D © p i s i. lz Sodrašice pri Ribnioi na Dolenjskom dne 25. maja t. 1. f Gospod Lovro Arko. (Izv, dop.). Iz med onih naših tovarišev, kateri so iz tako zvane «stare šole» izišli, katei-i so v teku pretečenih štiridesetih letih na šolskem polji delovali — v času tako velikega prestvarjenja človeške družbe in razvijanja raznnvrstnih stanov — v katerem času je tudi «ljudska šola» iz popred neznatnega kiilu prospela in v mngočen faktor človo^ke družbe povzdignila se — bil je tudi gospod Lovro Arko tukajšnji umirovljeni nadučitelj in posestnik, koji je pretečeni četrtek o Y4 2. uri popoludne — za plučnico — v 68. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb, kateri je bil danes, kazal je najočividneje, kako spoštovanje je ranjki užival v svoji nekdanji šolski občini in v vsem okraji. Iz vse fare prihiteli so stari in mladi k pogrebu, izkazat svojemu nekdanjemu učitelju in vzgojitelju zadnjo čast; prišli so iz bližnje okolice — iz Eibnice, Dolenjevasi, Velikih Lašč, Sv. Gregorja in Laškega Potnka — njegovi tovariši in tovarišice; pogrcba udeležila sc je vsa šolska mladina z učiteljstvom in krajni šolski svet. Sprevod vodil je prečastiti gospod Martin Skubic, častni kanonik, dekan Ribniški in ud c. kr. okrajnega šolskega sveta Kočevskega, z asistenco štirih gospodov duhovnikov. Učitelji zapeli so pokojniku pred hišo »Blagor mu» — potem bil je «Eequiem> v tukajšnji farni cerkvi, ob jednem brala se je pri stranskem oltarji še jedna maša za pokojnika — za tem bil je prevod na mirodvor. Nehote prišle so mi na misel besede pesnikove: BZvonovi zvonite! Domov ga spremite, Od dela in teže Adamov gre sin". Spremljala ga je velika množica hvaležnih njegovih spoštovalcev, njegovi nekdanji učenci in učenke, delo njegovo 33. let. Na grobu zapeli so mu učitelji ganjeno «Jamica tiha»; malo katero oko ostalo je suho. Iz življenja ranjcega posnamem naslednje vrstice: Rodil se je leta 1821. v Sodraški fari. Njegova mladostna leta niso bila prijetna, nič posebnega mu niso obetala; z jekleno pridnostjo — večinoma samouk — pridobil se je kot pomagač cerkovnikov in organistov osnovne znanosti in tudi nekoliko prakse v orgljanji — tako, da je mogel pozneje vstopiti v preparandijo. Prva njegova učiteljska služba bila je v domačem kraji v Sodrašici začenši z letom 1847., kjer je neprenehoma do leta 1866. deloval. Poleg vestnega opravljanja svojih službenih dolžnostij, je bilo v tem času njegovo delovanje na to obrneno, da je Sudraška fara novo šolsko poslopje dobila. To se je leto 1860. postavilo. Vender ne v tem, da se je to sploh sezidalo — ampak v tem, da je znal merodajne kroge in interesente pridobiti za to, da so tako veliko — za tisti čas napravili posebno lukssujozno in velikansko poslopje, katero je še dandanes dika našega trga in v katerej je sedaj trirazrednica — v tetn je njegova zasluga. Gotovo se je zato potrebovalo mnogo truda, mnogo potov in besedi, da je v tedanjem času priprosti «Mjlmašter» kaj takega dosegel in izvršil. Od leta 1866. do 1874. deloval je nekoliko časa v Šmartinem pod Šmarijno Goro in 5 let v Zagorji ob Savi, dokler ni zopet v Sodrašico prišel kot — šolski vodja in nadučitelj. Od tega časa naprej posvetil je vse svoje moči in vso delavnost na to, da je postalo obiskovanje šole redno in da se je šoia polagoma v dvo- in slednjič v trorazrednico povzdignila, kar je bilo vsled mnogobrojne šolske mladine potrebno. Lota 1888. v jeseni, toiej pi-ed dobrimi 8 meseci, stopil je v stalni pokoj — prepustivši čilejšim in mlajšem močcm svojo nad 33. leti delajočo nalogo — vzgoje in učenje mladine, dasi se mu je pozneje dostikrat milo storilo, ko je videl otroke v šolo iti, v zavod, kjer ni mogel sam več delovati. Pokojnik bil je v zasebnem življenji jako miroljuben in potrpežljiv. Ni se v drnge stvari, vzlasti ne v občinske zadeve, mešal. Vse svoje moči uporabljal in žrtvoval je vedno samo šoli. Bil je pravi učitelj — v/gojitelj, kajti jako pobožen bil je vsem faranom ne samo mladini v dober vzgled. Še ta mescc podal se je bil k romarski cerkvi «Novištifti», da ondi opravi sv. spoved. Toda ravno o tej priliki prehladil se je jako in pogubna plučnica ustavila mu je življenje. Ves čas svojega življenja bil je jako varičen. Privoščil se je samo neizogibne potrebe, radi tega pridobil se je bil precejšnje premoženje, katero je volil, ker nij otrok zapustil, svoji sorodnici in njeni hčerki; vender je tudi šoli volil 100 gld. in svojo knjižnico, 100 gld. za uboge v Šodraški župniji. S pokojnikom izgubili smo učitelja-tovariša, kateri nam je kazal, da mora učitelj vse svoje moči edino svojemu stanu žrtvovati, da mora za svoj težavni stan voljno trpeti, tudi preziranje in nehvaležnost sveta; da si more tudi v tem stanu pridobiti posvetnega blaga — seveda, da je on to v preskrajni meri storil — ako ima človek resno voljo in jeklen značaj. On ni smatral življenja za «praznik», ampak «•/,a delavni dan». Naj v miru počiva! A. L. Z Blok na Dolenjskem. f Gospod Ivan Treven, tukajšnji nadučitelj, je v 26. dan preteč. meseca umrl. Služboval je tu uže čez 17 let in je bil iz vrste tistih vrlili starih učiteljev, ki se sicer v učiteljiščih niso toliko učili, a izobraževali pa se sami tako, da so bili prav dejanski, spretni učitelji. Pokojnika je tu ljubila in spoštovala ne le šolska mladina, temuč tudi vsi, ki so ga poznali. Bil je odkritosrčen in miren mož ter pravi prijatelj šolski mladini, svojim sosedom in tovarišem. Bog mu daj večni mir! Iz Črnomlja. Okrajna učiteljska konferencija bode tu v 10. dan julija t. 1. ob 9. uri zjutraj po tem-le dnevnem redu: 1. Predsednik otvori zborovanje in imenuje namestnika. 2. Volita se 2 zapisnikarja. 3. Opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o nadziranji šol. 4. Razgovor o došlih ukazih in postavah. Eazdelitev učnih ur na podlogi novih učnih načrtov. Vsak šolski voditelj izdela razdelitev učnih ur za svojo šolo ter jo pošlje 8 dni pred zborovanjem stalnemu odboru. Lepopisje v Ijndski šoli s posebnim ozirom na obliko črk. 7. Poročilo knjižničnega odbora in pregled računa. 8. Volitev knjižničnega odbora. 9. Volitev stalnega odbora. 10. Posamezni nasveti. Iz Litijskfga okraja, Okrajna učiteljska konferencija za Litijski okraj bode dne 13. jul. 1.1. v Litiji, kjer se bodo razen navadnih točk še sledeče obravnavale: a) katerih napak naj se učitelj pri vzgoji šolske mladine izogiba, da doseže svoj namen. Poročevalec nadučitelj g. P. Gross. b) 0 domačih nalogah na deželi, poroča učitelj g. Iv. Bartl. c) Iz domoznanstva: Zemljepisni in zgodovinski opis Višnjegore. Poročevalec učitelj g. K. Črnulogar. d) Eazgovor o jednakomernem postopauji pri izkazovanji in obravnavi šolskih zamud, — oprostitvi in izpuščanji otrok iz šole. Iz Novoineškfga okraja. Ni dolgo, odkar sem Vatn poročal, da so tudi v Novomeškem okraji prikazujejo osepnice, in da je bila šola Podgradom zaprta; a sedaj se je pa ta nesrečna nalezljivka uže bolj razširila. V Stopniški šolski občini so osepnice uže toliko zatrosene, da se je morala šola zapreti in pouk ustaviti, kar je pa slednjemu le na kvar. Umrlo je tudi nekaj šolskih otrok, pa ne mnogo, ker je vseh za osepnicami umilih do sedaj le 17. Daj Bog, da bi nas ta neprijetni gost kmalu ostavil! Iz Postojinskega okraja 29. maja. Drušlvenino za drugega pol leta «učiteljskega društva za Postojinski okraj» so nadalje vplačali gg.: Bozja Josip, naduoitelj v Košani; Čuden Viktor, učitelj v Poddragi; Pin Valentin, nadučitelj v Knežaku; Arko Matija, nadučitelj v Hrenovicah; Šuligoj Ivan, učitelj na Ostrožnembrdu; Punčuh Fran, učitelj v Podkraji; Kostanjevec Josip, učitelj na Colu. Da mi bode mogoče sestaviti računsko poročilo za glavno zborovanje našega društva, ki bode prve dni meseca avgusta v Vipavi, lepo prosim vse one p. n. g. g. društvenike, ki druge polovice še niso plačali, da blagovole to kmalu storiti. j. Dimnik, blagajnik. Iz Hrušice pri Ljabljani. Zahvala. Slavno društvo »Narodna Šola» je za malo krajcarjev tukajšnji šoli mnogo raznega šolskega blaga in po vrhu še devet matičnih zemljevidov podariti blagovolilo. Za ta precejšnji dar se podpisani v imenu krajnega šolskega sveta in šolske mladine najsrčneje zahvaljuje. Fr. Klinar, učitelj. Iz Ljnbljane. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v 16. dan preteč. m. — Dozdanja enorazredna ljudska šola v Hotederšiči bode se (ako to tudi kranjski deželni odbor odobri) v šolskem letu 1890/91. razširila v dvorazredno. — Dozdanji nadučitelj na ljudski šoli v Boh. Bistrici g. Karol Bernard, imenuje se stalnim nadučiteljem na Jesenice; stalni nadučitelj na ljudski šoli v Kranjski Gori, g. Jos. Medic, prestavi se iz službenih ozirov na ljudsko šolo v Boh. Bistrico. — Dozdanji začasni učitelj na enorazredni ljudski šoli v Vrbovem, g. Anton Simončič, nastavi se tii stalno. — Izpraznjena tretja učiteljska slažba na ljudski šoli v Šent-Vidu pri Ljubljani, odda se stalni učiteljici v Bnh. Bistrici, gspdč. Janji Miklavčič, učiteljska služba na enorazredni ljudski šoli v Šent-Mihelu pri Novrm Mestu pa stalnemu nadučitelju v Podzemelji, g. Janezu Barle-tu ter četrta učiteljska služba na ljudski šoli v Šmartinem pri Litiji stalni učiteljici v Žireh, gspdč. Aleksandrini A d a m i č. — Dozdanja stalna učiteljica za četrto učiteljsko rnesto na čveterorazredni ljudslri šoli v Postojini, gsspdč. Ivana Praprotnik, imenuje se stalnim dekliškim učiteljicam za prvo mesto na tej šoli, dozdanja stalna učiteljica v Senožečah, gspdč. Karolina Perušek, pa dekliškim učiteljicara za novoustanovljeno tretje mesto na Ijudski šoli v Postojini. — Bivšemu beniflcijatu v Harijali, zdanjemu župniku g. Janezu Škrjancu se je zaradi mnogoletnega uspešnega poučevanja v šoli za silo izreklo priznanje deželnega šolskega sveta. — Po prošnji krajnega šolskega sveta v Šent-Jarneji se poludnevni pouk dovoli v prvem in drugem razredu za tekoče šolsko leto. — Sklep učiteljstva na c. kr. izobraževališči za učitelje, da se izključi gojenec, se odobri. — Povodom vprašanja nekega okrajnega šolskega sveta, kdo ima pravico, da nadučiteljem, oziroma šolskim voditeljem na čveterorazrednih ljudskih šolah daje dopust, naznanja se krajnim šolskim oblastvam, da ta dopust dovoljevati sme krajni šolski svet. — Učiteljska konferencija za šolski okraj Lj ubljanskega mesta bode dne 11. julija t. 1. ob 8. uri dopoludne v mestni dvorani po tem-le dnevnem redu: 1. Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 2. Opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanih šolah. 3. Poročilo o deških ročnih delih. Poročevalec g. učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik Andrej Žumer. 4. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1889/90. 5. Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajue učiteljske knjižnice. 6. Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico, katere je najkasneje do 7. julija t. 1. pismeno oglasiti pri knjižničnem odboru. 7. Volitev knjižničnega odbora za šolsko leto 1889/90. 8. Vo- litev stalnega odbora okrajne učiteljske konferencije za šolsko leto 1889/90. 9. Sainostalni nasveti, katere je najkasneje do 7. julija t. 1. pismeno oglasiti pri stalnem odboru.