cdstnvniki alpskega rastlinja, ki so se tu verjetno 
p~1 ranili .~c iz ledene dobe: avrikelj (Primula auricu!a 
~.). Clus ijcv svišč ( Gentiana c/usii Perr et Song.): 
dlakavi s teč (RhDdodendron h1rsutwn L.), navadm 
slečnik (i?hDdothamnus chamaecistus Bemh.), alpska 
rnastnica (Pmguiwla alpi11a L.) . Osončena, topla 
obočja pa _,o rastišča termofilne fiore jesenčka: 
rDictr11>~ml .~ ni bus L.), navadnega ru ja ( Cotinus 
cvggygriu Se op.), piramidaste zvončn ice ( Campanula 
pyromidtdiS L_·! in drugih. . . . 
Dolin~ ldnJce, Belce ter 1lJUnih stranskih grap s 
svojimi gozdnatimi pobočji ter grebeni s skalnimi S[e-
nami in vodotoki s čisto vodo so raznolik življenjski 
prostor za živali. Pestrost habitarov pogojuje veliko 
število )'.ivalskih vrst na razmeroma majhni površini. 
Tu živijo medved, jelen, ris, divja mačka, divji petelin, 
gams in srnjad . 
Gozdarski ples 
Po nekaj letih prekinitve smo se v petek, 5. junija, 
na Bledu zbrali na gozdarskem plesu. Za l!vod v ples 
je imela Zveza gozdarskih drušrev Slovenije občni 
zbor, dopolnjen s prikazom diapozitivov na temo Teden 
gozdov V prostorih blejskega hotela Astorija, ki je bil 
naš gostitelj , smo ob zvokih skupine Aurora plesali do 
zgodnih jutranjih ur. Večer so popestrile plesalke, ki 
so s ~voj imi nastopi dvignile na noge vse udeležence. 
Kljub najavam v Gozdarskem vestniku in vabilom, 
se nJ s je zbralo le petinštirideset. Za udeležence je to 
pomenilo več prostora na stalno polnem plesišču . Toda, 
ali kot "stan'' res nismo povezani niti v trenutkih , ko 
bi ob zabavi nujevali stare vezi in snu li nove? Ostali 
"sl<~novi" imajo svoje plese za osrednji dogodek, ki se 
g1.1 ~podobi udeležiti. Tudi pripomba, daje Bled daleč, 
ne zdrži , ker seje edini par gorenjskih gozdarjev, kot 
gosi iteljev, pripeljal iz "bližnjih" L:eleznikov. Upajmo. 
da so to začetne težave ponovnega oživljanja 1cadicije 
go:;>;clarskih plesov. V bu 1999 bo Zveza gozdarskih 
drustev Slovenije ponovno priredila gozdarski ples. 
Želim, da se bomo na prihodnjem zbrali gozdarji in 
zaposleni v gozdarslvu v večjem številu. 
Gozd V 56 ( 1998) S-6 
Jošt JAKŠA 
tajnik ZGDS 
Iz domače in tuje prakse 
Celostna predstavitev parka ter zagotavljanje nad-
zora naravne in kulturne dediščine še ntsta ustrezno 
urejena. Območje parka potrebuje informacijsko točko 
za obiskovalce ter boljšo opremljenost s pojasnjeval-
nimi tablami , ki nazorneje predstavljajo posamezne 
objekte. Gozdovi pokrivajo preko 95 odstotkov ozemlja 
paJka, zato je v prihodnosti potrebna tudi predstavitev 
gozdne naravne dediščine ter stroke z dolgo tradicijo 
na tem območju . 
VIRI 
KORDIŠ. F., 1986. 1drijski gozdovi skozi stoletja .- Idrija, 1986, 
112 s. 
KORD!~. f., 1993. Gozdovi kot v1r lesa za rudnik in 
prcbiv:~lstvo.- ldrij.\ka obzorja. pet stoletij rudnika in mesta, 
5. 73-80. 
Odtok o razglasilvi krajinskega par~a Zgornja Idrijca, 1993.-
Ur. l. RS št. 11-15. 
Društvene vesti 
Nastop plesalk hi pmv tako zaslužil močnejši ~plavz (Foto: J. 
Jakša) 
307