123
Zgodovina.
Zgodovina je popis vsega, kar ae je kedaj godilo na avetn. Obdiia zgo-dovina popisuje razvittk Cloveškega rodtfi. Ves a\<& in vse, kar je' na njem, veiino se razvija Iu naprednje , dokler popolnem ae dozori, propade ter se umakne novim stvar&n. Tem neoniahljivim svetovnim posta?am udajati se mora vsak človek in vse človeštvo. Kakor ima vsak posamezen človek svojo pomlad, svoje poletje, svojo jesen in avojo zimo. ravoo tako ima tudi vse člo-veštvo svojo otročjo, sv^jo mlftdenisko, svojo moževo in svojo starCevo dobo. Kdor koli se je rodil, mora tudi nmreti. Tako liode tudi floveSki rod, ki ne iivi veSno na zemlji, izginil, kadar bode izpolail svojo nalogo. A Lloveškega rodfi naloga jo, da oplemenuje samega aebc in naprednje do eim-dalje večje popolnosti, do čimdalje ve(5je zdrave izomike in večj ega blagostanja. Kako človeštvo to svojo nalogo Qa 'iemlji izpolnnje, nči nas zgodovina. Zgodovina ne popisuje tedaj samih krvavih bojev in živ-ljenja kraljev in cesarjev, temveC pripoveduje tudi dogodbe, po katerih se je stanje človeštva izpreminjalo, kajti vsaka izprememba ima vefji ali manjsi vpliy na razvitek posameznega človeka, vsega naroda in flovoštva. 4 naj-imenitnijše izprenibe so tist«, ki se tifiejo državnih in vcrskih olilik. naroduih šeg in navad, znanosti in timeteljnosti, nai-odovega sLromažtva in blagostanja, njegove izoraike, siižnosti ali svobode.
To so razmere, v katerih živč narodi. Zgodovina ima tedaj n&logo, da popisuja vse te ra2]ii:ne razmere ljudskega živ]jeuja.
Zgodoviiia nain pripoveduje sreone in nesreCne dogodbe narodov, iu naui kaže , česa se moramo poprijemati. in kaj opuščati. Mnogo ao. govori o se^ rfaujcoi dasu; neli ga grajajo, kfalfe samo stare čsss; lirugi ne morejo tio-volj povzdigniti deuašnje dolje: tretji trde, da je bil svet vedno tak, kakor je daodanes. A zgodovina nam kaže, da je Sloreštvo dandanes m vsem boljSe, kakor je bilo nekdaj, da-si tudi še nij doseglo 6ne stopinje kreposti in izotnike, do katere bi inogli dospeti po svojUi prirojenih zmožnostih. A kaj je zaviralo, da človeSki rod nij namrno uapredoval, nči nas zopet zgodovina.
Ker se sedanjost razvija iz preteklosti, in ker mnogotere denašnjo do-godbe po vežjem izrirajo le iz pretekliii vzrokor, lehko tudi i?. vzrokov se-danjosti sklepamo na pribodnje nasledke. Zgodovina toraj ne uči samo zgo-doviue preteklcga časa, temveč nain kaže tudi, k&ko moraino akrbeti za boljšo prihodnost. Dandanes je treba tedaj, da vsak človek vsaj nekoliko zua po^e-dati iz svetovne zgodoviue, zatorej se jo zgodcvine treba tiidi vam priduo afiti.