEGA BIRCffA PRI PVG »STAVBAR« MARIBOR Nekateri problemi razvoja gradbeništva S to številko začenjamo serijo člankov, ki bodo v glavnem obravnavali nekatera vprašanja in probleme, ki jih pred gradbeništvo z vso ostrino postavlja gospodarska reforma in ki pomenijo v gradbeni dejavnosti boj za višji standard in izboljšanje delovnih pogojev gradbenih delavcev ob sočasnem večanju sposobnosti gradbenih podjetij za vključevanje na mednarodno gradbeno tržišče. Članki so sestavljeni tako, da po obravnavi splošnih vprašanj in problemov preidejo na posamične z namenom, da seznanimo bralce s pogledi nekaterih strokovnjakov iz gradbeništva, ki z uspešnim prilagajanjem in uporabo znanstveno-raziskovalnih metod in izsledkov dokazujejo, kako je možno in potrebno reševati pereče probleme v gradbeništvu. Zadnje čase pogosto slišimo, da slovensko gradbeništvo stagnira, nekateri pa celo trdijo, da zaostaja za razvojem gradbeništva Jugoslavije. Ali oa slovensko gradbeništvo res nazaduje? dgovor na to vprašanje nam lahko da le analiza podatkov, ki pa mora biti celovita, torej mora upoštevati tudi po-°oje in vzroke za sedanje razmere. Takoj na začetku želim poudariti, da stagnacije slovenskega gradbeništva nikakor ne moremo enačiti z nazadovanjem za jugoslovanskim gradbeništvom, kot to nekateri pogosto razumejo. Slovensko gradbeništvo je namreč doseglo v odnosu na povprečne rezultate jugoslovanskega gradbeništva na zaposlenega okoli 20—30fl/o boljše rezultate v najvažnejših kazalcih. To pa jasno razkriva, da so rezultati slovenskega gradbeništva v absolutnem in relativnem smislu boljši, kot jih razkrivajo podatki za jugoslovansko gradbeništvo. Nekoliko drugačno podobo pa pokaže primerjava rasti slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva v odnosu na dosežene rezultate leta 1965. Indeks: za celotno jugoslovansko gradbeništvo namreč razkrivajo znatno močnejšo stopnjo rasti kot za slovensko. Pri takšni primerjavi pa je treba upoštevati naslednje momente: • izenačenje pogojev gospodarjenja, ki so posledica reforme, • višina doseženih rezultatov v baznem — primerjalnem obdobju, • gospodarska moč določenega področja ali regije. Upoštevaje navedeno pa vendarle mislim, da si gradbinci moramo priznati, da težkega izpita, ki ga je pred nas postavila reforma, nismo povsem uspešno opravili. Zdi se mi namreč, da smo na izpitu iz predmeta — le-ta se imenuje poslovnost — zaslužili negativno oceno. Da je temu tako, nam jasno kažejo licitacije vse od sprejetja nove ekonomske politike dalje. Zelo radi tudi trdimo, da nismo dovolj akumulativni, pri tem pa se morda premalo vprašujemo, zakaj smo tako nizko akumulativni. Gradbinci smo sicer z reformo dobili možnost povsem svobodnega formiranja cen na tržišču, a videti je, kot da se nam je ravno to najbolj maščevalo! Zakaj? Zato, ker preprosto nismo bili dovolj sposobni, da bi trezno presodili razmere, ki so nastopile ob splošnem zmanjševanju obsega investicij. Panika, ki je nastopila v teh trenutkih, je večino kolektivov odvračala od reševanja problemov; poslovnosti gradbenih podjetij v veliko primerov skorajda ni bilo, kar se razkriva v relativno počasnem oblikovanju poslovnih sodelovanj, kooperantskih odnosov različnih oblik itd. Porast povpraševanja po izvajanju gradbenih del in manjša ponudba del pa sta imeli za posledico, da cene gradbenih storitev in proizvodov na tržišču močno padajo. To pa pomeni, da se naša akumulacija preko cen preliva v druge panoge. Če naj naposled ocenim obdobje od reforme do danes, tedaj je vsekakor treba poleg že •omenjenih negativnih pojavov omeniti tudi pozitivne strani tega obdobja. Med pozitivnimi dejstvi tnoramo vsekakor videti zelo uspešno vključevanje slovenskega gradbeništva v mednarodno delitev dela. Kot posledica zaostrenih odnosov na trgu prihaja do veljave popolna konkurenčnost, ki znotraj podjetij stopnjuje in zaostruje probleme delitve dohodka po vloženem delu. Tržišče neusmiljeno pritiska na zniževanje prodajne cene. V ospredje stopajo vse močneje problemi proizvodnje in ustvarjenega dohodka, kar ima za posledico, da se prizadevanja članov kolektiva, ki so bila doslej usmerjena pretežno v delitev dohodka, začenjajo obračati k bistvom problema — k ustvarjanju dohodka. Poreformne razmere terjajo od gradbeništva hitro naraščanje poslovnosti, in prav v tem vidim v njih izreden pomen za nadalnji razvoj slovenskega gradbeništva, če pa sem trdil, da se je akumulacija gradbincev preko primarne delitve, torej preko tržnih cen — prelivala v druge panoge, sem s tem v prvi vrsti hotel obsoditi predvsem vodstva nekaterih gradbenih kolektivov, ki niso znala prilagoditi poslovne politike spremenjenim pogojem gospodarjenja, vendar moram hkrati reči, da je ravno to močno padanje cen prineslo nekaj pozitivnega: spoznanje namreč, da na stari način ni mogoče več gospodariti! Veliko je poti do dela.. . (Nadaljevanje s 1. strani) si pridobili različne stopnje kvalifikacij ali izobrazbe. Zanimiv pa je podatek, da je med vsemi nezaposlenimi 6 odstotkov takšnih. ki so dokončali srednje, višje in visoke šole. Če pa pogledamo . strukturo prijavljenih kandidatov za delo še z druge strani, lahko ugotovimo, da je med vsemi nezaposlenimi kar 16 odstotkov delovnih invalidov, približno po 25 odstotkov pa mladine v starosti do 18 let in žena z otroki, ki zanje nimajo urejenega varstva. Drugi pa so po večini tisti, ki so se pripravljeni zaposliti izključno v kraju prebivališča. Vsaka izmed teh kategorij nezaposlenih pred nas postavlja povsem drugačne probleme. Rešujemo jih na zelo različne načine. Poudaril pa bi, da ob najboljši volji nismo tako uspešni, kot bi lahko bili, če se v delovnih organizacijah ne bi tako močno zaprli za lastne zidove,« »Podatki, ki jih navajate, vzbujajo prej pesimizem kot optimizem. Kakšne so torej konkretne možnosti za zaposlitev vseh tistih, ki so prijavljeni pri vašem zavodu?« »Preden bom poskušal odgovoriti na vaše vprašanje, bi rad nekoliko popravil številko o skupnem številu nezaposlenih, ki sem jo prej navedel. Izmed vseh kandidatov za delo nedvomno velja odšteti vse tiste, ki so se pripravljeni zaposliti samo v kraju prebivališča. Če vztrajajo pri takšni zahtevi, problem njihove zaposlitve po mojem mnenju ne more biti akuten. Naj povem, da smo mnogim izmed njih ponudili delo bodisi na našem območju ali pa v inozemstvu, a so takšno možnost zavrnili. Na splošno pa so poti do dela zelo različne... Ne bi ponavljal splošno znanih dejstev o težavah pri zaposlovanju delovnih invalidov in žena z majhnimi otroki, ki bi marsikdaj dobile delo, če bi imele urejeno varstvo za otroke. Na našem območju trenutno celo manjka delavk, ki bi se bile pripravljene zaposliti v inozemstvu kot priučene delavke v različnih konfekcijskih podjetjih. Povpraševanje po tovrstnih delavcih je tolikšno, da si jih moramo celo .izposojati’ od drugod, samo da ustrežemo interesentom. Na splošno pa velja, da imajo trenutno in vsaj na našem območju ženske večje možnosti za zaposlitev in da so te možnosti tudi v inozemstvu večje kot pri nas doma.« »Vaš zavod je bil eden prvih, ki je organizirano začel urejati zaposlovanje naših delavcev v tujini. Kaj lahko poveste o tem?« »Lani smo posredovali delo v inozemstvu približno 400 delavcem. letos v prvem polletju pa nekaj več kot 200 delavcem. Tudi podjetniki so iskali predvsem nekvalificirane delavce ali priučene delavke različnih profilov. Za nekatere izmed njih, na primer za šivilje, naš ,zavod prireja tudi posebne tečaje, na katerih si pridobijo potrebno znanje. V začetku letošnjega leto smo na primer po posredovanju stalne francosko-jugoslovanske mešane komisije za zaposlovanje in zveznega biroja za zaposlovanje delavcev preskrbeli delo 33 nekvalificiranim delavcem, ki so dobili zaposlitev v francoski avtomobilski tovarni PEUGEOT. Na podlagi rezultatov testiranja in še drugih pregledov so jih izmed 100 kandidatov predstavniki te tovarne sami izbrali. Pred kratkim so izmed enakega števila kandidatov po zelo strogih medicinskih kriterijih spet Francozi sami izbrali dvajset novih delavcev za tovarno avtomobilskih pnevmatik MICHE-LIN. Kakor nam sporočajo ti delavci, so z delom in zaslužkom zadovoljni, saj lahko na mesec prihranijo tudi po 80.000 do 100.000 S-dinarjev, Sicer pa našim ljudem posredujemo zaposlitev predvsem še v Avstriji in Švici. V neki avstrijski tovarni plastičnih mas dela že toliko naših žensk, da nam lastnik v šali pravi, da smo poskrbeli za dobre delavke v njegovem celjskem oddelku. No, glavno je, da so tudi naše ženske zadovoljne tako z delovnimi pogoji kot z zaslužkom. »Iz vaših besed povzemamo, da imajo še najmanj možnosti za zaposlitev ravno šolani kadri, namesto da bi bilo narobe. Ob skupnem številu vseh brezposelnih njihove število resda ni veliko, ampak...« »Rad bi poudaril, da marsikaj obeta korenito izboljšanje vsaj na tem področju. Kakor veste, v delovnih organizacijah trdijo, da bi že zaposlovali tudi več mladih strokovnjakov, če bi le-ti imeli vsaj nekaj prakse. No, pri nas smo prišli na zamisel. kako bi lahko odpravili tudi ta kamen spotike. Delovnim organizacijam smo namreč predlagali. naj te delavce vzamejo na prakso za čas od dveh do dvanajst mesecev; naj jim za ta čas izplačujejo vsaj minimalno nagrado ter poskrbijo za to, da bi mladi imeli tudi mentorje, ki bi jih vodili pri delu. In moram reči, da ie odziv podjetij ugodnejši, kot pa smo pričakovali. Kakor zdaj kaže, bomo po tej poti vključili v prakso kaki dve tretjini mladih in še nezaposlenih strokovnjakov. S tem ne pomagamo samo njim, pač pa tudi delovnim organizacijam, omogočamo korenitejši poseg v izvajanje njihove kadrovske politike. V podjetjih, kjer se odločajo za tak način uvajanja mladih kadrov, bo namreč vse manj možnosti za izgovarjanje, da nesposobnih ljudi ne morejo zamenjati s strokovno usposobljenimi kadri. V mesecih, ko bodo mladi na praksi, se bodo zlahka prepričali o njihovem znanju in zmožnostih. Z drugimi besedami: če le bodo hoteli, bodo lahko sami ustvarjali narejene delavce, kakršne po lastnih besedah edinole potrebujejo.« »Za konec še besedo o vaših željah?« »Samo to bi povedal, da bi v delovnih organizacijah morali z večjim posluhom odpirati nova delovna mesta — to je edina pot, ki bi zagotavljala normalno zaposlovanje presežkov delovne sile. Posebej v zvezi z našimi delavci v inozemstvu pa se mi zdi, da jih vseeno puščamo preveč odtrgane od domovine. Po naših močeh smo pripravljeni prispevati vsaj del sredstev za to, da bi jih v večjih krajih občasno obiskovali predstavniki iz domo-' vine, različni kulturno zabavni ansambli in druge skupine. Občutek pa imam. da zlasti sindikati nekako pozabljajo na to stran svoje aktivnosti...« M. GOVEKAR Ali pa to pomeni, da smo slovenski gradbinci doslej slabo gospodarili? Ali to mogoče ka* že na našo razdrobljenost, neorganiziranost ali na kaj podobnega? Pred reformo smo 23 takratne razmere dobro gospodarili pa tudi po reformi ne rno-remo govoriti o tem, da je slovensko gradbeništvo slabo g°' s podarilo, kot smo lahko malo poprej ugotavljali. Prej in sedal smo bili po rezultatih vodeč3 republika v državi, s to razliko seve, da so bili pogoji dela v Sloveniji po reformi znatno bolj zaostreni kot v drugih republikah in da so prav te razmere terjale od slovenskih gradbincev veliko prizadevnosti, da ob relativno nižjih cenah dosežejo ugoden dohodek. Poudarjam pa, da je dohodek v precejšnji meri rezultat boljšega gospodarjenja in ne samo veljavnih cen, zato je prav, da so prizadevanja kolektiva vsaj 2 enako težo obrnjena k term1 problemu. Če je temu tako, P°" meni, da moramo hkrati z iskanjem oblik in načinov deli tv® dohodka pri nagrajevanju iskati možnosti, kako bomo maksimirali naš dohodek pri obstoječih tržnih cenah! In videti je, da nas je v to deloma že prisilil0 tržišče, pričakujemo pa lahko« da bo ta problem v naslednji dobi še bolj zaostren. Zaradi jasnosti si poglejmo« od česa je odvisna višina dohodka v določeni delovni organizaciji, da bi tako laže razumeli bistvo problema. Navajam samo najvažnejše dejavnike: • prodajna cena, • višina poslovnih stroškov« • obseg proizvodnje in 8 tem vpliv fiksnih in relativno fiksnih stroškov. Tržne cene priznavajo družbeno potrebno povprečno del3 za določen proizvod ali storitev. V normalnih pogojih je torej tržna cena realno merilo vrednosti. Kdo ima torej pravic0 spustiti ceno pod realno tržn° in celo pod lastno ceno in n° čigavo škodo? Odgovor na t° bodo z vso restnostjo morali terjati gradbeni delavci. In kako znižati poslovn® stroške? To vprašanje je danes že aktualno in bo vse bolj pereč®' Preko te zahteve lahko opravičujem trditev, da na stari nači° ne bo mogoče uspešno gospoda' riti. Kakšen pa je modernejš' način dela in gospodarjenja ^ gradbenem podjetju? Ali spl0*1 lahko govorimo o novih metodah dela v gradbeništvu? Kakšne so te metode, zakaj jih d® sedaj nismo uporabljali? A11 lahko govorimo, da bo gradbeništvo napredovalo izključno zaradi uvajanja nove tehnologi!8 in modernejše mehanizacije? možne še kake drugačne rešitve? A o tem prihodnjič. 6 Prihodnjič: KAKO ZNl' ŽATI POSLOVNE STROSK^ mercotor Izobraževanje in kultura IZVRŠNI SVET SRS O FINANCIRANJE SREDNJEGA ŠOLSTVA: Limitiranje proračunskih stopenj je preživela stvar... V bodoče ne moremo pristajati na pat pozicijo, financiranje strokovnega šolstva se mora sistemsko urediti... Drugo leto ne bomo več prosjačili, to je odločno stališče Izvršnega sveta... Za zdaj pa je potrebna še vsa podpora občinskih skupščin, da se uresniči priporočilo Izvršnega sveta SRS iz lanskega decembra o zbiranju sredstev za financiranje srednjega šolstva ... DOLGA JE PREKO MILIJARDO 665 MILIJONOV S-DINARJEV PO SLEDOVIH PRIPOROČILA IZVRŠNEGA SVETA SR SLOVENIJE O FINANCIRANJU DRUGOSTOPENJSKEGA ŠOLSTVA Na ustanovni skupščini izobraževalne skupnosti SR Slovenije, 23. junija, ki je imela dovolj obsežen dnevni red v zvezi z konstituiranjem začasne republiške izobraževalne skupnosti, nikogar ni presenetilo, da je v razpravi ponovno prišlo v ospredje vprašanje: KAJ Z NAŠIM SREDNJIM STROKOVNIM SODSTVOM? Vsi tisti, ki so povedali svoje misli tako rekoč na pot' republiški in vsem temeljnim izobraževalnim skupnostim, so zelo konkretno in resno opozarjali na nezavidljiv položaj našega srednjega strokovnega šolstva oziroma njegovega financiranja. V zvezi s tem šolstvom se je tako rekoč ponovila razprava, ki smo ji bili priča spomladi v skupščini SRS ob sprejemanju zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ponovila v tem smislu, da se je odločno postavilo vprašanje, kakšno je stališče Izvršnega sveta SRS, kaj je ukrenil v teh mesecih, kaj je ukrenila Gospodarska zbornica, kako se obnašajo do priporočila Izvršnega sveta SRS iz lanskega decembra o financiranju drugostopenjskega šolstva občinske skupščine, delovne organizacije, in podobna vprašanja. Odgovori na ustanovni skupščini republiške izobraževalne skupnosti so bili megleni, vsaj za tiste, ki so pri tej reči najbolj Prizadčti; za prizadete šole in končno za prizadeto mladino, ki se v teh šolah šola. Ta čas še hi bilo točnih podatkov o dolgovih medobčinskim skladom, ni bilo popolne slike o tem, ali so °bčine spoštovale 62. člen zakona in določile take prispevne stopnje za šolstvo, ki niso manjše od lanskih sredstev in ki bi bile v skladu s povišanjem proračunov. Ni bilo še popolne slike 0 tem, ali so občinske skupščine sledile težnjam javnosti in republiške skupščine, da store prerazdelitev proračunskih sredstev v korist šolstva. Nekateri podatki so govorili o tem, da so letošnje dvanajstine za šolstvo celo •hanjše od dvanajstin v lanskih Zadnjih treh mesecih, ko so občine storile rebalans proračunov V korist šolstva, saj so ponekod Za izračun letošnjih dvanajstin Vzeli celoletno lansko povprečje *h ne le povprečje zadnjih treh hiesecev. Čeprav se srednje strokovno šolstvo ne financira iz teh sredstev, pa so tudi ti podatki Zaskrbljujoči, saj končno, če ne “omo uspelj iz delovnih organizacij zbrati letos dodatnih 6 mi-kJard S-din, bo breme pomanjkanja tako ali drugače čutila tudi osnovna šola. Občinske skupščine so polno odgovorne za to, da bodo prispevne stopnje za šolstvo v skladu z zakonom, pomagati morajo izobraževalnim skupnostim z obratnimi sredstvi, predvsem pa so polno odgovorne, da sc v letošnjem letu strokovno šolstvo financirala v skladu s priporočilom IS, ki je tudi dobilo svojo zakonsko osnovo v prehodnih določbah zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja. V zakonu je torej zapisano, da morajo občine, ki ne bodo zbrale prispevkov za srednje šolstvo od delovnih organizacij, same prispevati v 1. 1967 potrebna sredstva. To torej ne more biti le njihova dobra volja, temveč obveznost. Redkoka-tera občina v Sloveniji pa je doslej svoje obveznosti izpolnila. Še za lansko leto dolgujejo občine medobčinskim skladom 665 milijonov S-din, iz letošnjega prvega polletja pa več kot eno milijardo S-din. Iz nekakšnih »principialnih« razlogov ne izpolnjujejo svojih obveznosti mnoge delovne organizacije, katerih gospodarska situacija je znana in ni slaba, pa vendarle ne prispevajo za strokovno šolstvo svojega deleža (tovrstne delovne organizacije smo našteli tudi že v naši akciji »Kako spo- štujemo dogovor«!). V resnici je to obsojanja vreden odnos, saj je situacija v strokovnem šolstvu izredno kritična, beže najboljši strokovni .učitelji, najtežje posledice, kvaliteto učnega procesa, pa bomo šele kasneje spoznavali. Tovariš Hočevar je seznanil navzoče, da je republiški izvršni svet ponovno predlagal zveznemu izvršnemu svetu, da bi zvezna skupščina izglasovala zakon, kj bi omogočal, da bi republika po zakoniti poti namensko zbrala 1 % od bruto osebnih dohodkov za financiranje strokovnega šolstva. Toda dotlej ne ostane drugega kot zbiranje prostovoljnih prispevkov delovnih organizacij. Sekretar republiške izobraževalne skupnosti tovariš Ludvik Zajc je opozoril, da se bo stanje v skladih za financiranje srednjega šolstva v drugem polletju gotovo še zaostrilo, kajti akcija bo potrebna pri tistih občinah in delovnih organizacijah, ki doslej še ničesar niso dale. Če ne bo akcija učinkovita, se postavlja vprašanje, kaj bo z mladino, saj se ponekod že javlja težnja omejevanja vpisa, vemo pa, da je v gospodarstvu tudi zelo malo učnih delovnih mest. Obsodil je tudi določene dezintegracijske težnje nekaterih občin, ki bi rade združevale sredstva za financiranje srednjega šolstva v okviru manjšega števila občin, kot to predvideva zakon, kar pa bi pomenilo še poslabšanje situacije za nekatere manj bogate občine. Večja solidarnost je danes potrebna bolj kot kdajkoli poprej, če nočemo, da bo posledice nosila mladina. Pojasnil je tudi nekaterim, ki niso bili prepričani, da je zakonska obremenitev gospodarstva z 1 % bruto osebnih dohodkov za strokovno šolstvo v sedanjem času reforme umestna, da gre pravzaprav ob tem za minimalno novo obremenitev * gospodarstva, saj ne moremo prezreti dejstva, da je že lani . gospodarstvo prostovoljno vendarle dalo 6 milijard S-din za to šolstvo. Obremenitev ne bi bila nova, temveč regulirana in objektivizirana do vseh delovnih organizacij enako. Tov. Stane Kavčič je ob koncu dejal, da izvršni svet odločno sledi težnji, da bi drugo leto denar za srednje strokovno šolstvo sistemsko in zakonsko zbrali. Odklanja prosjačenje pri delovnih organizacijah za v bodoče. Predlog zveznemu izvršnemu svetu, če bo sprejet, pa pred septembrom realno ne more priti pred zvezno skupščino in če bo sprejet, zakonsko za nazaj nobenih obveznih denarnih dajatev ni mogoče uveljaviti. Realnost je torej jasna,' odgovornost občin pri zbiranju prispevkov je popolna. Ni namreč argumentov, ki bi jih lahko ponudili vsem tistim, kj prejemajo na šolah 80 % osebne dohodke. Ob koncu — naj povemo še to — pa je tudi dejal, da se že danes slišijo iz Beograda glasovi, češ slovenske delovne organizacije prostovoljno nočejo dati denarja za šolstvo, številne med njimi pa so prav tiste, ki materialno omogočajo, da se na jugoslovanskem tržišču tako absurdno »dvigajo cene nogometnih nog«. V tej kritiki je mnogo žalostne resnice! SKUPŠČINSKI ODBORI PODPRLI IZVRŠNI SVET V torek, 12. julija so problematiko financiranja srednjega šolstva obravnavali tudi odbor za prosveto in kulturo Republiškega zbora in odbora za proučevanje zakonskih in drugih predpisov Prosvetno-kulturnega in Gospodarskega zbora. Izrazili so odločno podporo prizadevanjem izvršnega sveta. Prihodnji teden pa bodo o financiranju tega šolstva razpravljali tudi skupščinski odbori. Pomoč poslancev pri akciji na terenu bo res potrebna! * SONJA GAŠPERŠIČ Predstavnik Gospodarske zbornice je takrat pojasnil, da so v zadnjem mesecu in pol prek Usedanj svojih svetov opozarjali delovne organizacije na izredno težaven položaj srednjega šolstva, da so delovne organizacije, ki svoje obveznosti do tega šolstva izpolnjujejo, a še vedno so tudi močni prigovori k temu, da ie obremenitev neenaka, da tista delovna organizacija, ki daje, daje pogosto še več kot bi tno-rala, daje tudi namesto tistih, ki de spoštuje svojih obveznosti itd. Zahteve po zakonskem predpisu dajatev 1 % iz bruto osebnih dohodkov za to šolstvo so od-•očne. A mimo tega ne bi smeli prezreti dejstev, da se povečuje ^ gospodarstvu medsebojna zadolžitev, da je stopnja likvidno-sti slaba itd. PONOVNI APEL občinskim skupščinam . Na seji Izvršnega sveta SRS, ; ■ julija, ki so ji prisostvovali bdi vsi predsedniki občinskih kupščin, je financiranje drugo-topenjskega šolstva bilo ponov-d° na dnevnem redu. Že v jVodni razpravi je predsednik zyršnega sveta tov. Stane Kav- čič opozoril na to, da nam ne- ^cejeno financiranje srednjega °*stva poraja tudi politične ^r°blemc, da je nujno, da čim-?reJ pridemo do nacionalnega °hcepta tudi tovrstne šolske feže, da bi morali odpraviti usledice ekstenzivnega razvoja _ iotne šolske mreže, opraviti , uMo selekcijo, tako da ne bi ^ vrstne naše institucije »bile ^Jnice, pač pa zdrave insti-ki bi zadihale s polnimi bn** • •.« Ne glfede na to pa se da /rel)a tudi odločiti, ali ven-Ht 6 ne t*° potrebna prerazde-r; *:v narodnega dohodka v ko- šoiUPerS*rUk*UrC’ se prav* tuji Član izvršnega sveta tovariš je ®nc Hočevar je ugotovil, da sicS°Isk° Področje zdaj zakonsko p®r že precej urejeno. Zlasti Vajj^ben je zakon o izobraže->■' n,h skupnostih in financira-Vz§oje in izobraževanja, ki Plat |isterr>sko ureja materialno ha,- šolstva, čeprav materialna Se _ n* bogata. Maščevalo pa bi hlat a.m’ če bi odgovornost za Ie pr,alno bazo prepustili zdaj •zobraževalnim skupnostim. OSEMNAJSTLETNA TRADICIJA ŠOLANJA TEHNIKOV NA JESENICAH ZE NAD 300 TEHNIKOV Tehniška srednja šola na Jesenicah obstaja že 18. leto, če upoštevamo kot njenega prednika Metalurški delavski tehnikum in oddelek ljubljanske Tehniške srednje šole na Jesenicah. Tradicija šole je znana in priznana širom po državi, saj je poleg Slovencev diplomiralo na delavskem tehniku mu 33 štipendistov iz SR Hrvatske, SR Srbije, SR Bosne in Hercegovine, SR Črne gore in SR Makedonije. Na metalurškem delavskem tehnikumu je v šestih letih njegovega obstoja diplomiralo 92 metalurških tehnikov, ki so danes v jeseniški železarni in ostalih podjetjih po večini na odgovornih delovnih mestih. Po ukinitvi delavskega tehni-kuma je bil na Jesenicah ustanovljen delavski oddelek ljubljanske Tehniške srednje šole. V začetku 1957. leta pa se je šola osamosvojila kot redna tehniška srednja šola metalurške stroke okraja Kranj. Štiri leta kasneje je na tej šoli diplomiralo nadaljnjih 22 tehnikov, od takrat naprej pa vsako leto od 20 do 30 ali še več. Pred tremi leti je Tehniška srednja šola na Jesenicah poleg metalurškega odseka ustanovila še strojni. Večerni oddelek strojnega odseka je letos dal prve absolvente, saj šolanje v njem traja tri leta. Redni oddelek, v katerem pa traja šolanje štiri leta, bo torej dal prve absolvente prihodnjega šolskega leta. Letos je diplomiralo na rednem oddelku metalurške stroke 26 tehnikov. Na večernem oddelku strojne stroke pa 12 tehnikov. Njihovo izobraževanje je potekalo neposredno ob železarni, zato ne razpolagajo le s teoretičnim znanjem, marveč so postali tudi dobri praktiki. V času 8-letnega delovanja se je tako izšolalo na Jesenicah že preko 300 tehnikov, ob 20-letnici obstoja te izobraževalne institucije na Jesenicah pa bo število absolventov naraslo na blizu 400. Ugotavljamo, da je zelo prav, da imajo železarske Jesenice svojo tehniško srednjo šolo, v kateri vzgajajo v tehnike sinove jeseniških železarjev in mlade delavce železarne. Železarski kraj, kakršen so Jesenice, ima vso pravico, da ohrari lastno tehniško srednjo šolo tudi v bodoče, saj imajo Jesenice strokovjake, ki so sposobni zato najboljše zaledje, najdaljšo vzgajati srednjestrokovni kader, tradicijo in kar je največ, tudi POLDE ULAGA /7V\/VW)/WWW'/\/WV\AA/'/WW'č/vA/W\/yvWWVVNAA/VVWVW\AC» Tovarna čipk, vezenin in rokavic BLED IZDELUJE: • strojno klekljane čipke in strojne vezenine • vse vrste ženske konfekcije • damske rokavice iz sintetičnih materialov, kombinirane s čipkami Vse svoje izdelke vam nudimo po konkurenčnih cenah V MODERNO UREJENI TRGOVINI NA BLEDU, LJUBLJANSKA CESTA 8 sAA/NAA/VSAZVVVNZVNZVNA/VVVVVVVVS/VVVNzvvVtZVVVVVVVVVS/VVVVVVVVVV Če strnemo ugotovitve Obiskali smo vseh šest medobčinskih skladov za financiranje drugostopenjskega šolstva v Sloveniji. Trdimo lahko, da so bili marsikje na terenu veseli naše akcije, saj^ je v določenem smislu pomenila prispevek k reševanju, žgočih problemov na področju našega šolstva. Precej manj pa' smo bili veseli mi. Naše ugotovitve so si namreč na vseh omenjenih območjih, sila podobne: občinske skupščine, posebno pa delovne organizacije, slabo izpolnjujejo republiško priporočilo in kratkomalo pozabljajo, da so šole II. stopnje v hudih materialnih težavah in da ni več daleč čas, ko se bo treba odločiti, katera šola naj ostane pri življenju in kateri se bomo morali odpovedati, pa čeprav bi jo potrebovali. Seveda, če bodo delovne organizacije in občinske Skupščine nadaljevale s svojo dosedanjo prakso. Dejstvo je namreč, da so vsi skladi za financiranje drugostopenjskega šolstva v Sloveniji toliko pod planom, da si danes, meseca julija, marsikje upravičeno zastavljajo vprašanje, kje vzeti sredstva za izplačilo osebnih dohodkov že za prihodnji mesec. In ob vsem tem se človeku vsiljuje še dodatno vprašanje: zakaj delovne organizacije in občinske skupščine bežijo od svojih obvez in nočejo videti problemov, ki jih lahko kolikor toliko uspešno rešijo le same ...? Neskončno izgovarjanje Zanimivi so odgovori na naša vprašanja, zakaj delovne organizacije ne odd vaja j o v smislu republiškega priporočila enega odstotka od svojih bruto osebnih dohodkov na račun drugostopenjskega šolstva, ki so danes ostali v naši beležnici. Marsikje čakajo, vsaj tako so nam zatrjevali predstavniki samoupravnih organov, na ustrezno zakonsko določilo. Ob tem le skromna misel: nihče ne zanika, da je nujno potrebno čimprej zakonsko rešiti vprašanje financiranja drugostopenjskega šolstva in se izogniti temu, da še naprej prepuščamo šole na milost in nemilost posameznim samoupravnim organom. Ponovno pa ponavljamo vprašanje, kaj pomeni v današnji situaciji (julija 1967!) večji prispevek k reševanju problema financiranja drugostopenjskega šolstva: konkretna pomoč ali izgovarjanje in čakanje na ustrezno zakonsko določilo? Potrebuje vprašanje morda še posebej komentar ...? Potrebno zakonsko določilo je seveda le ena izmed mnogih stvari, na katerih so sloneli izgovori ljudi na terenu, ki smo jih obiskali na svoji krožni poti. Kaj smo poleg tega še zapisali v svojo beležnico? V Papirnici Količevo: »Naša naloga je, da v prvi vrsti poskrbimo za svoj šolski center. Seveda pa nameravamo tudi v letošnjem letu izpolniti svoje obveznosti.. .« V Meblu Nova Gorica: »Lani ie odvedla naša delovna organizacija v sklad za financiranje šolstva dobrih 15 milijonov starih dinarjev, leto pa še nič. ker še vedno nimamo ustrezne pogodbe z občino...« (V tem primeru torej ne gre valiti krivdo na delovno organizacijo, saj je pravočasno sklepanje pogodb v prvi vrsti stvar občin, ne pa delovnih organizacij). V Ferralitu. Žalec: »Dejstvo je. da smo z občino že sklenili pogodbo, da pa skladu nismo še ničesar nakazali. V pogodbi smo namreč postavili alternativo, ki pravi, da obveznosti do sklada ne bomo poravnali, če bomo morali še naprej kriti stroške za naš oddelek livarskih vajencev na šoli Borisa Kidriča v Celju. Pogodba torej pravi, ali — ali...« V Metalni, Maribor: »Doslej dejansko ni bilo mogoče, da bi karkoli odvajali, saj smo morali vsa svoja sredstva vložiti v proizvodnjo, pa še teh je bilo malo. Dobili smo namreč sanacijski kredit, ki pa je bil mnogo manjši, od vsote, za katero smo zaprosili. . ,XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVvXXXXXX * ž Proizvaja: »JOSIP KRAŠ« TVORNICA ČOKOLADE, BOMBONA I KEKSA - ZAGREB OBRAT Si p Pon*® PLitf KOBARID sffSI _____ Iiiia-.! KDNDEteiHANO SIHMO Mffof! « 11:1 11 ; s»conoenuB «»« POSEBNO PRIPOROČAMO UPORABO KONDENZIRANEGA SLADKANEGA MLEKA ŠPORTNIKOM IN TURISTOM TER GOSPODINJAM, KI NIMAJO NA RAZPOLAGO VSAKODNEVNO SVEŽEGA MLEKA DELAVSKA ENOTNOST - Št. 27 - 15. julija 1967 že bolj zase in nenadoma se mu je zelo mudilo naprej. Bil je sončen delovni dan. Čisti računi, dobri prijatelji Postojnski zadružniki vedo, zakaj je vredno loviti sončne dneve. V zadnjih treh letih so povečali produktivnost za 60 %, zato so lahko zvišali osebne dohodke od povprečnih 32 tisoč na 80 tisoč v lanskem letu. Skladi so se začeli rediti in deset samostojnih delovnih enot gospodari s polno odgovornostjo že s 50 % ustvarjenega dohodka. Predsednik upravnega odbora Rado Uršič, ki je vodja ekonomske enote kooperacija — odkup, pravi: »Težišče upravljanja in gospodarjenja je v ekonomskih enotah. Ekonomske enote samostojno snujejo proizvodne načrte. zadružni svet jih samo potrdi. Velik del ekonomskih enot sestavi tako skrbno načrte, da jim ni kaj oporekati. Načrti so najtesneje povezani 'z osebnimi dohodki, zato si kolektivi prizadevajo, da bi si postavili čim večji proizvodni plan in ga tudi izpolnili. Petdeset odstotkov ustvarjenega dohodka je namreč mogoče deliti šele potem, ko jih ekonomske enote tudi ustvarijo.« Že dolgo postojnski zadružniki ne govorijo o izgubah. Med ekonomskimi enotami ni očitkov, da vzdržuje en kolektiv drugega. »Ni rešitev v tem. da enim jemljemo in dajemo drugim,« pove direktor inž. Milan Zakrajšek. »ampak, da usmerjamo sredstva tako, da ustvarimo vsem enake pogoje gospodarje^ nja:« O spopadu med zastarelim in neekonomičnim ter modernim rentabilnim kmetovanjem odloča mehanizacija. Premoč je očit- na. Vendar so postojnski &a" družniki zaskrbljeni. »Prehajamo na najhujšo na' logo,« pravi direktor inž. Za-krajšek, »usposobiti ves kole»‘ tiv, da bo kos mehanizirani pr°' izvodnji.« , Na različnih šolah šolanjo mladih strokovniakov. Če bi s6 vsi zaposlili, bi imeli v zadrug1 z že zaposlenim kadrom pribl*2' no tretjino delavcev s sredn.i0, višjo in visoko izobrazbo. Ob t3' ki napovedi bi direktor in n.iej govi sodelavci laže spali. če_ b1 tudi kazalo, da se bodo vsi Sv pendisti po končanem šolanju v zadrugi tudi zaposlili... »Mimo rbdnega šolanja Pa bo potrebno čimprej izdelati if obraževalne načrte za nadaljnl6 usposabljanje vsega kolektivi pove direktor. »Traktorista na primer, smo obdali s kopic0 strojev in za dobro upravljani6 s temi stroji ga bo treba dobr° usposobiti. Spremeniti bo P°' trebno zastareli naziv in ga z8' menjati s kmetijskim stroji' ! kom.« Približno 300 delavcev štej6 kolektiv zadruge. Že dolgo ved° za jasno, trdno prihodnost sy0' jega podjetja. Veselijo se vsak6' ga uspeha, vsake nove tehniU16 pridobitve. S stroji so se spoj** v en organizem. Ne pehajo z zemlje in iz hlevov, saj je °a poti iz Danske spet novih 1” repov, ki bodo terjali ne le stl°' je, ampak tudi ljudi. Veliko več časopisnega P*"0' štora bi mi morali v uredništv'0 odstopiti, če bi hotela povedi*y vso resnico o naprednem gosp0' darnem kolektivu. Zato se OP*'3' vičujem sekretarju zadrug Hermanu Česniku, direktor* ^ TMI Edu Turku. kmetu-kooPe' rantu Joži Poropatu. vodji živ'1' noreiskega obrata EE Hrušev,v Bra.nku Skočirju, obratovodii Orehku Ediju Boštjančiču in ine sarju Tinetu Forščeku. ki so pomagali resnico odkrivati, ve** dar iih v tej reportaži nisel omenila. IVANKA VRHOVČAb U*>