Uspeh zbiranja teksli'nh odpadkov bo popoln, če bodo v njej sodelovale i se organizacije, vsak posameznik, ki mu l e i i na srcu obnova domovine. Leto I. - Štev. 2 Glasilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto ■■I—IIIM I Hill liWIHIH'WfiM .................. III IMI.......UM IWIIIM1I—IT—liTH—i Cena 2 din — Mesečno 8 din Celie 20. aprila 1946 Obnovimo Celje Klicu po obnovi se bomo odzvali vsi, zavedajoč sey da s tem sebi in skupnosti ustvarjamo lepšo bodočnost V kmetijske odbore naj pridejo ljudje, ki bodo delali za napredek kmetijstva Pred začetkom setvene kampanje so pri vseh KLO formirani setveni odbori, ki so skupno z množičnimi organizacijami mnogo pripomogli k letošnji obdelavi zemlje. Da se to delo smotrno in trajno poveže se bo sedaj pristopilo k formiranju trajnih kmetijskih odborov. Delokrog kmetijskega odbora ni samo setev, njegova naloga je, predvsem skrb, da se pravilno izvedejo vsi ukrepi, ki vodijo k napredku našega kmetijstva. Kmetijski odbori bodo stalno posvetovalno in izvršilno telo ljudskih odborov. Novi kmetijski odbori bodo povezali vsa prizadevanja za povzdigo poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vseh drugih kmetijskih panog, pomagali bodo pri zamisli in izvajanju načrtnega gospodarstva, mehanizaciji poljskega dela, pri elektrifikaciji kmečkih obratov, pri zbiranju, nakupovanju in prodaji kmetijskih produktov, pri razvijanju kmetijskih produktivnih zadrug. Zato morajo biti v vseh krajih in okrajih, kjer obstojajo zadruge ali traktorske postaje, v kmetijske odbore vključeni tudi njihovi zastopniki. Važna je okolnost, da se v te odbore vključujejo tudi zastopniki množičnih organizacij, ki bodo pomagale kmetijskim odborom izvajati ukrepe glede setve, zadružništva, izboljšanja kmečkih gospodarstev itd. Vsaka kampanja se bo odslej izvedla po načrtu, katerega bodo skupno izdelali kmetje in zastopniki množičnih organizacij na sejah kmetijskih odborov. K. volitvam odbornikov za kmetijske odbore je treba takoj pristopiti. Novi kmetijski odbori se volijo po združenih krajevnih odborih in jih bo torej v mestu Celju 6, v okraju Celje okolica 34, v Konjicah 12, v Mozirju 21, v Šmarju 16, v Trbovljah 15. Vsak krajevni odbor voli 3—5 odbornikov na enem ali večjih sestankih kmečkega prebivalstva. Volitve naj začasni kmetijski odbori dobro pripravijo in izvedejo s pomočjo množičnih organizacij. Če hočemo, da bodo izvoljeni odbori res zmožni izpolniti svoje naloge, potem ni v njih mesta za ljudske škodljivce, narodne izdajalce, špekulante in sebičneže. Pri kandidatih naj kmetje pazijo predvsem, da bodo izvoljeni ljudje, ki imajo razumevanje za napredek. V te odbore bomo pritegnili tudi poštene kmetijske strokovnjake in podeželske učitelje, ki imajo veselje do dela za napredek kmetijstva. V odborih naj bodo zastopani agrarni interesenti, dninarji in kočarji, mali in srednji kmetje, z eno besedo oni sloji, ki predstavljajo ogromno večino kmečkega prebivalstva. Tekmovanje vasi v plačevanju davkov Zadnje dni se je v našem okrožju na zborih volilcev razpravljalo o novem davčnem zakonu. Ljudstvo se zaveda važnosti plačevanja davkov za hitro obnovo in zato so si poedini kraji napovedali medsebojno tekmovanje v tem, kdo bo prej plačal davke. V okraju Celje-okolica je Vransko napovedalo tekmovanje Št. Juriju ob Taboru. Prav tako tekmujejo tudi Petrovče, Drešinja vas in Parižlja vas. V Zabukovci so se kmetje odločili, da bodo plačali davke takoj, čim prejmejo položnice. Vas Skomarje v konjiškem okraju bo poravnala davke do 25. aprila. V Št. Vidu, okraj Šmarje pri Jelšah, so se kmetje obvezali, da jih bo 50 % plačalo davke v enem mesecu, ostali pa, ki še nimajo denarja, bodo plačali na obroke. Sindikalna podružnica nameščencev Okrajnega odbora v Mozirju je odločila, da bo s prostovoljnim delom ispisala vse položnice za davkoplačevalce okraja. Na zborih volilcev so se prečitale tudi obveze za vsakega davkoplačevalca tako, da je ljudstvo lahko kontroliralo pravilnost odmere davkov in tudi popravilo eventualne napake. Ko je v vasi Žusmu v šmarskem okraju delegat okraja pojasnil način odmere in plačevanja davkov, so kmetje sami izračunali koliko bo kateri plačal, in so ob tej priliki tudi razpravljali o davčnih obvezah, ki so se jim prečitale, je pripomnil nek kmet: »Če boste tako delali, bo ljudska oblast res ljudska in bo imela vso podporo ljudstva, ki bo svoji oblasti povsod pomagalo.« Akcija za zbiranje tekstilnih odpadkov ni dala zaželjenih rezultatov Akcija za zbiranje tekstilnih odpadkov je dosedaj po še nepopolnih podatkih dala naslednje rezultate: V okraju Celje-mesto je bilo zbranih 2750 kg odpadkov, v Mozirskem okraju 4090 kg, okraj Šmarje 880 kg, okraj Konjice pa 1086 kg tekstilnih odpadkov. V Celju se je pri zbiralni akciji najbolje izkazala II. četrt, ki je zbrala 475 kg odpadkov. Veliko večjo aktivnost kot mesto, je pri zbiranju odpadkov pokazalo jasno kažejo, da bi akcija lahko dala veliko boljše rezultate, če bi bila bolje pripravljena. Ljudstvo je važnost akcije pravilno razumelo ter je bilo na večih krajih dovolj pripravljenega materiala, vendar skupine, ki bi naj te pripravljene krpe prevzele, se v večih primerih niso zavedale svoje dolžnosti in tako še danes čakajo kupi tekstilnih odpadkov ljudi, ki bi jih prevzeli in odpeljali na odrejeno mesto. Akcija se bo nadalje- Okupator in vojna sta povzročila naši državi ogromno škodo in opustošenje. Kakor vsa ostala mesta, tako je bilo tudi Celje močno prizadeto in je nudilo takoj po osvoboditvi nekatero žalostno sliko razdejanja. V Celju je bilo popolnoma porušenih 42, delno porušenih in lažje poškodovanih pa je bilo 456 stavb. Ulice in trgi so bili polni ruševin in vsakovrstnega materiala, težje poškodovane zgradbe pa so grozile, da se vsak čas zrušijo na cesto in so tako ogrožale življenje mimoidočih. Uničen je bil naš lepi mestni park, opustošeno gledališče, prekopana polja in travniki, skratka, povsod sledovi okupatorja in štiriletne borbe. Ne smemo pa pozabiti, da dolguje Celje svoj obstoj naši junaški armadi in njenemu naglemu napredovanju, kajti okupator in domači izdajalci so hoteli še v zadnjem trenutku popolnoma uničiti naše mesto. Naša ljudska oblast se je znašla takoj ob osvobodatvi pred izredno težkimi nalogami, da čimprej odstrani težke sledove in posledice vojne. S sodelovanjem naše vojske in ostalih množičnih organizacij se je okrajni odbor takoj lotil obnove našega mesta in bližnje okolice. Kmalu so bile očiščene glavne ulice in odstranjene glavne ruševine, tako da je Celje dobivalo iz dneva v dan lepše lice. Samo v teku lanskega leta je bilo napravljenih preko 15 tisoč prostovoljnih delovnih ur za obnovo Celja. S prostovoljnim delom smo dosegli na obnovi Celja prav lepe uspehe in s tem prihranili državi ogromno denarja. Ne smemo pozabiti, da mora država vsa denarna sredstva prvenstveno vložiti v obnovo naše industrije in važnih prometnih zvez, da si tako čim prej ustvarimo pogoje za boljšo bodočnost. Maršal Tito je zato pozval v novoletni poslanici k obnovi porušene domovine, da tako čim prej zacelimo težke sledove vojne. Za dosego tega cilja se je 15. aprila vršila v Celju 6. plenarna seja, katere so se udeležili predstavniki ljudskih oblasti in množičnih orgnanizacij. Namen tega sestanka je bil, da se napravi načrt kako naj se pristopi k načrtni obnovi mesta Celja. Politični referat na tem sestanku je podal sekretar tovariš Draksler, za njim pa je predsednik OLO tovariš Močnik obširno govoril o dosedanji in bodoči obnovi Celja. V nazornih besedah je prikazal ogromno škodo, ki jo je povzročil okupator naši domovini, orisal žalostno lice, ki ga je nudilo Celje ob osvoboditvi, ko so bile vse ulice natrpane z ruševinami in vojnim materialom. V Celju nas še čaka ogromno dela in naporov, da odstranimo in zacelimo težke rane, ki nam jih je zadal okupator. Zato je tudi preko zime okrajni odbor nadaljeval očiščevalna dela javnih zgradb in tako nudil brezposelnim potrebni zaslužek. Z nastopom toplih pomladanskih dni pa se je Celje zopet razgibalo. Predvsem se je odzvala klicu maršala Tita naša mladina in sindikalne organizacije, ki so v okviru prvomajskega tekmovanja takoj pris.to-pile k obnovi. Še vedno imamo v Celju večje število javnih in privatnih zgradb, ki čakajo obnove in kvarijo naše lepo mesto. Okrajni LO pa si je zadal ▼ okviru prvomajskega tekmovanja za nalogo, da s sodelovanjem ljudskih množic pristopi k načrtni obnovi našega mesta in da v teku letošnjega leta odstrani vse porušene zgradbe, zavedajoč se, da bo imel vsak poedinec kakor tudi vse prebivalstvo od tega neprecenljive koristi. Le na ta način bomo vrnili Celju svoje lepo lice in tudi prišli do prepo-trebnih stanovanj, ki nam danes tako primanjkujejo. V Celju je sedaj 2000 stanovalcev več kot jih je bilo leta 1941, 300 stanovanj pa je poškodovanih. Na drugi strani pa imamo javne zgradbe kot na primer gledališče, Staro grofijo, bolnico, ki jih je okupator uničil. Za obnovo gledališča bi potrebovali 2,000.000 dinarjev; ta znesek pa bi se naj raje uporabil za obnovo šol, gledališče pa bomo udarniško obnovili. Drugi problem pa je naša Grofija. Ta stavba bi odgovarjala muzeju, ki ga bomo tudi načrtno obnovili. Naš mestni park je popolnoma opustošen in pred nami je naloga, da ga čim preje obnovimo in usposobimo svojemu namenu. Priznati moramo, da prostovoljno delo na obnovi Celja do sedaj ni bilo organizirano in načrtno pod tehničnim vodstvom. Vse prostovoljno delo je bilo le na hitro improvizirano, zato tudi organizacija ni bila na višini in tudi efekt dela ni bil vedno zadovoljiv. Na temelju dosedanjih izkušenj je dal okrajni ljudski odbor pobudo, da se pristopi k načrtnemu delu pod vodstvom naših inženirjev in tehnikov, ki so se rade volje odzvali povabilu za sodelovanje. V ta namen se je že osnoval odbor strokovnjakov, ki je sestavil celotni program prostovoljnega dela in tudi prevzel tehnično vodstvo. Vsa obnovitvena dela pa vodijo in organizirajo Celjska mestna podjetja, ki razpolagajo z dovoljnim orodjem in prevoznimi sredstvi. Po če-trtnih in krajevnih odborih ter po sindikalnih podružnicah se bodo osnovali v prihodnjih dneh »Odbori za prostovoljna obnovitvena dela«, ki bodo povezani s tehničnim vodstvom. Okrajni izvršni odbor je osnoval odbor gradbenih inženirjev in tehnikov za načrtno obnovo mesta. Osnovani bodo tudi odbori za prostovoljno obnovo, predvsem bo pa ta skrb padla na sindikalne odbore, ki poznajo članstvo in imajo točno evidenco strokovnjakov. Na konferenci je bil sprejet predlog, da bi se delalo dnevno po pol ure na dan več, iz česar bi se plačalo strokovne moči, ki bi bile stalno zaposlene pri delu na obnovi mesta. Mladina in naši delavci po tovarnah so se že polnoštevilno odzvali klicu maršala Tita, zato se bomo temu klicu po obnovi odzvali tudi meščani, zavedajoč se, da s tem sebi in skupnosti ustvarjamo lepšo bodočnost. Načrt proizvodnje Kot je obče znano, je les ena izmed najvažnejših surovin. Ne moremo si skoraj zamisliti dela ali izdelka, v katerem les ne bi bil soudeležen bilo neposredno v nepredelanem: gradnje, pohištvo, kurjava, ali posredno v predelanem stanju: špirit, ocet, plin, papir itd. Važnosti te surovine se je zavedal tudi okupator, ter je vsled tega neusmiljeno izkoriščal ter pustošil naše gozdove. Ni pa izsekaval gozdov samo okupator, nič boljša ni bila oblast predapril-ske Jugoslavije. V stremljenju za čim večjimi dobički so tedanji veleposestniki, banke in razne trgovske družbe, ki so bile blizu tedanjim oblastvom in absolutni gospodarji v deželi, neusmiljeno izsekavali gozdove brez ozira na princip gozdnega gospodarstva, da se naj letno poseka samo toliko, kolikor priraste, da gozd ni samo njihova imovina, temveč imovina vsega ljudstva. Zlasti se je sekalo in pustošilo po gozdovih malih gozdnih posestnikov, katere so navedene družbe silile k sečnji na razne načine. Tako stojimo danes v času obnove pred slabimi in izčrpanimi kmečkimi, ter nekoliko boljšimi gozdovi bivših veleposestnikov ter bank in podjetij — sedaj državnimi gozdovi. Iz navedenega se jasno vidi, da se mdra prenehati z dosedanjim načinom izkoriščanja gozdov ter ako hočemo ohraniti gozdove vsaj takšne, kakršni so in jih postopoma izboljševati, je nujno potrebno, da pristopimo k načrtnemu gozdnemu gospodarstvu kakor v državnih tako v privatnih gozdovih. Namen tega načrtnega gospodarstva je predvsem, pravočasno oskrbeti do-voljne količine lesa za obnovo države, to je obremeniti s temi količinami naše gozdove, pri čemer se mora upoštevati različna produkcijska sposobnost gozdov po vrsti lastništva, oblikovitosti terena, nadmorski višini itd., izvršiti sečnjo in izdelavo tega lesa ter končno izdelani les pravilno porazdeliti. Količina lesa, katero potrebujemo pri obnovi v letu 1946, je približno znana in že porazdeljena na poedine federalne republike Jugoslavije. Federalne oblasti so te količine porazdelile dalje na področne edinice: okrožja in okraje. V gozdovih celjskega okrožja se mora izdelati na 176.000 ha gozdne površine 250.000 m' lesa, ali 1.5 ms na 1 ha, od katere količine odpade na privatni sektor: na 150.000 ha gozdne površine 140.000 m' lesa, ali okroglo 1 m3 na 1 ha, a na državni sektor: na 26.000 ha gozdne površine 110.000 m* lesa, ali okroglo 4 m* na 1 ha. Iz teh podatkov se vidi, da je ljudska vlada Slovenije pri predpisovanju količin upoštevala predvsem lastninski odnos, pri čemer so se kmečki gozdovi z ozirom na njihovo slabo stanje obremenili povprečno samo z 1 m3 po ha, a državni gozdovi, ki so razmeroma v mnogo boljšem stanju kot kmečki, s 4 m' po ha. Pri tem je imela ljudska oblast namen, da se kmečki gozd zaščiti, kar je glavna in temeljna razlika med gospodarsko politiko ljudskih oblasti v primeri z gospodarsko politiko oblasti v stari Jugoslaviji. Da se bo mogla država načrtno obnoviti, se morajo predpisane količine lesa brezpogojno izdelati, a izdelane količine načrtno porazdeliti. Brez dvoma, da bodo to nalogo izvršile v redu in pravočasno uprave državnih gozdov, kjer se že vodi načrtno gozdno gospodarstvo. Težje, morda neizvedljivo pa bi jo bilo izvršiti v privatnem sektorju, če bi jo reševali po načinu gozdnega in lesnega gospodarstva predaprilske Jugoslavije, kjer je v gozdu, kakor je že omenjeno, gospodaril špekulant in prekupčevalec. Nujno je torej, da ljudska oblast pomaga in uredi to gospodarstvo. To nalogo lesa za leto 1946 bo izvršila tako, da bo sama prevzela vodstvo, nadzorstvo in razdelitev lesa, ki bo izdelan v privatnih gozdovih, a tam, kjer gozdni posestnik ne bi mogel izvršiti sečnje in izdelave lesa sam, da Pismo kmetov krajevnega OF odbora Planine rudarjem v Hrastniku. Krajevni odbor OF in KLO Planina pri Sevnici se v imenu ljudstva svojega kraja zahvaljujeta ekipi rudarjev, ki so se udeležili udarniškega dela na Planini dne 7. aprila 1946. Zahvaljujemo se tudi za poljsko orodje, steklo, barve, strojno olje, kolomaz in za ostalo, kar ste nam prinesli. Zavedamo se Vašega velikega dela, v katerem Vam bomo pomagali kakor ste tudi Vi nam pomagali pri izvršitvi setvene kampanje. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Prebivalstvo kraj. odbora Planina Širom domovine si je mladina zastavila naloge in obveze, ki jih bo izvršila do III. kongresa USAOJ-a. Tudi mladina šaleško-savinjskega okraja si je zadala ob tej priliki obveze in to čisto konkretne v vsakem kraju. Ko danes te obveze pregledujemo, moramo z veseljem ugotoviti, da je mladina šaleško-savinjskega okraja gotove točke obvez ne samo izpolnila, temveč jih je v večini celo prekoračila. Tako si je mozirska mladina zadala nalogo, da bo v času predkongresnega tekmovanja popravila cesto na pokopališče in ob Trnjavi; cesti sta sedaj že obe popravljeni in služita svojemu namenu, razen tega pa je mladina še odstranila kupe ruševin pri mostu in pomagala pri izgradnji Cilenškove hiše s 150 urami. V Nazarjih se je že dalj časa kazala potreba dograditi mladinski dom. Tamkajšnja mladina si je dograditev postavila v program predkongresnega tekmovanja in danes dom stoji. S 1000 prostovoljnimi urami si je nazarska mladina postavila lastni dom. V Kokarjih se je mladina med drugim obvezala, da bo popravila tri ceste, ki so sedaj že izročene prometu, razen tega pa je poleg drugih Naperi trboveljskih rudarjev za izboišanje in pocenitev produkcije Popraviti rudniške naprave in s tem zvišati produkcijo premoga, vse to pa doseči s čim manjšimi stroški, je danes prva skrb trboveljskega rudarja. Poenostavitve v'načinu proizvodnje, v tehničnih napravah, na polju organizacije kopov in štednja so temelji hitre in cenene produkcije. Na tem polju imajo trboveljski rudarji veliko zamisli, od katerih jih je že precej koristno izrabljenih. Tako je nadpaznik Železnik pred dnevi predlagal, naj bi se v stalnih jamskih progah, ki služijo za zračenje jame, uporabljalo namesto tesarb z lesom, kar stare tračnice namesto stajk in stropnikov. Zračni tok namreč leseno tesarbo kaj kmalu uniči, železne tračnice pa bi kljub temu, da so že odslužile, še dolgo let koristile. Zamisel je preprosta, toda z njo se prihrani mnogo lesa. Obratovodstvo Zapadnega obrata pa je prišlo na idejo, da bi se zaradi velike porabe lesa poedine vrste jamskih stropnikov in podstropnikov skrajšale za četrt do pol metra. Samo kdor ve, kaj se pravi pri tako ogromni porabi jamskega lesa kot je v trboveljskem rudniku, prihraniti pri vsakem kosu pol metra, bo znal ceniti gospodarsko vrednost tega. navidezno malenkostnega prihranka na l^su. mu bo v vsem pomagala. Pri izvedbi te naloge se bo ljudska oblast pred vsem naslonila na lesno-produktivne zadruge, ki naj izvedejo načrt v gozdovih svojih članov, ter državnih gozdnih uprav, ki naj pomagajo pri vseh ostalih gozdnih posestnikih, kjerkoli bo potrebno. Pismo ranjencev iz Vojne bolnice v Rimskih topi. organizaciji AFŽ v Trbovljah Vojaki smo po navadi kratkih besed, toda v teh kratkih besedah naj bo izražena vsa naša velika zahvala Vam, ženam črnega revirja, ki ste s skrbno pripravljeno prireditvijo in obdaritvijo bolnikov in ranjencev v naši bolnici dokazal svojo veliko ljubezen do Jugoslovanske armade. Mi ranjenci, invalidi in bolniki iz vseh krajev naše širne domovine bomo ohranili ta obisk v trajnem spominu. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ranjenci, bolniki in invalidi Vojne bolnice v Rimskih toplicah izpolnjenih obvez posadila še 3400 dreves in dala v tovarni zabojev 100 nadur za obnovo. V Potpku je mladina daleč prekoračila svoje obveze, ko je namesto zastavljenih 450 delovnih ur dala 830 ur prostovoljnega dela pri obdelavi zemlje. V Lučah je kazalo nujno jjbnoviti šolo. To skrb je prevzela nase mladina in se obvezala, da bo delala na obnovi 300 ur. Skupno s pionirji je dosedaj delala že nad 800 ur in še dnevno pomaga, da bo šola čimpreje služila svojemu namenu. Že dalj časa se je v Baberskem kazala potreba po cesti, ki bi služila kmetom za čim lažje obdelovanje polja in za spravljanje poljskih pridelkov. Z obvezo mladine v predkongresnem tekmovanju, s predčasno dograditvijo ceste in tako izpolnjeno nalogo je baberskim kmetom prihranjen nepotreben trud. Vojna vihra je marsikateremu otroku pobrala mater ali očeta. Mladina iz Pake pri Velenju si je v predkongresnem tekmovanju zadala nalogo, da bo sama preskrbela dva šoloobvezna otroka. Danes jih preskrbuje že kar tri in je tako prevzela na svoja ramena veliko socialno nalogo. Iz sodišča Pred okrajnim sodiščem v Celju se je dne 26. marca 1946 zagovarjal uslužbenec NAVOD-a v Celju P e n i č Stanko zaradi kaznivega dejanja tatvine javne imovine. V skladišču NAVOD-a v Celju, kjer je bil zaposlen je zlorabil svoje službeno mesto v to, da si je prisvojil nekatere življenjske potrebščine. Tako je dokazano, da je odnesel iz skladišča najmanj 6 kg sladkorja in nekaj čokolade za svojo osebno uporabo. Obsojen je bil zaradi tega dejanja na eno leto prisilnega dela z odvzemom svobode. Kako je svoboda vere in vesti v naši ljudski državi zaščitena in vsako njeno omejevanje in skrunitev verskih običajev strogo kazniva po naših zakonih, je najbolje razvidno iz sodbe okrajnega sodišča v Celju z dne 12. 4. 1946, s katero so bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja zoper javni mir in red v državi J u d e r Stanko, M i k e k Ivan in Ž a g e r Anton. Vsi trije so bili obdolženi in obsojeni, da so v Migojnici sneli z obcestnega križa božji lik, ga oskrunili in sežgali ter ga tako izpostavili preziru in posmehu. Juder Stanko in Mikek Ivan sta bila zaradi tega dejanja obsojena na 6 mesecev odvzema svobode, Žager Anton pa na 5 mesecev odvzema svobode. Celjsko okrožno gledališče Celj^je imelo tri gledališke odre. Okupator je domalega uničil vse, kar je bilo teatru podobnega. Gledališka družina, ki je formirana po osvoboditvi je bila primorana z improviziranjem rešiti, kar se rešiti da, iz nič ustvariti kvaliteto. Prvič po osvoboditvi je spregovorila naša drama na celjskih tleh z Borovimi »Raztr-ganci«, zajeto iz časov partizanskifi bojev na štajerske mozemlju. Okrožno ljudsko gledališče je tokrat prvič stopilo rua plan. Odmev s strani gledalcev je bil, povsem naravno, silen, saj se je po letih strahote razlegala raz odrskih desk zopet svobodna in mogočna slovenska beseda. V stremljenju komaj započeti gledališki napor usmeriti v novo smer je rodilo za mnoge nova oblika gledališkega izživ-ljenja: zborovska recitacija »Slovenska pesem«, niz partizanskih pesnikov z odrsko-poudarjenim izrazom. V okviru »Tedna ljudske kulture« so naši gleda-liščniki postavili na oder zrelo in težko Cankarjevo umetnino: »Kralj na Betaj-novi«, številne ponovitve so govorile živ jezik kako je v svobodi Cankar dvakrat naš. »Teden ljudske kulture« je zaključil Lančev pesniški ciklus »Živa kri«, zborovska recitacija ob spremljavi godbe, igrano še na razvalinah bivšega Narodnega doma. V vrsti prireditev resnega značaja je poživela razigrana Golarjeva »Vdova Rošlinka«, ki je v številinih re-prizah razveseljevala mesto in podeželje. — V začetku letošnjega leta je spregovoril Gogolj v »Revizorju« svoj velik satirični tekst. Med tem so se obnovili gledališki stiki z Ljubljano in Mariborom. Mariborska stalna gledališka družina nam je prinesla v pozdrav Linhairtovega »Matička« in Nušičevo »Sumljivo osebo«. Dogovorno je celjska gledališka skupina gostovala v Mariboru s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi« ter Gogoljevim »Revizorjem«. To dvoje srečanj je bilo plodonosno za obe plati. Naše centralno Narodno gledališče v Ljubljani je s svoje strani prineslo Celju prvi pozdrav svobode s Čapkovo »Materjo«, z vsoi resno-bo umetniškega ustvarjanja, ki je vzbudilo splošno željo po ponovnih in stalnih stikih, dragocenih za naše gledalce in nič manj za našo celjsko gledališko družino. — Pravkar pa smo doživelii drugo Cankarjevo dramsko delo, to pot mjegove »Hlapce«, ki so postali z vso carakarsko jedkostjo naša istinita ljudska igra. Predstava nosi vse znake in odlike pravega gledališkega duha. Vprizoritev je vredna mnogih repriz, saj je delo tolikih vrednot v zdravem bičanju človeških šibkosti in karakternih napak. Cankarjevo gledališko zrcalo še daneš ni motno in marsikdo zre svojo spako v njem. Medltem ko to pišemo zori naša celjska moviteta, Roševi »Mokrodolci«, satira na politične prilike predaprilskih volilnih borb. Kaj kmalu se nam obeta ta krstna predstava, Roševo odrsko delo utegne postati nov pozitiven doprinos v zgradbi naš