Vse «piše, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravniStvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-štnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 2312.
Stanovsko poliftšško glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev 1-50 Din. Članstvo „Pov UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petil vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Težki časi nam narekujejo, da skrajno ekonomsko izrabljamo svoje sile, bodisi mo< ralne ali materijalne. In vendar opazimo, da gre ponekod stremljenje še vedno ravno na* robe.
V današnji številki prinašamo dvoje po« Točil, kar potrjuje našo trditev. Menimo namreč napovedani občni zbor Slovenske Šolske Matice in poročilo o občnem zboru Pedagoške centrale v Mariboru.
Oboje društev ima iste cilje in iste na* loge, z razliko, da se eno omejuje jzgolj na mariborsko oblast, drugo pa vzdrzuje blo= vence kot celoto in iz tega vidika rešuje svojo pedagoško kulturno misijo. Ze v tem leži bolna kal. mimo katere ne moremo iti, da je ne bi vsaj ugotovili.
Pokojni ravnatelj Schreiner je začrtal Slovenski Šolski Matici obsežen program in prepričani smo, ako bi Slovenska Šolska Ma» tica v polnem obsegu izvajala svojo nalogo, se nikdar ne bi pojavila potreba drugega pe* dagoškega društva v Sloveniji. FaM je, da imamo danes dvoje pedagoških organizacij, ki se po pravilih in po programu krijeti.
Za nas je važmo samo to, da se obe dru* štvi naslanjata na našo organizacijo ter iz nje črpata moralno in materijalno zaslomlbo za svoj obstoj in delovanje. In iz tega ozira moramo iizpregovoriti, ker nam teziki časi narekujejo, da moramo skrajno ekonomično izrabljati svoje moralne in materijalne sile.
Organizacija daje obema svoje časo* pisje na razpolago, obe se naslanjata na naša društva in črpati svoje materijalne dohodke iz našega Članstva; Slovenska Šolska- Matica v obliki prostovoljnega pristopa poedinih članov, Pedagoška centrala v obliki korpora* tivnega pristopa celotnih društev. Obe dru* štvi imata v svojem programu izobrazbo članstva, obe prirejanje tečajev, obe knpz* nico za članstvo itd., itd. Slovenska Šolska Matica izdaja publikacije, Pedagoška cen, trala napoveduje njih izdajo. Odsek za na* daljevalno šolstvo pov. UJU se z največjo vnemo, sistematičnostjo in z vso resnostjo udejstvuje na tem polju, Pedagoška centrala napoveduje isto.
Ali imamo res toliko delavcev, da nimajo vsi prostora pri enem društvu za udejstvo* vanje? Ali nas je res toliko, da ne more eno društvo ¿zadovoljiti potrebam po izobrazbi, po publikacijah itd.? Ali smo res tako močni, da lahko žrtvujemo svoje materijalne in mo* ralne sile, denar, čas, delo itd. na obe stra* ni? Ali je idejna razlika — morda — obeh društev tako kontrerna, da je nepremost* ljivo skupno delovanje in enotno delo na tem polju?
Tako se mora vprašati vsak resen orga* nizator in tako se povprašuje tudi članstvo.
Prepričani smo, da bomo komaj zbrali ljudi za odbor Slovenske Šolske Matice. Ena' izdaja publikacij bo morala trpeti, ali bo hi* ralo oboje. Članstvo bo težko moralno, še manj pa materijalno vztrajalo na obe strani. O kaki specialni idejni borbi in nepremost* ljivosti skupnega dela ni govora, dokler Slo* venska Šolska Matica ni odbila sodelovanja kake struje, ki bi se hotela udejstviti v nje* nem okvirju in po njenem programu in pra* vilih.
Želja vsega učiteljstva je, da se posveti z vso vnemo šolskim, pedagoškim in vzgoj* stvenim problemom, da se šolskoreformno delo prične v večjem stilu izvajati ter da do* bi učiteljstvo močno žarišče za to delo. Po* sebno sedaj je to želja učiteljstva, ko vsak dan v večji meri čuti, da se prosvetna uprava vedno bolj oddaljuje od čistih stremljenj pravega vzgojstva, to toliko bolj, kolikor v višji meri se pogreza v formalizem in parti* zanstvo ter s teh vidikov rešuje ta vpraša* nja. Ni pa še izatonil tudi ideal skupnega dela vseh kategorij učiteljstva in če dosled* no prezira uprava to načelo, ga instinktivno vedno bolj čuti učiteljstvo in mu sledi ter ga hoče udejstviti ravno v pedagoških orga* nizacijah.
Naša pedagoška organizacija, pa naj bo »matica« ali »centrala«, naj tvori vez med uči* teljstvom vseh ktegorij, tako da jo bodo lah* ko smatrale vse kategorije za upravičeno raz* pravljati o problemih vzgojstva in šolstva od najnižjega do najvišjega ter podajati avtori* tativno mišljenje o tozadevnih vprašanjih s stališča slovenskega šolstva in vzgojstva, v kolikor ne spadajo vprašanja v področje sta* novskih organizacij. V tem pravcu mora iti smer razvoja in reorganizacije te korporacije. Kar je Srbijancem davni Prosvetni Savet, to naj bo nam naša pedagoška Matica.
Zato mora biti privatna iniciativa moč* na, ne smemo cepiti svojih sil in jih ne tro* siti na dve strani, najmanj pa se smemo pri skupnih kulturnih vprašanjih deliti po pro* v-incijalnih mejah in v tem slediti prosvetni upravi.
Učiteljstvo želi slediti modernim izku* stvom, želi posvetiti vse svoje sile šoli in pro* sveti iz vidika in interesov naroda in držav* Ijanov — interes stvari in stanu pa zahtevata z oziirom na še vedno majhne naše razmere,
da ne cepimo svojih energij.
Nečemo ovirati dela, a višja sila — in* teres stvari in stanu — zahteva, da se vodi* telji na obeh straneh ozirajo na želje uči* teljstva.
DR. FRANJO ČIBEJ:
Problem Slovenske Šolske Matice.
Po treh letih se za letošnjo Veliko noč (na velikonočno sredo, 4. aprila) vrši zopet občni zbor Slov. Šolske Matice, ki ima dvojni namen: podati sliko o Matičnem dedovanju v zadnjih letih, obenem pa tudi določiti pro* gram in delokrog za bližnjo bodočnost. Ob itej priliki si dovoljujem podati nekaj misli.
SŠM je v našem kulturnem, zlasti pa pe* dagoškem življenju vršila važno poslanstvo, četudi moramo priznati, ¡da opažamo sedaj neki
zastoj v delovanju te naše kulturne ustanove.
Vzroke za njeno tedanjo disorientiranost je treba pač iskati največ v dejstvu, da so se naše kulturne prilike v zadnjih desetih letih skoraj do tal spremenile. Nujno je, da se tudi SŠM postavi na nove fundamente, če hoče uspešno vršiti nalogo, ki ji po vsem bi* stvu gre.
Prevrat nam je prinesel lastno državo in s tem tudi veliko nalogo, da si ustvarimo svoje lastno vzgojstvo. Navezani smo sami nase; od naše sposobnosti, teoretične in prak* tične, bo zavisno, kakšna bo v bodoče naša šola, vzgoja in izobrazba učiteljstva, splloh naša pedagoška kultura.
Zadnja leta so prinesla na pedagoškem področju bistveno novih stvari.
Mislimo tu na važne praktične posikuse, preurediti vzgojne forme, mislimo na nove probleme, ki jih prinaša naše socialno in go* spodarsko ižvljenje in ki jih drugod v veliki meri že upoštevajo v praksi. Mislimo dalje .zlasti na napredek, ki ga je napravila zadnja leta pedagoška teorija, ki je res šele izadnji čas postala znanstvena panoga z lastnim de* lokrogom in obrodila obilico isadov, pred* vsem pa na napredek v psihološkem, sociolo* škern in kultumofilozofičnega pojmovanja vzgoje in vzgojstva.
In še ena točka je, ki je slovenske kul* turne razmere bistveno spremenila: to je ustanovitev naše lastne univerze. Odkar ima* mo Slovenci lastno univerzo, je opaziti v vsem našem duhovnem življenju velik na* predek in dviganje. Do vojne in prevrata je bilo bore malo slovenskih publikacij, ki so bile na višku sodobnega znanstva; v vsej naši dotedanji publicistiki se pozna neki diletan* tizem, velika naivnost in nekritičnost. Škrat* ka, manjkalo nam je nivoja, povsod, zlasti na pedagoškem področju. Če vzamemo danes v rOke knjige prejšnjih desetletij, se človek često z nasmehom obrne od nezrelosti in ne* znanstvenosti tozadevnih publikacij.
Našteta dejstva
zahtevajo nujno preureditev in reorganizacijo Slovenske Šolske Matice.
SŠM se mora prilagoditi novim kulturno* socialnim razmeram, novi znanstveni pedago* giki, začrtati si mora za prihodnja leta točen delovni program, teoretični in praktični. Sto* piti mora v tesen stik z našo najvišjo kul* turno ustanovo — univerzo in
izbrati mora nov odbor, ki bo te naloge gibčno in točno izvrševal.
V tem pogledu bi hotel podati nekaj prak* tičnih smernic.
Revščina našega knjižnega trga nam ne dopušča, da bi po nepotrebnem tratili ener* gije, da bi poljiubni založniki zalagali peda* goške publikacije. Naše ostale kulturne usta* nove so si kolikortoliko porazdelile delokrog. Slovenska Matica ima za več let izdelan to* čen program, prav tako Tiskovna zadruga, Leonova družba, Mohorjeva družba itd. In Slov. Šolska Matica naj prevzame vse, kar spada v pedagogiko v najširšem pomenu be* sede, filozofijo in sociologijo — za kar ima možnosti s svojo »priročno ped. knjižnico«, poleg tega bi izdajala po subiskripciji ali tudi popolnoma prosto druge znanstvene in po* ljudno znanstvene spise pedagoške in filozo* fične vsebine. Zlasti pa mora SŠM poskrbeti za moderne učbenike iz pedagogike, ki jih nimamo prav nobenega, a jih naša učiteljišča nujno potrebujejo.
Glavni namen SŠM je gojitev pedago* gilke, teoretične in praktične.
Potrebno se mi zdi, da si napravimo toza* devno točen program
za več let naprej. Izbrati bo treba odbor, ki bo obem nalogam kos. Z ozirom na znan* stveno pedagogiko si moramo biti na jasnem, da mora biti tu izključen vsak diletantizem in mladostni entuziazem, vse nezrelo in ne* kritično eksperimentiranje s šolo in z učenci ter samoljubno in tendenciozno izrabljanje
vzgojstva. Pedagogika se je v zadnjem času dokopaTa do resnih in trdnih temeljev, zato danes ni dopustno več delo šušmarjev in ne* strokovnjakov. Tudi SŠM mora prinašati spise, ki bodo imeli »nivo«, to se pravi: ki bodo ustrezali sedanji znanstveni pedagogiki. Vedeti treba, da ni vse, kar se danes izdaja za »moderno pedagogiko«, čisto zlato.
»Priročna pedagoška knjižnica«
bi lahko prinesla vsako leto vsaj eno dobro knjigo. V desetih letih bomo Slovenci lahko imeli deset dobrih pedagoških teoretičnih knjig. V tej izbirki naj bi prišle na vrsto sle» deče knjige: normalna psihologija (problemi moderne psihologije); mladinoslovje (duše* slovje, antropologija, sociologija otroka in mladostnika); pedagoška psihologija (psiho* logija učenja, vzgoje, izobrazbe, vzgojnih sredstev in institucij itd.); sociologija vzgoj* stva; psihoanaliza; duh in zmisel učiteljskega poklica; naloge, možnosti in meje na pod= ročju vzgojstva; problematska ženska iz* obrazba; zgodovina pedagoških idej; pre* gled inozemskega vzgojstva.
Poleg poljudnoznanstvenih mora SŠM poskrbeti
tudi za knjige s praktično vsebino.
V odbor morajo poleg teoretikov priti izku* šeni praktiki, ki bodo poskrbeli za didaktiko, katera bo odgovarjala današnjemu času. Zdi se mi, da gre tu za dve važni točki. Z ene strani potrebujemo didaktičnih spisov o te* lesni, seksualni, jezikovni* socialno*etični, re* ligiozni, državljanski, ¡narodnostni, znanstive* ni, umetniški delovni, poklicni vzgoji ter vzgoji za gospodinjstvo in materinstvo. Na drugi strani pa nam treba takih knjig iz rok izlkušenih praktikov, ki bi biTe osnovane po principu: »Tako sem jaz delal ter prišel do istinitih uspehov.« Takih knjig nam danes povsem nedostaja, a bi brez dvoma veliko zalegle.
Kako naj bi se organiziralo ostalo delo* vanje SŠM, izobrazba članov, poučni tečaji, snovanje in organizacija knjižnic itd., o tem naj razpravljajo drugi.
Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru.
Dne 4. marca t. 1. predpoldne se je vršil redni občni zbor, prvič v razširjeni obliki; prisotni so namreč bili tudi že 'delegati po* sameznih učiteljskih društev UJU. Doslej so prijavila svoj pristop sledeča društva: slo* venjgraško, vranislko, celjsko, šentlenarško, šoštanjsko, mariborsko, Maribor * okolica, murSko*soboško, ormoško, šmarsko, konji* * ško, marenberško, mežiško, kozjansko, lju* tomersko, meščanisko*šoteko za Mariborsko oblast. Med udeleženci je bi?o tudi učitelj* stvo iz Ljubljanske oblasti ter delgata UJU, gg. Hreščak in Pahor.
1. Poročilo odbora: Tajniško poročilo je izkazovalo 5 sej in 7 sestankov; razven tega je priredila P. C. Pesitalozzijev večer iin dvo* dnevni razgovor o delovni šoli, v zvezi z raz* stavo. P. C. je pošiljala Čianke strokovnim listom, zlasti »Popotniku«. Glavno delo P. C. je bilo to leto, da je pripravila pristop uči* teljstva iz vse Mariborske oblasti in izvedla prilagoditev prejšnjega »Krožka« novim, ob* širnejšim zahtevam.
Blagajniško poročilo izkazuje 4480 Din dohodkov in 11.645'50 Din iizdatkov; diferen* co so krili prihranki iz prejšnjega leta. Do* hodke tvorijo: podpora Posojilnice v Na* rodnem domu 1500 Din, članarina od učitelj* stva v mestu in bližnji okolici 1460 Din, čla* narina učit. dr. Šoštanj 486 Din, članarina učit. ¡dr. Celje 720 Din, razni 31 Din; obresti 283 Din. Izdatke tvorijo: knjige in revije 5855'50 Din, ¡podpora delegatu za ped. kom* ferenco v Locarnu 3000 Din, tiskanje »Se* znamov« 1500 Din, prireditve in poslovni stroški skupno 1290 Din. — Blagajnik ugo* tavlja, da je tvorila članarina telkom obstoja »Krožka« najlsigurnejši dohodek, četudi ne posebno izdaten; podpore so vedno jako va* rirale. Za nemoteno delovanje P. C. je zato potrebno, da pristopi po možnosti vse uči* teljstvo Mariborske oblasti kot člani; žrtev je za posameznika izredno majhna, ugodno* sti jo lahko daleč nadkompenzirajo, P. C. pa bi se s tem zasigural stalen in izdaten vir. Poziva navzoče, da delujejo za pristop onega učiteljstva, ki še ni pristopilo1.
Knjižničarjevo (poročilo: Lani izposoje* nih 237 knjig (predlani 147), vrnjenih 157
knjig; izposojevaifcev je bilo 70 (predlani 37). Novih knjig se je nabavilo 114, tako da je znašalo skiupno število knjig koncem leta 553. Poučna je ¡statistika izposojenih knjig: didaktičnih se je izposodilo 81, pedagoških 31, psiholoških 28, filozofskih 12, šolsko*po* litičnih 23, revij 25.
2.	Izprememba pravil: Ker je razvoj pre* rastel prejšnja pravila, so se ista morala pri* lagoditi novim Okoliščinam. Zlasti je važna sprememba, da se raztegne delokrog P. C. tudi na Ljubljansko oblast; to ¡so predlagali udeleženci Ljubljanske oblasti. Nova pravila se bodo dala razmnožiti in ¡se dopošljejo po* sameznim učiteljskim društvom.
3.	Volitev: Na poldragi spremenjenih pravil se je izvolil nov, razširjen odbor: pred* sednik ¡dr. Zgeč, podpredsednik Rodé, tajnik Osterc, blagajnik Klemenčič, knjižničar Ha* bermann, odborniki: obl. nadjz. v pok. Sen* kovič, inadz. Tomažič, Juvančičeva, Mlinari* čeva, Rozbaudr Vrane; preglednika Alt in Puhr.
4.	Predsednik dr. Zgeč je nato orisal smernice Centralinega delovanja, ki jih je ob* čni zbor z odobravanjem sprejel. Te smer*
niče objaviv prihodnja številka »Popotnika«. «
Popoldne se je vršila seja širjega od* bora, v prisotnosti obeh delegatov UJU. Razpravljalo se je o podrobnem programu P. C. in s tem v zvezi o razmerju do UJU.
Idejno plat programa tvori dr. Žgečev osnutek. Ker pa vsebuje isti maksimalne za* hteve, se je razmotrivalo, ¡da*li bi ne kazalo programa začasno reducirati na mero, ki bi bila takoj izvedljiva. Dejstvo je namreč, da se mnog učitelj ¡ne loti deTa v smislu nove vzgoje zato, ker stavi ista za sedanjo — pre* hodno — dobo prevelike zahteve. Vendar pa se je odbor slednjič zedinil na rešitev, da se akceptira in objavi »Program« takoj sedaj v polnem obsegu; edino ¡tako namreč lahko po* stane celotna ideja nove vzgoje razumljiva in pokaže učitelju jasen cilj. Posameznemu učitelju je seveda priipuščeno, da to idejo re* alizira pri svojem delu, v kolikor dopuščajo trenotne razmere in — njegova volja in spTet* nost.
Glede praktične plati programa se je
zlasti povdarila potreba, da se sedanja knjiži nica znatno razširi; že sedaj se je pokazala kot premajhna. Dobra knjiga je izvrsten pri* pomo ček k preorijentaciji. Sklene se, da se v to svrho naprosi za podporo Oblastni šol* ski odbor Mariborske oblasti in vsa tri večja mesta: Maribor, Celje, Ptuj. Glede oblike podrobnega dela sta zahtevala delegata UJU, da se P. C. poslužuje obstoječih izobraževal* nih krožkov, ker bi sicer organizacija morala nasprotovati. Toda delo, ki ga hoče vnesti P. C. med učiteljstvo, je svoje ¡narave; ob* stoja v tem, da se učitelj mirno, nemoteno vglablja v ideologijo nove vzgoje in jo v svojem delokrogu skuša praktično izvajati. Obvezno razpravljanje in debatiranje po krožkih, brez praktičnih izkustev ina novi /podlagi, je brezplodno. P. C. mora imeti to* rej neposredne stike z vsakim posameznim, vmesne instance bi samo zavirale delo. Če se Strne nekaj »iskajočih« ¡posameznikov v ožji krožek v svrho medsebojne izmenjave misli, medsebojne hospitacije, torej iz spontanih razlogov, ¡brez vseh obveznosti, je pa to lah« ko jako plodovito. Gotovo bo v posameznih slučajih P. C. jako dobrodošla pomoč izobra* ževalnih krožkov ali isploh učiteljskih orga* nizacij, a dela ne more principijelno nave* zati nanje. Vsled naivedene izjave delegatov je torej ostalo razmerje med UJU in P. C. nekoliko nejasno; želeti pa bi bilo v interesu obeh, da se razčisti. — Razširjeno delovanje ¡bo zahtevalo, da P. C. izdaje svoje publika* cije; za sedaj je pripravljen rokopis g. Do* beršeka. Izdala bo v kratkem tudi izpopol* ¡njene »popisnice«. Bil je stavljen predlog, da prevzame P. C. Slov. Šolsko Matico; vendar še stvar ni dozorela in za sedaj to izpade iz programa. Za pospešen razvoj šolstva je ¡po* trebno ustanavljanje »poskusnih« šol; P. C. bo to 'vprašanje pospeševala in skrbela, da se seznani nekaj članov s poskusnimi šolami v inozemstvu, da se jim tako olajša oživotvor* jenje pri nas. Sploh bo P. C. gojila najtes* nejše stike z inozemstvom.
Slučajnosti: Na vabilo ljubljanskega Podmladka Rdečega križa (g. ravn. Novak), da P. C. sodeluje pri počitniškem tečaju, se sklene, da se P. C. odzove. V letošnjih po* čitnicah se vrši v St. Martinu pri Gradcu te* čaj za nadaljevalno šolstvo s posebnim ozi* rom na vzgojno stran; tudi tega se udeleži nekaj članov P. C., če bodo dopuščale gmot* ne razmere.	Tajnik.
OTE
za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom
♦
Za naročilo zadošča dopisnica. (Gg. učitelji poseben popust.)
dobavlja po najnižji ceni
„MATIČNA KNJIGARNA"
LJUBLJANA
Za svoje socialno-gospodarske ustanove
storimo premalo.
Učiteljski dom v Mariboru in Konvikt v Ljubljani kličeta na pomoč. — Izjava obeh predsednikov. — Zdraviliški dom v Rogaški Slatini se lepo razvija. — Nabirajte nove člane za Učiteljsko Samopomoč. — Pomagajmo
si sami, ker drugi nam ne bodo!
III.
Narod, ki danes vlada svet, nam more biti tudi glede vzgoje in pouka za vzgled. Angleži sicer še pred sto leti niso imeli prave vtzigoje, vendar se lahko danes učimo pri njih. Že pri otroku vidimo, kako je z vzgojo na Ang eškem: enostavna hrana, trda postelja, popolna snaga v vsem, kar je z otrokom v zvezi. Angleška deca se oblači čim udobneje in enostavneje, obleka je proti mrazu, dežju, a nikdar ne ovira prostega gibanja. Pri vsa« kem vremenu mora na zrak, brez obzira, ka« ko je zunaj, pa 'bilo poleti ali pozimi. Vendar ostane otrok talko dolgo otrok, kakor je sploh mogoče, razvoja se nikdar ne forsira. Ta si« stem se je razvil sicer polagoma, a danes se ga vse drži.
Ralzlični možje so preobrazili vzgojo na Angleškem Danes je Ang ež ves mišica in energija, vztrajnost. Herbert Spencer je ugo« tovil, da je prvi pogoj za vsak uspeh, ako si »močna žival«: čuvati zdravje, to je naša dolžnost, škodovati mu — greh. Telesna mo« rala bi se moglo imenovati to. To moralo va« ruje Anglež s sistematičnim telesnim vežba« njem. Na delu za to moralo vidimo vso an« gleško družbo, učenjaka in pesnika, novinarja in politika, javnega de avca in' zasebnika. Vsaka novozgrajena hiša mora imeti kopal« nico, poleg vsake knjižice, ki se odpre, se odpre tudi brezplačno ljudsko kopališče. Srednje in visoke šole so večinom zunaj mest, da je čim več zraka, šolska mladina se naj« manj tri polne popoldneve v tednu telesno vežba na prostem. Šola na Angleškem ne po« zna zaporne kazni, in sicer zato ne, ker no« čejo otroka zapirati v prostoru s slabim zra« kom.
Mož, ki je bil pravi reformator vzgoje na Angleškem, se imenuje Tomaž Arnold, protestantski pastor. Ta je postavil vzgoji cilj: christian gentleman, ki je postal geslo. Učenec naj vidi v svojem vzgojitelju vzor človeka, ki se ne plaši nikakega truda, da na« pravi iz svojega vzgojevanca koristnega člana človeške družbe, krščanskega viteza. Vrl člo« vek naj postane iz otroka. Zato mu je treba popolnoma zaupati in dokazati to tako, da se otroku prepuščajo točno določene dolžnosti in odgovornosti. Zidati na čast gojenca, je temeljna črta angleške vzgoje. S tem pa, da se na otroka zanesemo, smo tudi že začeli najneiizlprosnejšo borbo proti laži Nič se v Angliji tako neizprosno ne pobija kot laž. Brezpogojna resnicoljubnost, zvestoba in smisel za občestvo, za medsebojno pomoč vsak trenutek, to so bistveni angleški znaki vzgoje že v najnežnejši dobi. Posebno obče« stveno življenje se neprestano neguje: vse dušne in telesne moči se zastavljajo, da se doseže skupni cilj. Kolikor se na Angleškem goji šport, se nikdar ne goji radi rekordov in podobnega, ampak le zato, da se že v mladini razvija zdravo telo in zdrav smisel za sožitje, iza skupnost. Na vse zgodaj se otrok v šoli opozori, da je del občestva, da tudi on nekaj pomenja za celotni zavod, da je tudi od njega odvisen ugled šole in da je zanj odgovoren. Tako se seveda budi v učencu tudi veselje do sodelovanja, do udejstvovanja, s čemer raste otrokova samozavest in vera v življenje, otro« kova energija in aktivnost.
Drugo važno načelo, ki ga izvaja angle« ška pedagogika popolnoma nasprotno nemški, je, da se z vso vestnostjo preiščejo otrokove sposobnosti in potem razvijejo individualno. Kakor je vzgoja čim naravnejša, tako se tudi pouk vrši popolnoma različno kot na konti« nentu. Šola je v Angliji predvsem vzgajali« šče. Nikdar ne sme biti posredovalka znanja, katero oistane pri nas mrzla, mrtva snov. Ako fcnanje ne obuja v učencu samohotne volje do življenja, do udejstvovanja, alko nima to znanje praktičnega smisla, ga smatra angle« ška vzgoja za manj nego nič. Pouk sam mora biti torej najprej vzgojen, zato razume An* glež kot vzgojo vedno tudi pouk. Tu se mla« dini možgani ne napolnujejo s snovjo, tem« več se skuša zbuditi in okrepiti v njej volja za učenje in delo v vsem poznejšem življenju. (Pri nas je čisto nasprotno: kdor ima »zre« lostno« diplomo, ne pogleda več knjige — iz« obrazba mu ni več potrebna!) Vrednost šole se na Angleškem ne ocenjuje po tem, koliko Izna dijak, ko je dovršil šolo, ampak po tem, kako je šola delovala na njegovo dušo in telo, to je, koliko se je v mladeniču razvilo zanosa in sposobnosti, da se še nadalje sam izobra« zuje in izpopolnuje. (Pri nas imamo drugačne nazore: mislimo, da je človek toliko več vre« den, kolikor več ise je naučil na šolskih klo« peh; zahtevamo nj. pr. — akademsko izobraz« bo za učiteljstvo, ker sodimo, da bomo toli« ko več znali, kolikor več časa bomo sedeli v šoli. In šolske reforme gredo pri nas večino« ma za tem, da podaljšamo učni čas!)
Kako je z učno snovjo, z učnimi načrti? Pri nas morajo biti načrti alfa in ornega vse« ga. Kakor se nič ne oziramo na razvoj indi« vidualnih sposobnosti gojenca, tako se mu vsiljuje snov, ki nima in ne bo nikdar imela zanj pravega pomena. Na Angleškem ni o učnem načrtu pravzaprav niti govora. Poedi« ne šole, da, celo poedini učitelji imajo po« polno svobodo, kako in kaj naj učijo. Nihče ne imej ¡nikake oblasti nad mladino, pravijo, kdor je ne uči. Profesorja v našem smislu an« gleška šola ne pozna. Kdor mladino uči, jo spremlja iz najnižjega do najvišjega razreda, seveda nikdar ne nad štiridesetorico dijakov. Da bi dal kdo toliko in toliko stranic, ki naj -se jih mladina uči doma, tega si na Angleškem niti misliti ni mogoče. Ves pouk je urejen tako, da vse delo izvrši v šoli. Več kot osem ur dnevno ni učenec nikdar siljen delati. Pri nas se izven šole goji »biflanje«, ki pusti če«
sto zle posledice ¡na duši in na telesu za vse življenje. Angleški učitelj je n. pr. prepričan, da se lagodovina ne more učiti po periodah kakor se dela pri nas. Naše letnice, vladarji, sistemi so mu naravnost nerazumljivi. Zato navaja, kaj in kako naj dijak čita in preuču« je. Tako si nekaj nadarjenih in delavnih učencev pridobi originalno in globoko znanje zgodovine, drugi ne znajo ničesar. Nič zato, večina itak ne bo imela morda nikdar več v življenju potrebe tega znanja.
Najbolj pa se angleška šola odlikuje po tem, da gleda tako učitelj kot tudi javno mnenje, da šola zbudi zanimanje za pouk in da to zanimanje tako ojači, da se knjiga in učenje omilita učencu iza vse življenje. To se smatra za prvo dolžnost šole. Zato angleški profesor nikdar ne dolži učencev, kadar vidi, da ga ne poslušajo poizorno, ampak sebe. Z drugo besedo: tudi učna snov je vredna na Angleškem toliko, kolikor so vredni ljudje, ki jo morajo podajati. Zato se paizi v prvi vrsti, da so učitelji ljudje na mestu. Vsi ve« do, da je njih življenska naloga vzgajati po« polne, samostojne ljudi, ki so krepko inave« zani na celoto, ki imajo močno voljo do služ« be za občestvo, ljudi, ki znajo poprečno — ko so dovršili šolo — mnogo manj od Nemca ali Francoza, toda kar znajo, znajo dobro in potem, kar je glavno, vse življenje študirajo dalje in — delajo.
Angleški pedagog ni niti uradnik kot pri nas, niti sanjar. Prve njegove kreposti so: poznavanje življenja, družbe, človeštva, gmotna neodvisnost in svobodna, samostojna sodba.
Take vzgoje pri nas ni. Pri nas je vse tako urejeno, da šola ubije inicijativo, ener» gijo in svobodno voljo. Med našo šolo in življenjem ni nikake skladnosti več. Pouk nima niti *nce praktičnosti, nima zveze z življenjem, z ralzvojem družbe. A če si upa kdo to povedati, mu zapro usta, da je lajik, da je diletant. Niti zdravega razuma ne raz« vijamo gojencem, niti krepke volje, niti krep= kih živcev. Nasprotno, šola nas dela nespo« sobne za naš najbližji in stalni življenski poklic.
Angleška vzgoja stremi za tem, da se razvije značaj, močan čut za skupnost, vite« ško ravnanje, angleški pouk pa skuša oskr« beti gojencu tako praktično znanje, ki bo povsod vredno kot gotov denar, ko bo človek stopil v življenje.
Kakor imamo na kontinentu nekako se« lekcijo inteligentov večinoma iz premožnih slojev, tako se na Angleškem omogoča raz« voj talentiranih ljudi. Študij je pri nas nekaj tako dragega, da ga zmorejo le oni, ki imajo dovolj sredstev. Kdor ni bogat, bo komaj kdaj dosegel najvišjo izobrazbo. Z denarjem se obiskujejo šole, se kupujejo knjige, se pia> čujejo inštruktorji, se vpliva, da pridejo ne« sposobni ljudje naprej in končno v najboljše službe. Kdor nima denarja, naj ne sili v šole, naj ostane tlačena para, če je še tako nadar« jen, in naj gre kvečjemu v takozvani inteli« genčni proletarijat. Šola ni zanj, šola je pri« vileg premožnih! Takšno selekcijo imamo mi. In če je kdo pri nas vendar toliko srečen, da more obiskovati šolo, ker ima dar, pa ga zlo« mimo s svojim učnim sistemom, ako ima ko« ličkaj svoje volje. Ce se ne upogne, ga pože« nemo iz šole, kakor hitro pokaže nekoliko samostojnosti. Predpisov je toliko, da ga vsak čas lahko ustrahujemo. Ne potrebujemo darovitih, samostojnih ljudi, vzgojiti mora« mo hulje. Zato ubijemo pogosto najsposob« nejše najenergičnejše in se potem škandalizi« ramo na izprijenih študentih. Tak je naš šol« ski sistem in kdor mu noče malikovati, ne sme imeti besede pri vzgoji!
Angleži delajo drugače. Skribe, da se dvi« gnejo talenti iz vsega naroda, iz najzakotnej« ših vasic. Cim origina.mejši in samostojnejši talent, tem lažje se razvije. Pri nas bi takega človeka zaprli v blaznico, na Angleškem se mu pomaga z bogatimi, takozvanimi kraljici« nimi štipendijami. Najoriginalnejši in najsa« mostojnejši jo dobi najprej, zakaj Angleži dobro vedo, da bo naglo postal steber njih moči in gospostva.
A kakor se omogoča razvoj poedincu, tako se tudi šolski ustanovi ne krati svoboda tako nesmiselno kot drugod. Angleška šola je še vedno kolikor toliko prosta. Svobodno se ustanavlja in uveljavlja. Self«governement velja tudi tukaj. Država prepušča prvo be« sedo zasebni pobudi, s čimer doseže, da se za šolstvo zanima vsa javnost, da sodeluje in nosi odgovornost. Kjer se pokažejo uspehi, daje država visoko podporo in omogoča raz« voj. Toda šolstva si ne prisvaja, ga ne krati v njegovi svobodi in predvsem ne nastavlja dninarjev namesto vizgojevalcev.
Tudi dijak je svoboden v svojih mislih in v znanstvenem delu. Kakor živi večinoma v nekakem internatu, imajo ti internati ven« dar svojo najširšo avtonomijo. Vzgojitelj živi skupaj z gojencem. Ako pomislimo, kako je učiteljstvo izbrano, kako živi Tes samo vzgoji in pripravljanju mladine za življenje, potem razumemo, kako velik pomen ima stalno, ne« prisiljeno občevanje dijakov z učitelji, kako vpliva nanje svoboden razgovor s priznanimi osebnostmi in često z učenjaki.
Ves šolski sistem je torej od našega tako različen, kakor je različno dvajseto stoletje od devetnajstega. Za sto let smo navlzkriž, in če se sistem ne bo spremenil, ne bodo prav nič pomagale vse tožbe o nezadostnih uspehih pri klasifikacijah.
Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, čepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK, nasled.
MILOŠ KARNIČNIK
LJUBLJANA, Stari trg štev. J8.
OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DOMA V MARIBORU
se je vršil dne 19. marca t. 1. v Mariboru. Udeležba je bila zelo slaba.
Ko je predsednik otvoril zbor in se je odobril zapisnik poslednjega občnega zbora, je podal tajnik kratko
poročilo o delovanju upravnega odbora
v preteklem letu. Navedel je, da je odposlal nekaj prošenj za podporo, več vlog na pred« stojništva raznih javnih uradov v zadevi na« kupa državnega grba in zemljevidov, objavil v stanovskem glasilu nekoliko člankov, s katerimi je vzbujal zanimanje za društvo in razposlal v začetku šolskega leta vsem šol« Skim upraviteljstvom vabila za narocitev za« loženega blaga. Nato je naznanil, da je imel upravni odbor eno sejo in da sta se vršili dve skupni seji nadzorstva in upravnega od« bora. V sejah so se obravnavale vse važneje tekoče zadeve in se je sklenilo: opustiti pro« store, katere je imelo društvo v najemu, ker je sedaj učitelj iščnikom vsako zbiranje pre« povedano; skrbeti, da se tudi za šolsko leto 1927./28. posreduje pri najemu dijaških sta« novanj; založiti učne slike za telovadbo, ki jih pripravlja strokovni učitelj I Lavrenčič in spremeniti društvena pravila razmeram primerno. Dalje se je sklenila iz risaTjem zemljevidov nova pogodba, dalo nekim uči« teljskim sirotam do prejema pokojnine brez= obrestno posojilo na. razpolago ter se je do« volila nekemu učiteljiščniku denarna pod« pora, dvema pa se bode nabavila obleka in perilo.
Upravnik je poročal,
da se leta 1927. ni založilo nič novega, ker je bilo poprej treba poravnati stare obvezno« sti. Naročila se v splošnem plačujejo redno. V 508. pošiljkah je razposlal širom cele držaye za 63.262 Din blaga, in sicer 16 ko« madov zbirke »Prekmurske pravljice«, 158 komadov dela »Oder«, 1024 državnih grbov, 914 zemljevidov Pohorja, 717 zemljevidov Slov. goric, 449 zemljevidov Prekmurja, 712 zemljevidov Celjske kotline, in 4189 zemlje« vidov Ljubljanske in Mariborske oblasti. V (zalogi je še ostalo 179 komadov knjige »Prek« murske pravljice«, 1850 brošuric »Oder«, 3374 grbov in 32.447 zemljevidov.
V bližnji bodočnosti bode društvo izdalo latinske in cirilske črke v genetičnem redu, učne slike iz telovadbe in par slik za reali« stični pouk. Pokazal je načrt slike elektrarne na Fali.
Ker se dosedanji načini agitacije niso dovolj obnesli, predlaga, da se organizira agitacija od šole do šole.
Blagajnik je najprej poročal
o denarnem prometu leta 1927, in potem po« dal pregled delovanja društvenega vodstva od ustanovitve društva do konca prošlega leta.
Leta 1927. je U. D. imel sledeče dohodke: 1. Članarina 11.883 Din. 2. Darila 9055*90 Din.
3.	Izkupiček za zemljevide 44.950-45 Din.
4.	Izkupiček za grb 16.332*22 Din. 5. Izkupi« ček za »Oder« in »Prekmurske pravljice« 1343-50 Din. 6. Prispevek UJU iza učiteljski naraščaj 3000 Din. 7. Obresti glavnic 5339-85 Din. 8. Obresti 'državnih obveznic 1686i50 Din. 9. Podnajemnina 1450 Din. 10. Tri ob« veznice po 100 Din = 300 Din. Skupaj 95.341-42 Din.
Izdatki so znašali: 1. Tisk zemljevida 34.237 Din. 2. Nagrade — risanje zemljevida 13.400 Din. 3. Najemnina za prostore za uči« teljski naraščaj 6760*05 Din. 4. Režijski stro« ški 2465-75 Din. 5. Učiteljskemu konviktu za zemljevide 1500 Din. 6. Podpora 630 Din. 7. Manipulacijiski stroški pri poštni hranil« niči 491-40 Din. 8. Razni drugi stroški 374*50 Din. Skupaj 59.859-15 Din.
Ako se prišteje gotovini v znesku 35.182*27 Din še vrednost omenjenih 3 ob« veznic po 100 Din in terjatve v znesku 5000 Din, je razvidno, da se je v poročilnem letu zvišalo premoženje društva za 40.482*27 Din.
Razmeroma majhen končni efekt so po« vzroeili stroški za risanje in tisk zemljevidov v znesku blizu 45.000 Din. Ker pa je vsa za» loga plačana, bode bilanca za tekoče leto go« tovo mnogo ugodnejša.
Sedaj ima društvo to«le premoženje:
1. Gotovina 110.653*64 Din. 2. Nominalna vrednost državnih obveznic 22.000 Din. 3. Vrednost blaga in inventarja 186.436*50 Din. 4. Terjatve 5000 Din. Skupaj 324.090*16 Din.
Pri raizgovoru, ki je sledil blagajinikove« mu poročilu, se je splošno obžalovalo, da se je vplačalo tako malo članarine. Niti polo« vica učiteljstva mariborske oblasti noče za svojo najvažnejšo gospodarsko ustanovo žrtvovati malenkostne vsote 1*66 Din na me« sec. Zanimivo je tudi, da so društvo naj« manj podpirali tovariši in tovarišice, ki uži« vajo vsled dobrih krajevnih razmer mnogo ugodnosti in da so razmeroma najbolj po« žrtvovalni upokojeni učitelji(ice) v Mariboru, skoraj sami — staroupokojenci.
Tajnik je svetoval, da je razpoložljiva gotovina varno naložena v kakem pripravnem stavbišču ali pa v pri« mernem poslopju. Zato je občni zbor poob« lastil širji odlbor, da sme ta nasvet izvesti.
Tovariš J. Klemeinčič je kot predsednik nadzorstva poročal, da se je o blagajniškem poslovanju izvršila temeljita revizija in da se je ugotovil popo.en red. Radi tega pred« laga, da se račun za leto 1927. odobri.
Poročila vodstva so se vzela z odobra« vanjem na znanje.
Na predlog tovariša F. Karbaša se je tudi za tekoče leto določila
članarina v znesku 20 Din. \ Ker je ta vsota, posebno, ¿ko se plačuje v obrokih, malenkostna, se apeluje na učitelj« stvo mariborske oblasti, da pristopi potom učiteljskih društev korporativno U. D.
Poročevalec
za spremembo pravil
tovariš M. Lešnik, je izvajal, da je spTemem« ba sicer potrebna, toda nujna ni. Da dobi društvo dobra in za daljši čas uporabljiva pravila, naj se zadeva temeljito obravnava. Najprej morajo o predmetu razpravljati uči« teljska društva in šele potem naj o njem sklepa prihodnji občni zbor.
Volitev društvenega vodstva
se je izvršila z vzklikom. V upravni odbor so bili izvoljeni dosedanji odborniki, in sicer: A. Hren za predsednika; J. Rajšp za pod« predsednika; M. Kožuh za blagajnika; Š. Vo« denik za tajnika ter M. Hočevar, F. Karbaš, M. Lešnik, Lj. Muzek in M. Planer za od« bornike.
Glede nadzorstva je bil sprejet predlog tovariša Klemenčiča, da se izvolijo vsako leto drugi odborniki. Nato so bili v nadzorstvo izvoljeni: g. A. Mešičkova, g. T. Šijančeva, F. Lovše, Lj. Petrič in M. Pučelik.
Predlog se je stavil in sprejel samo sle« deči: tovariš J. Klemenčič je priporočal, da se na novih nakladah zemljevidov tiskajo krajevna imena z večjimi črkami.
Končno je predsednik zaključil občni zbor s prošnjo, da udeleženci v svojih krogih vzbujajo zanimanje iza društvo.
IZJAVA.
Učiteljski dom v Mariboru in društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta delujeta z enakimi cilji vsak v svojem področju. Prvi gospodarski akciji se medsebojno podpirata, zato priporočamo stanovsko zavednemu uči« teljstvu, da ne zavrača pošiljk in ponudb, ki bi izhajalo iz drugega področja.
Ljubljana, 24. marca 1928. Anton Hren.	Josip Lapajne.
Površnost. Neka tovarišica je pri avtor« ju »Igric«, ki jih je založilo Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta, pismeno vprašala, kje bi nabavila njegove igre, isto« časno pa je zavrnila po Konviktu vposlana dva izvoda. Svetujemo, da se tov. v bodoče potrudijo pošiljke odpreti in pregledati vsaj v svojem interesu, če že ne čutioj potrebe svojemu stanu breiz osebnih žrtev kako ma« lenkost nakloniti.	J. L.
»Vrabci« so najprimernejša igrica za spomladansko dobo. Kostum edino: dolg dvojni klun iz lepenlke. Jako kratkočaisno! Dohodki zeilo dobrodošli Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta.
UČITELJSKI ZDRAVILIŠKI DOM V ROGAŠKI SLATINI r. z. z o. z.
Osmi redni občni zbor se je vršil dne 11. marca 1928 v Celju. Iz poročila načelstva se povzame, da je štela zadruga koncem leta 1927 — 172 članov s 195 deleži v izinesku 48.575 Din.
Denarni promet v poslovnem letu 1927. je znašal 78.238*84 Din.
Po odobreni bilanci so znašala 31. de« cemJbra 1927: Aktiva: Vrednost hiše in po« sestva 45.196-16 Din. Vrednost pohištva po 10% odpisu 6748-47 Din. Vrednost perila po 15% odpisu 8083-84 Din. Naložen denar 13.574-85 Din. Vrednostni papirji 1100 Din. Delež pri Zadružni zvezi 50 Din. Poštna hra« nilnica 128*01 Din. Skupaj 74.881-33 Din.
Pasiva: Deleži 48.575 Din. Izposojila 15.000 Din. Prehodni zneski 30 Din. Rezervni zaklad 8466*30 Din. Cisto dobiček za 1927. leto 2810-03 Din. Skupaj 74.881*33 Din.
Rezervni izaklad znaša /po pripisu vsega poslovnega dobička H.276'33 Din.
Po sklepu občnega zbora se naznanja p. n. zadružnikom:
1.	Deležem se določijo za 1. 1927. petod« stotne obresti, ki se pa izplačajo le onim za« družnikom, ki zahtevajo izplačilo majdalje v 4 tednih po tem razglasu v »Učit. Tovarišu«.
2.	Zadružniki uživajo v »Učit. domu« 75% popust od cene sob. (Kot solastniki hiše pa plačujejo le polovico kopališke in godbene takse).
3.	Zadružniki, ki posetijo zdravilišče in se žele nastaniti v »Učit. domu«, se morajo prijaviti pravočasno — za čas glavne sezone najmanj 4 tedne poprej pri upravnici doma ali pri načelniku zadruge Antonu Gnusu na Dolu pri Hrastniku.
4.	Člani onih učiteljskih društev, ki so pristopila kot zadružniki zadrugi »Učit. zdrav, dom v Rogaški Slatini uživajo 10% popust na ceni sob. Teh društev je doslej 15, in sicer 6 iz ljubljanske, 9 pa iz maribor« ske oblasti.

Tovariši(ice) ostalih društev zdramite se!
Prijave in dopisi se blagovolijo nasloviti na zadružnega načelnika — Dol pri Hrast* niku.
DRUŠTVO UČITELJSKA SAMOPOMOČ
ima človekoljuben namen: V najhujši stiski — ob smrti — pomaga potrebnim z denar* nimi prispevki — posmrtninami. Te se rav* najo po številu članstva. Za posmrtnino iz* plača društvena uprava preostalim (vdovi, vdovcu, otrokom itd.) znesek, ki znaša 5*krat toliko Din kot je na smrtni dan imelo dru* štvo članov. — U. S. sprejema za člane uči* telje in profesorje, njih soproge in vdove ter učiteljice vseh javnih in zasebnih šol v ljub* ljanski in mariborski oblasti. Priglašenec ne sme biti starejši od 45 let in mora biti ob času priglasitve zdrav. — Sprejemni pogoji: Priglašenec naj sporoči društveni upravi ali društvenemu zaupniku v srezu sledeče po* datke: Krstno in rodbinsko ime, dan, mesec, leto rojstva, ime rojstnega kraja in bivališče (v mestih ulico in številko). Prijavi naj pri* loži zdravniško potrdilo (brez koleka) ali pos trdilo društvenega zaupnika, da je zdrav. — Sprejemne .pristojbine znašajo od 25 do 74 Din (po starosti); nakaže se jih s položnico, katero prejme priglašenec od društvene upra* ve. — Člani plačajo za vsak smrtni slučaj 5 Din >in enkrat na leto za upravmino in re* zervni fond 6 Din; drugih plačil nimajo. — Z nizkimi prispevki si vsak član U. S. zago* tovi lep znesek, katerega prejmejo njegovi dragi — danes okroglo 11.000 Din. Od usta* novitve v letu 1898 do danes se je izplačalo na posmrtninah 693.117-50 Din in to samo v letu 1927. — 322.095 Din. To so zneski, ki govore dovolj glasno tudi onim, ki še niso člani U. S.! — U. S. vrši svojo dolžnost ne* vsiljivo in na tovarišlki način. V nas samih si iščimo opore, pomagajmo drug drugemu, U. S. naj nam bo res prava samospomoč!
Prosimo vse člane U. S., društvene za* upnike in nabiralce članov po srezih, pred* sednike učiteljskih društev, šolske upravite* lje in ravnatelje raznih zavodov, da vstopijo in povabijo v naš krog vse tiste, ki še niso člani U. S V slogi je moč!
Učiteljska Samopomoč v Ljubljani.
SoloSne vesti.
OBČNI ZBOR SLOV. ŠOLSKE MATICE
se vrši na velikonočno sredo, dne 4. aprila t. L, z začetkom ob pol enajsti uri dopoldne v I. mestni deški osnovni šoli na Ledini v Ljubljani. Spored: 1. Čitanje zapisnika zad* njega občnega zbora. 2. Poročila društvenih funkcijonarjev. 3 Poročilo preglednikov. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. — Ker je občni zbor Sklepčen ob vsakem številu članov, je želeti Itočne udeležbe.
—	Udeležite se občnega zbora Slovens ske Šolske Matice! Vse članstvo, ki je na zborovanjih okrajnih učiteljskih društev iz* ražalo svoje želje igllede Slovenske Šolske Matice opozarjamo', da ima sedaj na občnem zboru priliko iznesti svoje želje in predloge. Letos se voli tudi inova uprava za tri leta ter je sedaj prilika, da ise uveljavijo vsi oni, ki se zanimajo za šolsko reformo, moderne pe* dagoške probleme in s tem pomagajo zbuditi tozadevno delo pri nas iz letargije ter ga or* ganizirati, kakor to Eahtevajo novi časi in nove razmere.
—	Kako kaže naša akcija z »Mladinsko Matico«? Vobče prav lepo. Ponekod celo nad pričakovanje. Le redke so šole, ki se še niiso zdramile. Po vsej priliki stoji, da nam je 10.000 naročnikov že zagotovljenih. Po* čakati pa moramo še, da poteče rok. za na* biranje (15 april), potem bomo pokazali v številkah, (kako smo, koliko nas je in odkod. Z mnogih šol dobivamo naknadnih naročil. Tako je prav! Zlasti so se postavile nekatere enorazrednice! Čast jim! Tako bi bilo lahko povsod, ko bi se tovariši(ice) ne zadovoljili s tem, da so storili že dovolj, ako so raz*
LISTEK
JOS. DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
Drugi razred.
Toplomer: Cev s kroglico, živo sre* bro in deščica; številke in črtice na deščici; kaj se zgodi z živim srebrom, če ga segre* vamo z dihanjem, na solncu, z ognjem, v gorki vodi; toplota raztegne živo srebro; ko neha toplota, se skrči; kako zapišemo stopi* nje; koliko stopinj je danes v šoli; koliko stopinj je zunaj; koliko stopinj je bilo z ju* traj; koliko stopinj opoldne; koliko stopinj je v senci; koliko stopinj na solncu; koliko stopinj je v mrzli vodi; koliko stopinj v gor* ki vodi; kaj čuti roka, če jo denemo iz gorke vode v mlačno vodo; iz mrzle vode v mlačno vodo; toplomer iz gorke ali mrzle vode v mlačno vodo; voda za dojenčka; kopalni to* plomer; zdravniški toplomer; kako merimo telesno toploto z zdravniškim toplomerom; kako ravnamo z zdravniškim toplomerom; koliko stopinj ima telesna toplota; v člo* veku gori brez plamena; kakšno glavo in čelo ima bolkn človek; človek, ki ga vedno zebe; ali pomeni vročina zdravje ali bolezen; ko* liko stopinj ima zdrav človek; vsaka hiša naj ima zdravniški toplomer; premrzla soba, klet, hlev; vsaka hiša naj ima sobni toplomer.
Vetrovi: Vzhod, zahod, jug, sever; veter; od katere strani piha v obraz; oslinjen prst; dim iz dimnika ali tovarne; vetrnica; petelin na cerkvi; od kod prihajajo oblaki,
pečali samo tiste bloke, ki smo jih ponudili. Zdaj je še čas, da se popravi, kar je zamiu* jenega. Ne nehajte prej, douler ne ¡zganete poslednjega omahljivca! Imejte pred očmi: Čim več naročnikov, tem boljše in lepše bo* do knjige. In še to: Knjig ne borno tiskali ■dosti več, nego bo naročnikov. Kasneje jih 'bo 'torej prav težko dobiti; seveda tudi za mnogo višjo ceno, nego je sedanja naročnina. Upravitelji, naročite za šolske knjižnice po več izvodov! Pošljite čimprej naročilnice in denar, da lahko določimo približno naklado!
—	Seja širjega sosveta pov. UJU se vrši glasom sklepa ožjega sosveta v nedeljo, dne 15. aprila t. 1. v Mariboru.
—	Seja šolsko=upravnega odseka UJU — poverjeništvo Ljubljana bo v soboto, dne 31. marca t. 1. oib 15. v prostorih ipoverjeništva.
—	Pedagoški teden v Berlinu. Ko sem v
zadnjem »Tovarišu« prečrtal program pred* stoječega učiteljskega kongresa v Beranu, sem doznal, da je v bistvu tak, kakoršen je vsako* leten tečaj 'za inozemce. Ker se počitniških tečajev udeleže tudi tovariši z vseh krajev sveta, je vsak tak 'tečaj skoraj tudi svetovni ped. kongres. Ker sem se teh tečajev že tri* krat udeležil, poznam poslovanje povodom takih prireditev. Veliko ti hočejo nuditi, zgo* di pa se lahko, da si ne izbereš glede hospi* taeij po raznovrstnih šolah pravih tipov šol Mnenja sem, da je na m cist u, da opolzorim v Berlin nameravajoče tovariše na obisk pri sledečih gospodih: 1. Rektor Schmidt, Pfaz* burgerstrasse, Wilmcnsdorf. V sedanjem vr* venju si je ta zbral srednjo, dobro premiš* lje.no pot, kar je uvaževanja vredno. 2. Tov a* riš Pirner, Wi'lmstrasse 217, osnovna šola. Pri njem imaš priliko seznaniti se z najnovejšimi metodami v risanju. Nekaj posebnega. 3. Rek* tor Jenssen. Poizkusna šola. Umetniška vzgo* ja. Učno snov izbira mladina sama. Tu vidiš učiteljammetnika, ki te bo zadiviil in katerega ne moreš pozabiti. 4. Rektor Giefieler, Berg* manstrasise 60 Njegova posebnost je, »govo* reči zbor«, Sprechchor. Ne zamenjati z izbor* nim govorenjem, Chorsprechen. /Pri tem se vrši dinamslka ojačitev govorjenja, pri govo* rečem zboru pa pride skupnestno čuvstvo do izraza. Ta zbor je nekaj najnovejšega, pri nas še nekaj popolnoma nepoznanega, a je velikega pomena za razne prireditve. Ne opu* sti seznanitve s tem nikdo. 5. Rektor Kar* stadt, Schonhauseraile 166 K in pri njem slu* žeči tovariš Jonke, imata posebne metode v računstvu, narodnem gospodarstvu in tehniki, sicer pa se držita srednje poti. Sta- zanimiva. Slednji še posebej s svojim šolskim muzejem, ki ti da pobudo za tako delovanje. 6. Rektor Fric Karsen. Poizkusna šola. Gotova skupina našega tovariševstva ga smatra za zelo aktu* alnega. Preveč navduševanja skoraj. V Ber* linu se boš prepričaj!, da so njegove ideje težko uresničljive in kritika tovarišev z raz* nih krajev, ki si bodo njegovo šolo ogledali, bo negativna. Z glavo ne moremo skozi izid.— Udeležence opozarjam istočasno na g. F. J. Niemana, vodjo inozemskega oddelka cen* tralnega instituta, ki namerava voditi v pred* stoječih Binkoštih ekskurzijo pedagogov v Slovenijo. Tu bi tudi radi predavali, a žele, da jih UJU v to pooblasti oziroma povabi. Naj se tej želji naše poverjeništvo odzove in pooblasti tovariše, da to povabilo izvrše. To* variši srečno pot. Obilo uspeha, v Munchnu pa ne pozabite na »Deutsches Museum«, ker kaj takega ne vidimo na celem svetu.
Leo P.
—	Odobreni krediti za izplačila pokojnin in zaostankov po partiji 55. Na koncu pro* računskega leta 1927./28. so se izkazali kre* diti za plače državnim uslužbencem, pred* vsem pa upokojencem premajhni. Ministrski svet je odobril nove kredite, s katerimi so bila izplačila za rnarc omogočena in so se tudi v redu izvršila. Poleg 'kredita :za redne po* kojnine, na račun katerega se izplačujejo tudi pokojnine prevedenih kronskih upokojencev, je odobren naknadni kredit 2 ¡milijona di* narjev za izplačilo dvomesečnih prejeimkcv kot pomoč družinam umrlih državnih usluž*
proti kateri strani se pomikajo; ali je isti veter v oblakih kot pri tleh; ali je močnejši veter na hribu ali na ravnem; delo na stre* hah; prepih v solbi; gibajoča se voda; valo* vi; zrak; gibajoči se zrak; reči v gibajoči se vodi; papir in ptičja peresa na vetru; papir* nati zmaj na vetru; sila v zemlji, ki vleče zmaj nase; sila v rokah; sila v vetru; kateri vetrovi so topli: kateri so hladni.
Oblaki: Čemu so podobni oblaki; če* mu je podobna megla; sopara; hlapovi; beli oblaki; ovčice; mrene; temni oblaki; zakaj je hladno v oblačnih dnevih; od katere stra* ni pridejo oblaki; od katerih strani ni obla* kov; nad katero goro je največ oblakov; ohlajeni oblaki na hribu; prši; ohlajeni hla* povi ali sopara pod mrzlo pokrivačo; po čem spoznajo ljudje, da bo dež; cementna tla pred dežjem; živali pred dežjem; stari ljudje čutijo bolečine pred dežjem; zrak po dežju; pluviometer; vrste dežja.
Gozd: Javor; bukev; gaber; hrast; ro* bida; svib; češmin; šipek; farške kapice; rdeči dren; črni dren; gloiv; črni trn; hahica; medulja; bršljan; mahovi; gobe; lišaji; grm in drevo; barva luba; trdota Tesa; barva lesa; barva 'letošnjih mladik; ble«lo*zeleni ali tem* no*zeleni listi; olblike listov; mekhi ali trdi listi; dlačice po listih; krajši ali daljši listni peci ji; sadovi s trdo lupimo; mesnati plodovi; ptiči in plodovi; česa ptič ne prebavi; kaj zrase iz semena; ptiči v gozdu; polh in veve* rica; dletasti zobje; kje raste grmovje; svet* loba in senca v gozdu; katera drevesa so najvišja; katera drevesa imajo ravna debla; katera drevesa najhitrejše rastejo; število drevesnih krogov na prerezanem deblu; kate* ra drevesa rabimo za les; katera za kurjavo: katere dele ravnih dreves rabimo za kurja»
bencev v smislu čl. 124. uradnišikega zakona. Nadalje je odobren kredit 20 milijonov di* narjev za izplačanje zaostalih terjatev iz prejšnjih let in to v prvi vrsti ,za nakazilo neizplačanih pokojnin. Ti krediti me zapa* dejo koncem proračunskega leta in se smejo vršiti izplačila ina raičun istih do konca av» gusita.
—	Predsednik UJU pri prosvetnem mi* nistru. Ker so predloženi novi amandmani za finančni zakon za 1. 1928./29. je ipTOsil g. Petrovič, predsednik UJU dne 18. marca za sprejem pri prosvetnem ministru in ga na* prosil, da bi prišla v amandmane tudi določ* ba glede ukinitve disciplinske uredbe, o pra* vici na polno pokojnino po 32 službenih le* tih in tudi določba glede učiteljske stalnosti. G. minister je izjavil, da to mi bilo predlo; ženo ministrskemu svetu, a ne morda radi tega, ker je bil kdo 'proti temu, temveč, Iker pozitivno ve, da bo izakon o narodnih šolah predložen Narodni skupščini in v tem za* konu je vse gornje zapopade.no in bode s tem tudi uzakonjeno.
—	Z ozirom na razburjenje med enim delom učiteljstva Dol. lendavskega sreza, ki ga je izva! članek »Neznosne razmere za uči* teljstvo ob meji in v Prekmurju« izjavljam, da sem spisal članek iz ozirom na razne do* pise in zadevno razpravo na poziv ožjega so* sveta pov. v Ljubljani jaz in odgovarjam za vso vsebino sam. Vsakomur in tudi javnosti sem pripravljen vsak omenjeni slučaj neiz* podbitno dokazati, če bo v čast gotovim lju* dem, je pa drugo vprašanje! — V Ljubljani, 24. marca 1928. — Ciril Hočevar.
—	Z. L., učenec osnovne šole v C; pre* mestitev v 6. razred. Te dni so prejela šolska upraviteljstva dopis veilikega županstva, od* nosno sreiskih poglavarstev, s katerim smo pomaknjeni učitelji zopet eno stopnjo nazaj. Načelno, kakor tudi speciel.no v tem slučaju je tako postopanje popolnoma napačno. Na* čelno: Edinole uči teljstvo pozna učence isvoje šoie tako dobro, da more popolnoma pra* vilno presoditi njihovo sposobnost. Najslabši učitelj bo svojega učenca bolje poznal, kot nadzornik, ki enkrat obišče šolo v letu, pa če tudi je zadnji dosegel rekord v spoznava* nju otroške duše. In končno zelo dvomimo, če se s takim postopanjem od strani višjih šolskih oblasti učiteljev ugled veča? Samo slepo orodje v roikah drugih pa res nočemo biti. Naj se raje postavijo v šolo gramofoni... Specielno: Stari repetent, učenec torej, ki je len in nemaren, ki tako malo zna, da je spo* soben le za 3. razred, sme naenkrat ne v 4. in tudi ne v 5., ampak kar v 6. razred. Za* kaj? Ker je »moralno skrajno pokvarjen«. Torej ta njegova lastnost, da je moralno zelo pokvarjen, mu daje nadomestilo za neznanje, da sme kljub temu v 6. razred? Ali pa je morda 6. razred »refugium peccatorum«, ka* mor spadajo morallno pokvarjeni učenci? Ne prvo, ne drugo ni res. Če je L. Z moralno silno pokvarjen, bo ravno tako slabo vplival na svoje součence v .6., kakor je v 3. razredu.
V	tem slučaju je edimode izključitev učenca primerna in potrebna. — J.
—	Odbor za ztbližanje jugoslovenskega, čehoslovaškega in poljskega učiteljstva je bil osnovan dne 20. t. m. Ta odbor je osnovan v svrho pospeševanja tesnejših zvez in skup* nega dela vseslovenskega učiteljstva. V od* bor sto izvoljeni: Vlada K. Petrovič, Milan L. Popovič, Vujica Petkovič, Bisenija Lukička, Živojin Dordevič, Tik N. Kostie, Aleksije Duirčič in Dušan M. Priča.
—	Pretres zakona o narodnih šolah. Za* kon o narodnih šolah, ki bo veljaven za 'vso državo, je predelavala v prosvetnem ministr* stvu posebna komisija, ki pa je sedaj dokon* čala svoje delo in oddala zakon v definitivn; izdelavi prosvetnemu ministru, ki ga bo te dni predložil narodni skupščini v odobritev.
V	komisiji je 'sodeloval tov. 'P. Flere.
—	Za urednikovgea pomočnika »Narodne Prosvete« je imenoval Izvršni odbor tov. Dušana Priča, učitelja v Beogradu, ki je do* deljen prosvetnemu ministrstvu in ki je že prej sodeloval pri listu.	'• *
vo; kako skladajo meterska d-rva; kako jih merijo; na kakšni zemlji rastejo gobe; pod* gobje, bet, klobuk; gobe platničarke; luknji* časte gobe; betičaste gobe; zaprte golbe; tro* si; trosi na praproti; oslova praprot; glist* niča; sladke koreninice; glistnica in sladke koreninice kot zdravilo>; mah se napije vode; kako se loči lišaj od mahu; lišaj po skalah; mah po skalah; zemlja iz lišaja in mahu; rastline po skalovju; odkod dobivajo drevesa in druge rastline hrano; odkod dobiva hrano mah; odkod lišaj; lišaj in mah po drevesih; listje; črna prst; kako si pomagajo drevesa in rastline drug drugemu; kako si pomagajo rastline in živali drug drugemu: iz zemlje gaber in sadovi; veverica živi od sadov, po* tem pogine in strohni v prst; vrsta zemlje v gozdu.
Polie: Krompir; pesa; korenje; repa; buče; proso: koruza; ajda; prvi in dru* gi pridelek na polju; kateri pleveli so ostali na njivi; oranje za ozimino; za kate* rim pridelkom sejejo ozimino; ali so za ozi* mino kaj pognojili; globina brazde; koliko vrst zemelj vidimo, ako skopljemo globoko jamo: živa zemlja; mrtva zemlja; ali sega brazda do mrtve zemlje; koliko bi lahko globlje kopali; koreninice iščejo hrano v zemlji; ali lahko rastejo v trdo zemljo'; ko* liko cm bi lahko globoko orali; ali rastejo koreninice v pesek; ali smemo orati v pesek: ali je kaj hrane v pesku; ali ima žito glo* iboke korenine; na kakšno zemljo so vsejali zimsko rž; na kakšno zemljo zimsko pšeni* co; vrste krompirja; vrste pese; vrste ko* ruze; vrste fižola; čebele po ajdi; korenine fižola; zeljnate glave; storž; koliko listov ima zeljnata glava; kaj se zgodi s storži na njivi; sladkoba v storžih, repi in pesi;
—	Glavni prosvetni svet je začel z raz* piravljanjem o novem osnutku učnega načrta za srednje šole, ki ga je iizde ala specijalna komisija prosvetnega ministrstva. S tem na* črtoim je predvidena unifikacdja učnega na* črta, ki je billa izvršena do sedaj le do petega razreda gimnazije in realke.
—	Samovoljno podaljšanje dopustov. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, v ka* terem ponovno opozarja učiteljstvo na težke posledice samovoljnega podaljševanja dopu* stov in na že prej izdane tozadevne naredbe. Druga točka tega odloka pravi: Ako bi se dogodil slučaj, da kaka učna oseba težko zboli izven službenega kraja, je njena dolž* nost javiti to potom lokalne šolske oblasti na pristojno prosvetno oblast in prositi .za odo* britev bolovanja. Ako bi pa kdo postopal v nasprotnem smislu, se bo smatralo, da je zapustil službo in bo na podlagi tega po čl. 133., točki 7. uradniškega zakona odpuščen iz službe.
—	Za službena mesta v mestih. iProsvet* ni svet je rešil 22. fdbruarja na vprašanje ministrstva prosvete, da mora imeti vsak pro* silec za Beograd 9 službenih let, za oblastna mesta 6, a za manjša mesta 3 službena leta.
—	f Ljudmila Gabrškova. V ponedeljek zvečer je po kratki bolezni umrla v Ljubljani tov. Ljudmila Gabrškova. Službovala je že celih deset let v Mostah pri Ljubljani. V zad* njem času si je nakopala pljučnico, ki ji je v kratkem času pretrgala nit še mladega živ* ljenja. — Z njeno smrtjo je močno prizadeta družina Gabrškova. Pokojnica je hči -višjega šolskega nadzornika v pokoju g. Frana Ga* fciršika in sestra naših tovarišic Vide in Zlate. Šola v Mostah je izgubila marljivo učiteljico, a družina dobro hčerko in sestro. — Priza* deti družini naše ma j iskrene jše sožalje!
—	Tragična smrt. V Beogradu je umrl tov. C i r i 1 P i v k , ki se je nahajal v telovad* nem tečaju Pri te ovadbi mu je počil srčni žakljič, čemur je izaradi prepozne odpomoči podlegel.
—	Živaniovičeva knjiga »Naufri o veri«, zaradi katere je bilo mnogo razburjenja med upravitelji, ni obvezna. Priporočena je le pra? voslavnim šolam, ni pa ministrstvo odredilo, da se ta knjiga mora (naročiti od katereko'; šole.
—	Kako Čehi upoštevajo svoje narodne noše in kako pri nas. Čehoslovaško ministr* stvo je te dni razposlalo po naših šolah brez* plačno štiri krasne veliike ko orirane slike narodnih noš kot dar za učilo. Pri nas imamo prof. Sičevo zbirko narodnih noš, izdelanih od priznanega umetnika akad. slikarja Ga* sparija. Te slike bi morale viseti kot učilo po hodnikih v vsaki šoli. In kaj je storila ob* last pri nas za propagando narodnih noš? Ni jih poslala na Češko, a tudi ne nabavila za naše šole, čeprav dobijo šole dan za dnem na* ročila za obvezno naročitev ralzinih kinjig, ki leže potem v omarah. Dobro bi bilo, da bi posvetili raznim obveznim in neobveznim priporočilom za šole malo pozornosti naši poslanci.
-v- Usposobljenostni izpiti v pomlad ter* mirnu v Mariboru v letu 1928 Z ozirom na dejstvo, da nekateri kandidatje(inje) do 11. aprila t. 1. še nimajo' potrebne službene dobe, da bi se mog'i javiti k izpitu že v tem ter* minu, se .začetek izpitov preloži na 2. maj t. 1. Prošnje komisiji do 20. aprila! Vse dru* go je na črmi deski državnega moškega uči* teljišča.
—	Črnilo se v ogromnih množinah pre* taka izpod peres učiteljstva in šolske dece. Vsaka kapljica naj bi naše članstvo opo'zo* rila, da ni prav zavedno, če ne opazi na tint* niku firme, ki priznava Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta 20% provizijo. Na* slov na naročila: »Ides«, Kranj. Ne kupujte eKstraktov in tinte v trgovinah, ker ima dru* štvo U. K. pogodbo le s tovarno! — J. L.
—	Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča* mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši oziraju pri nakupu in naročilih na tvrdke ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
kaj bodo napravili čez zimo z njiva* mi; praha; koreninice plevela v \ gru* dah; v kaj se spremeni strnišče; ali bo iz žitnih korenin še pognalo steblo; črna prst, ali morajo strnišče globoko ali plitvo zorati; gnoj na njivi se suši; v čem je gno* jilo; amonijak; kaj morajo napraviti z gno* jem, da gre gnojilna snov v zemljo1; na tež* kih njivah se svetijo brazde; ilovnata zem* lja se oprijemlje čevljev; peščene njive; ži* vina težko orje glinasto ali ilovnato zemljo; vrste plugov; Sackov plug; kdo so preorali t a j bodo nanjo vsadili; grude; kore* nine trave v grudah kako globoko so orali; kako globoko je živa zemlja; ali je pod mrtvo zemljo še kaka druga zemlja; ali je mrtva zemlja rodovitna, kam pride pri ora* nju spodnja zemlja; kam bi prišla mrtva zemlja, če bi jo orali; kateri del pluga pre* obrača zemljo; ali imamo tudi plug brez deske; kultivator ali razruševalec; razruše* valeč ima samo lemeže; samo reže in ne pre* obrača; ali ibo treba sedaj preorano zemljo še enkrat preorati spomladi; kdaj bomo orali z razruševalcem; koliko njiv imajo; ko* liko so jih posejali; koliko preorali; koliko jih bodo' pustili nepreoranih; zakaj jih niso letos preorali; na kaj merijo njive; ali so le* to s kakšno prodali; koliko so dobili zanjo; od njiv plačajo davek; kje so plitve njive; kje so globoke njive; kdo ima v vasi največ njiv; kdo najmanj; kje so najbolj rodovitne njive; kje so nerodovitne; zakaj so nerodo* vitne; po katerih njivah raste preslica; ni katerih njivah je žito poleglo, ali imajo njive raztresene ali skupaj; zamuda časa z delom; ogoni: zamenjati njive tako, da bi imel vsak* do njive skupaj; zakaj bi se prerekali; kako bi ibilo mogoče njive složiti.
—	Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse» buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri« like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode.
—	Več sto enoletnih hruševih divjakov, godnih za okulacijo, ima še vedno na prodaj centralni šolski vrt v Ljubljani.
—	UPRAVA »ZVONČKA« išče 1. in 2. številko »Zvončka« letnika 1926./27. in 1927./28. proti odplačilu. Kdor ju lahko po« greša — naj ju pošlje na upravo UJU — Ljubljana.
Pokret učiteljic.
CELIBAT.
V	Beogradu izdeluje posebna komisija osnovnošolski zakon, v katerem se nahaja tudi določba, da se učiteljici prepoveduje možitev, izvzemši >z učiteljem.*
To določbo bi si človek lahko predstav* Ijal v dolbi inkvizicij, v sedanji moderni dobi splošnega napredka, ko stremi vse po svo« bodi in samostojnosti, pa mora ta drakon« ska odredba v duši slehernega inteligenta ro* diti odpor.
Ce se učitelju, ki ima isto izobrazbo in inteligenco kot me, pusti popolna svoboda, tako tudi v izberi življenske družice — zakaj bi se nas zapostavljalo in nas ne smatralo enakopravne svojim kolegom?
Ali je morda naše delo v šoli manj vred* no in manj vestno kot njihovo?
Dosti je koleginj, pridnih, vestnih, vse» stransko delavnih, ki so se slučajno spoznale z inteligentom — ki pa ni učitelj. Ce se žele (z njim poročiti in si postaviti z združenimi močmi lasten dom, jim hoče to nova odredba onemogočiti.
Starejše (koleginje) učiteljice se po več službenih letih pa ne bodo zadovoljile s skromno pokojnino, in težko bodo zapustile službo, v kateri so >z veseljem in vestnostjo delovale mnogo let. Nasilje rodi odpor. Ker novi zakon, če bo sploh potrjen, ne bo mogel učiteljic nasilno prisiliti k samostanskemu življenju, se zna širiti svobodna ljubezen, ki pač ne bo v ugled državi ter nosilkam kul« ture in napredka.
Privatnim uradnicam, poštaricam itd. ni» hče ne diktira, s kom se imajo poročiti, ni« hče jim ne brani nadaljnjega službovanja, pri izberi moža odloča njih svobodna volja.
V	sedanjih težkih časih moževa plača nikakor ne zadostuje za vzdrževanje lastnega doma in žena je prisiljena, podpirati domače ognjišče z lastnim zaslužkom.
Če se pa učiteljica poroči z odvetnikom, (zdravnikom, tovarnarjem, sploh z možem, ki ima velike, neomejene dohodke — tam pa naj sama opusti službovanje in prepusti me» sto drugi potrebnejši tovarišici.
Vse tovarišice, ki so še kot neporočene izvrstne vzgojiteljice in vestne delavke, bodo ostale take tudi v zakonu, ker jim vest ne dopušča, da bi službo zanemarjale Mir in red v lepo urejenem domu bodo blagodejno vplivali na njeno duševnost, da bo tudi v šoli in izven nje z veseljem delovala.
Če bi pa šolska oblast, t. j. v prvi vrsti šolski nadzornik opazil, da trpi vsled zakona kake učiteljice pouk, da ga ona zanemarja in ne vrši v redu svojih dolžnosti, naj pa iz» vaja konsekvence in jo prisili, da opusti sluz» bovanje.
* V nobeni državi, ne v Italiji, me v Nem» ški Avstriji, ne obstoja ta zakon; učiteljice se smejo svobodno po svoji volji poročiti.
—ž Vabilo na zborovanje »Društva uči« teljic«, ki se vrši dne 5. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v Ljubljani na šentjakobski šoli s sledečim vzporedom: 1. Poročilo predsednice. 2. Poročila iz okrajev. 3. Celibat učiteljic. 4 Slučajnosti.
—ž Prva med prvimi je tovarišica gospa Janja Miklavčičeva, upokojena upravitelj ica v Kranju. Bila je prva načelnica Društva uči» teljic, prva zastopnica učiteljstva v deželnem šolskem svetu, prva pisateljica iz učiteljskih vrist, prva odlikovanka, prva pri zborovanjih, Iki se jih redno udeležuje, p r v a, ki je vpla« čala prvi delež Društvu za zgradbo Učitelj» skega konvikta v Ljubljani, ki mu je daro« vala že to!'iiko lepih zneskov. O, da bi bilo še več takih tovarišic! — J. L.
—ž Ljutomer. Dne 30. t. m. silavi svojo 80«letnico rojstva naša dobra koleginja gospa Nina Ivančič«Deu, učiteljica v pok. Rojena je bila v Novem mestu leta 1848. ter je učite» ljevala na tukajšnji osnovni šoli od leta 1876 do 1916.—toirej polnih 40 let na istem mestu. Vzgojila je nebroj pridnih deklet, žena in gospodinj, ki ji bodo hvaležne do groba in preko. Kot vrlo narodna in zavedna kolegi» nja se je vedno rada udejstvovala z znatnimi podporami 1pa tudi moralično je podpirala vsako dobro podjetje. Visoko spoštovani go» spej jubilantki želimo vsi ljutomerski tova« riši in koleginje, da bi še prav dolgo vrsto let preživela v zdravju in dosedanji čilosti. Zivio!
Največja izbira krasnih bluz in otroških obleke
KRIŠTOFIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg.
Mladinska Matica.
KAKO NAPREDUJE »MLADINSKA MATICA«?
Naročniki se pridno zbirajo, zato bo mnogim prijateljem naše ustanove gotovo dobro došlo, ako podamo nekoliko številk ter jih primerjamo. Naredimo pa danes to le za naročila iz mariborske oblasti, ker iz ljub» ljanske še nimamo šo.ske statistike. Posa» mezni okraji so se doslej že odzvali kakor sledi:
Celje 2 šoli, 408 otrok — 24 naročnikov = 6%. Dolnja Lendava 1 šola, 121 otrok — 4 naročniki = 4%. Dravograd 3 šole, 253 otrok — 50 naročnikov = 20%. Murska So« bota 5 šol, 754 otrok — 50 naročnikov = 6"5%. Gornji grad 1 šola, 127 otrok — 4 na» ročniki = 4%. Ptuj 4 šole, 686 otrok — 78 naročnikov = 11%. Slovenjgradec 2 šoli, 148 otrok — 17 naročnikov = 11%. Šmarje pri Je šah 2 šoli, 320 otrok — 42 naročnikov = 13%. Skupaj 2817 otrok — 269 naročnikov = 9-5%.
Kakor je razvidno, je potrebnih 10% pre» segla le polovica šol. Tako je poprečen od» stotek približno 9-5 (pri čemer niso šteti drobci). 10% torej v imenovanih okrajih ni« smo dosegli, vendar pa smo se mu zelo pri» hližali. Prednjači dravograjski okraj.
Ta statistika je le poskusna, da vidimo, kako se stvar razvija. Učiteljstvo prosimo v interesu ustanove, da skuša doseči potrebnih 10% šolske mladine. Vemo, da to ponekod ni lahko, ker je za siromašno družino tudi 10 Din že precej. Vendar bi se dal tak znesek zbrati po obrokih, če bi le učiteljstvo to pc» skušalo, kakor se ponekod godi. Znano je, da je dravograjski okraj gospodarsko pasi» ven, vendar vidimo prav tu razveseljivo dej» stvo, da je naročenih 20% šolodolžnih otrok. Zato upamo, da bomo z vztrajnostjo prav go» tovo dosegli 10.000 naročnikov za »Mladinsko Matico«.
Statistiko bomo pa nadaljevali v prihod» njih številkah našega glasila, ker so današnje prijave vposlane sploh pred terminom.
—mm Priznanje nagrad. Odsek iza »Mla» dinsko Matico« pri poverjeništvu UJU v Ljubljani je prisodil v zmislu razpisa v »Učit. Tovarišu« od 15. decembra 1927 za tri naj» boljše spise nagrado sledečim pisateljem: 1. Vilku Maziju, strokovnemu učitelju v Ljub» ljani 500 Din za spis: »Mama, vstani!« 2. R$« divoju Reharju, novinarju in književniku v Mariboru 400 Din za spis: »Sinček Martin» ček«. 3. Juliju Slapšaku, tajniku oblastnega šolskega odbora v Ljubljani 300 Din za spis: »Žena me je ugnala«. Čestitamo!
TVRDKA F. IN I. GORlCAR, LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA 29
priporoča cenj. učiteljstvu perilo za gospode in dame, lastnega izdelka, vseh vrst damsko in otroško konfekcijo, razno manufakturno blago za obleke in perilo, trikotažo, pletenine in druge modme predmete. Pri večjem nakupu olajšani plačilni pogoji!
POZOR GDC. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari tre štev. 19, Ljubljana. Teleion 2477.
Učiteliski pravnik.
—§ Slovenski člani »Selbsthilfe der Leh« rerschaft Steiermarks in Rottenmann«, ki so
po državnem prevratu zaradi svojih velikih vplačil bili primorani vztrajati v tem društvu in ki jih je še Okoli 60, se snidejo v sredo, dne 4. aprila 1928 ob H11. uri dopoldne v I. deški osnovni šoli v Razlagovi ulici v Ma» riboru, da se pogovore zastrao krivičnega pri« krajšanja posmrtnine, katero je sklenil dru« štveni odbor v Rottenmannu napram še ži« večim slovenskim članom ter da sklenejo to» zadevno možne protiukrepe. Tisti, ki se se« Stanka ne morejo udeležiti, naj pošljejo svoje mnenje in nasvete na upraviteiljstvo imeno« vane šole.
—§ Bolezenski dopusti učiteljev novincev. Ker so se zgodili slučaji, da so učitelji(ce) zaprosili za bolezenski dopust kmalu po vstopu v državno službo, je odredilo mini» strstvo prosvete s svojim odlokom O. N. br. 7567 z dne 3. februarja 1928, da morajo uči« telji(ice), ki prosijo za bolezenski dopust v prvih dveh letih učiteljske službe, priložiti poleg rednega zdravniškega izpričevala tudi prepis zdravniškega izpričevala, na podlagi katerega so bili sprejeti v državno službo. Pri prošnji za stalnost naj prosvetni oddelki poročajo tudi koliko bolezenskega dopusta je imel prosilec, ker bi mu na osnovi čl. 19. urad. zakona vsled mnogih bolovanj v prvih dveh letih državne službe komisija za pri« znanje stalnosti ne mogla priznati stalnosti ter bi ga moralo vsled tega ministrstvo pro« svete odpustiti iz državne službe.
—§ Prevod na višjo stopnjo osnovne plače. Na zahtevo Glavne Kontrole je odre« dilo ministrstvo prosvete iz odlokom O. N. br. 16 060 z dne 1. marca 1928, da mora vsak učitelj vložiti prošnjo za priznanje višje stopnje osnovne plače in jo opremiti z do« kazili, kakor prošnje za položajino plačo. Ne« koldkovano prošnjo je vložiti le v 1 izvodu.
Najnižje cene vseh vrst oblačil Vam
nudi domača tvrdka
DAVORIN BIZJAK
LJUBLJANA, STARI TRG 8. KONFEKCIJA — GALANTERIJA - MODNI SALON
Osebne zadeve.
—i Stalnost je priznana: Francu Jamovi« ču, učitelju v Leskovcu; Ludevitu Doma, uči« telju v Dolnji Lendavi.
—i Imenovanja. Žunjič«Vacac Štefka je sprejeta v državno službo v Kaplo. Lea Mayer«Kaisersberger, dod. pis. sreskega šol. nadzornika v Ptuju je piremeščena na deško osnovno šolo v Ptuju. V Hrastniku se otvori otroški vrtec.
—i Penzijoniranje učiteljev v ljubljanski in mariborski oblasti: Roza Reichman«Pihler, učiteljica v Sromljah, s rez Brežice; Marija Pečar, učiteljica ženskih ročnih del v Št. Pavlu, srez Celje; Karla Zmrzlikar, učiteljica v Šmartnem oib Paki, srez Celje; Josipina Zakrajšek, učiteljica v Blatni Brezovici, srez Ljubljaina«okolica; Josip Čonč, učitelj v Ja« renini, srez Maribor 1. b.; Ivan Benedičič, šolski upravitelj v Mirni, srez Novo mesto; Henrik Lobe, šolski upravitelj v Zagradcu, srez Novo mesto; Valentin Pulko, sreski šol« ski nadzornik v Gornjem gradu; Ivan Maj« cen, šolski upravitelj pri Sv. Benediktu v Slov. goricah; Srečko Pečar, šolski upravitelj v Št, Pavlu, srez Celje; Helena Preininger« Halas,. učiteljica v Dobrovniku, srez Dolenja Lendava; Hermina Megušar, učiteljica dode« 'ljena v pisarni sreskega šolskega nadzornika v Kamniku; Marija Musič, učiteljica v Ho« čah, srez Maribor desni breg.
Naporno duševno delo ubija! J' _ _ ^^ Varujte zato živce!	7 I Rf ^^
Pijte rženo žitno kavo	mm I ImVr ■
MODNI ATELIJE M.ŠARC
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4
Sprejema naročila cenj gg.učiteljic po izjemno zmernih cenah. / Zadnje pariške novosti vedno na razpolago.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f XI. ferijalno zborovanje v Celju. V
smislu dogovora sklicujem na velikonočno sredo, 4. aprila ob 14. uri v Narodnem domu (restavracija) v Celju XI. ferijalno zborova» nje z glavno točko: Letovanje v učiteljski koloniji na Bolu. — Vabljeni vsi tovariši(ice)! Radi važnosti pričakujem polnoštevilnosti. — Za F. S. U. Mrovlje.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 14. in 15. aprila. Začetek 14. ob 10. uri do« poldne v Glasbeni Matici. K tečaju vabimo tudi vse one, ki bi hote.i pristopiti k zboru in one, ki so se že prijavili	Odbor.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh dobite položnice za 165. (Marija Tome, Ljubljana) in 166. smrtni slučaj (Ljudmila Gabršek, Ljubljana) v enesku 11 Din, za za« konske pare 21 Din. Zamudnikom sem pri« štel k temu znesku še zaostanek. — Opozar« jam Vas še na to, da je znesek za nakazilo napisan s svinčnikom zgoraj na robu; polož« niče, na katerih je vpisan znesek s črnilom, pošta ne odpravlja kot tiskovine. Prosim vljudno, da vpišete v položnice prave zne« ske, ker bi nastal sicer nered v plačevanju. — Dne 1. aprila 1928 ima U S. 2185 članov, posmrtnina je 10.925 Din.
Damam z dežele je
posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija
Separirani oddelek za
specialno barvanje las v vseh niansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
fiS. PodKrajšeK frizer za dame in gospode, LJotiljana
Sv. Petra cesta 12.
Zimski šport
Zimske ture so najlepši užitek, če si preskrbljen s specijalnimi gojzerji ali smuškimi čevlji tvrdke J. BRAJER, Ljubljana, Breg 1.
Železnato vino
lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani krepea oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
Priporočam se za vsa slikarska in fotografska dela, povečane slike, pokrajinske razglednice, skupine šolskih otrok, legitimacije iid. Slikat grem tudi na deželo. Učitelji in dijaki popust. Zahtevajte cenik.
Foto „REKORD" Joško Smuč, LjuhijaHa, Poljanska e.1 2
Modne pletenine
MODNA TRGOVINA IN STROJNO PLETILSTVO :-FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
ZA DOBRO REFORMO UČITELJSKE IZOBRAZBE.
Z ozirom na vladno namero reorganiza« cije učiteljišč, z ozirom na avstrijski načrt učiteljske izobrazbe, obravnavan po g. rav« natelju Kaduncu v »Učit. Tovarišu«, dalje z ozirom na stališče nekaterih srbijansktih to« varišev v »Narodni Prosveti«, ki se zadovo« ljujejo z razširjenjem učiteljišča in z nadalj« njim obstojem Višje pedagoške šole je za« vzelo celjsko učiteljsko društvo na rednem zborovanju 3. marca 1928 naslednje principi« jelno stališče:
1.	Osnovna šola naj služi življenju. To pa je na taki višini razvoja, da naša današ« ja izobrazba ne odgovarja več zahtevam časa. Bila je dobra pred 50 leti za tedanji kulturni nivo.
2.	2e skoro 30 let naglaša učiteljstvo, da mu učiteljišče ni nudilo in ne nudi potrebne izobrazbe. Zahtevalo je razširjenje učiteljišč. Danes pa to ne ustreza več zahtevam časa.
3.	Edini izhod je popolna odprava uči« teljišč. Strolkovno izobrazbo naj podaja po dovršeni popolni srednji šoli z maturo filo« zofska fakulteta univerze.
Razlogi:
Navzlic nižji srednji šoli kot podlagi se splošna izobrazba na učiteljišču ne nadaljuje v pravcu srednje šole ih so zato tudi manjši •uspehi.
Uporaba učnih oseb brez visokošolske izobrazbe degradira učiteljišče v nižjo stro« kovno šolo. Učiteljev veščin se to ne tiče.
Preobilica predmetov in istočasna stro« kovna priprava, za katero dijaki v tej sta« rostni dobi najčešče niso zreli, onemogoča zadosten uspeh tako v splošni kakor tudi v strokovni smeri.
Država bi z ukiinjenjem učiteljišč ne utr« pela ničesar, ker popolnoma zadošča število sedanjih srednjih šol.
Višja pedagoška šola po svojem namenu — usposabljati meščanskošlolske učiteljlb, nadzornike in učitelje učiteljišč — ne nudi osnovnošolskemu učiteljstvu, ter vsled tega tudi širokim plastem naroda nobene koristi.
Pač pa škoduje naši izobrazbi s tem, da krči na učiteljišču število učnih oseb s po« polno akademsko izobrazbo in nam ovira do« stop na univerzo.
Zato zahtevamo:
1.	kot splošno izobrazbo popolno srednjo šolo z maturo;
2.	Ikot strokovno izobrazbo najmanj dva semestra pedagoškega oddelka filozofske fa« kultete, ki pa morata biti polnoveljavna in polno všteta pri eventualnem nadaljnjem fi« iozofskem študiju;
3.	usposobljenostni izpiti se naj ukinejo;
4.	Višje pedagoške šole se naj ukinejo.
Apelujemo na vsa društva in izobraže«
valne krožke, da to pereče vprašanje pro« učijo ter objavijo svoje zahteve v našem glasilu in v »Narodni Prosveti«.
Priporoča se
I. DOGAN, zaloga pohištva
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17.
Stanovska organizacija UJU
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO LJUB« LJANAsOKOLICA je zborovalo 3. marca t. I. v Ljubljani.
Situacijsko poročilo: a) V odbor se ko« optira tov. A. Bensa kot član šolsko*prav« nega odseka pri poverjeništvu in tov. R. Ga« šperin kot referent za delovno šolo.
b)	Tajnica poroča: Pri odborovi seji se je ponovil sklep, da se črta iz društva oni, ki se ne udeleži treh zborovanj brez zadost« nega opravičila. — Odbor je sklenil ustano« viti društveno knjižnico in votirati v to svrho letni znesek 2000 Din.
Sprejmejo se sledeči odborovi sklepi:
1.	Poverjeništvo UJU se poživlja, , da naredi znova - energične korake, da se ime« nuje oblastnim šolskim nadzornikom osnov« nošolski učitelj.
2.	Poverjeništvo UJU se poživlja, da iz« dela takoj načrt za obrambni fond in ga poš« lje v razmotrivanje društvom tako, da bo sklepala o njem letošnja pokrajinska skup« ščina.
c)	Glede organizačnega tiska se sprej« mejo sledeči predlogi:
»Učiteljski Tovariš«: Poročila o anke« tak in raznih sejah naj bodo čim krajša. Ob« javljajo naj se tudi poročila o gibanju uči« teljstva v drugih državah in o njegovem ma« terijalnem in moralnem stanju.
»Popotnik«. Tudi ta bi moral biti v služ« bi smernic, ki so se sprejele na pokrajinski skupščini. Prinašal naj bi kratke sestavke za propagando delovne šole in poročila učite« ljev, ki se že pečajo s šolsko reformo. Imel naj bi tudi več drobnih vesti namesto filo« zofskega slovarja.
»Zvonček«: Naj se preustroji v šolski list. Objavlja naj kratke črtice iz naravo« znangtva, zgodovine in zemljepisja. Pridobi naj za sodelovanje najboljše mladinske pi« satelje.
d)	Tov. blagajničarka poroča o financ« nem stanju društva in imernuje dolžnike. Iz« terjanje starih dolžnikov se prepusti odboru. Izvršila se je revizija društvene blagajne iz leta 1924. in 1925., ki je dognala skupnega primanjkljaja 5126-04 Din. Sprejmeta se predloga:
1. Z ozirom na poročilo revizijske ko« misije se zahteva, da' se primanjkljaj našega društva iz leta 1924. in 1925. pokrije od oseb, ki so ga zakrivile. V to svrbo se pooblašča odbor, da stvar definitivno reši takoj.
2. Ni dovolj, da pregledajo letne račune le pregledovalci računov na občnih zborih; izvleček stanja blagajne naj se vsako leto razmnoži in razdeli med članstvo.
2.	Statistika. V okraju je 261 učiteljstva, v društvu je včlanjenih 221, pri zborovanjih je bilo navzočih 167.
3.	Samoizobrazba. Od osmih krožkov jih deluje šest; sestankov je bilo vseh 18 s po« vprečno udeležbo 50%.
Sprejme se sledeči predlog: Pri mesečnih sestankih izobraževalnih krožkov naj se drži določenega dnevnega reda, ki obsegaj:
a) družboslovje, b) delovna šola; c) iz« venšolsko delo; č) društvene zadeve.
4.	Reforma šole. Tov. referent za nada« ljevalno (šolstvo priporoča, naj bi vodstva šol, kjer že obstoja nadaljevalno šolstvo, vložila na oblast prošnjo za podporo s toiza« devnim proračunom.
5.	Slučajnosti. Tov. Moderndorferju se zopet nakaže 600 Din.
+ POROČILO ZBOROVANJA UČI» TELJSKEGA DRUŠTVA ZA SREZ MUR« SKA SOBOTA, ki je zborovalo dne 10. mar» ca 1928 v Murski Soboti.
Situacijsko poročilo. V srezu je 121 uči« teljev, včlanjenih je 87, to je 72%, kje so drugi? Na zborovanju je bilo navzočih 64, to je 73%. Poročila so podali tov. predsednik, tajnik in blagajnik. Sklene se, da mora vsak član plačati do 1. junija t. 1. članarino za prvo polovico leta 1928.
Samoizobrazba. O dosedanjih zbor ova» njih krožka poroča tov. Hočevar. Nominirajo se novi sklicatelji za krožka Sv. Jurij in Križevci. Določijo se prihodnji sestanki.
Reforma šole. Ugotovi ¡je, da članki, ka« kor je od g. univ. prof. Osvalda v zadnji šte« vilki »Popotnika«, ne spadajo v list, ki za» stopa idejo delovne šole. V bodoče naj taki članki odpadejo.
Izvenšolsko delo. Tov. Štubelj, ki je bil izvoljen za glavnega poverjenika za »Mladin« sko Matico« v srezu spodbuja za intenzivno delo med šolsko mladino v prid Matice in mladine same.
V društvu je 18 članov, iki so funkcijo» narji pri raznih prosvetnih društvih in drugič pri gospodarskih organizacijah.
Prihodnje zborovanje bo 9. junija t. 1. v Bodoncih.
+ PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
je zborovalo dne 3. marca v Ptuju.
Situacijsko poročilo. (Vodi tov. predised« nik Šestan). V okraju je 147 učiteljskih oseb. Članov društva je 134. Zborovanja se je ude» ležilo 102 člana.
Ko so se rešili dopisi, se je obravnavalo razmerje ptujskega učiteljskega društva do Slov. Šolske Matice. Poverjenik tov. Žolnir je prejel polno število kinjig, po katerih naj učiteljstvo pridno seže. Z novim budžetnim letom se pa končnoveljavno uredi vsa Ma» tična zadeva.
Tov. Jančič je nato podal referat o temi: Položaj in tovarištvo učiteljev.
Tov. Jančič je temo vsestransko obdelal ter upošteval vse vidike. Ker je bila na dnev» nem redu še druga tema in ker je bilo treba pretresati še drugo gradivo, se je debata pre» ložila na prihodnje zborovanje.
Meščanskošolski učitelj Šegula je govoril o temi: Najobičnejši računski inedostatki in tozadevni vzroki.
Predavatelj je akcentiral v svojem po» davanju vse, kar otežkoča delo meščansko» šolskega učitelja pri pouku računstva. Poda» vanje je bilo jasno in podano v prikupni in zanimivi olblifci. Tudi o tej temi se ni vodila debata, marvelč se je preložila na prihodnje zborovanje.
Izrekla se je želja, da se o obeh temah pomeni učiteljstvo ali pri domačih konferem» cah ali pa v krožkih, da bo pri prihodnjem zborovanju debata živahna ter da bodo- čim številnejši debaterji.
Samoizobrazba: Tov. Jančič, kot sreski referent, poroča, da je v srezu 6 krožkov s 100 člani. Sestankov je bilo do sedaj 13 Naj» marljivejši je ptujski krožek, ki je že 5=krat zboroval, najstvarnejši je pa Ptujskogorski.
Obravnavale so se te»le snovi: Liberali« zem. — Pedagoški dnevi v Mariboru. — Kon» centracija pouka. — Reforma šole. — Aktu« a1 ni filozofski pojmi. — Razvoj duševnega obzorja v otroški dobi. — Organizacija (krož» kov.
Šolska reforma: Za poročevalca se je iz» volil tov. Alb. Frais.
Izvenšolsko delo: Ta poročila je prevzel tov. JanKO Lešnik.
Slučajnosti. Že lansko leto nameravani rakotvorni tečaj se priredi letos za učitelj» stvo ptuj. sreza v mesecu aipriiu.
Tov. nadzornik se naprosi, da določi dan za pogozdovanje pred 1. aprilom radi polet» nega oproščenja.
Občnega zibora Pedagoške centrale v Ma« riboru se udeleži za učit. društvo tov. Fras.
Glede odloka o nakupu knjig za šolske knjižnice se sklene pozvati poverjeništvo UjU, da stori potrebne korake, da se ta od« lok popravi.
Prihodnje zborovanje bo meseca aprila na šole prost dan; v maju se pa vrši zboro« vanje skupno z društvi iz Čakovca, Varaž» dina, Ljutomera in Ormoža.
+ LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 5. marca t. 1. na dr» žavnem moškem učiteljišču v Ljubljani.
Statistika: Društvo šteje 86 članov — na» vzočih 81, trije so se opravičili. Na novo pri» stopili 3.
Situaoijako poročilo: Tovariš predsednik otvori zborovanje ter pojasni preložitev zad« njega zborovanja z dopisom poverjeništva, s katerim utemeljuje svoj korak. Predsednik pa povdari, da je bilo Zborovanje, ukinjeno po pov. posebej dovoljeno od sreske šolske oblasti.
Nato poda kratko poročilo o seji širjega sosveta v Celju.
0	krožkih poroča tov. T. Šliibar. Poročila so objavljena pod rubriko »Samoizobraževal« na akcija pov. UJU«.
Tajnica poroča o pritožbi neke tovari« šice zaradi kršenja stanoviskih pravic in za« postavljanja starejših učnih moči v korist mlajših, na kar se je sprejela resolucija, ki se je poslala poverjeništvu.
Izvenšolsko delo. O anlketi učiteljic za gospodinjske tečaje poroča tov. L. Pleveljeva. Ker ise ujemajo misli tovarišic zbranih v Za« gorju v svrho raizmotrivanja izvedbe gospo» dinjskega pouka docela s poročilom tov. Ple» veljev, odpade zato referat tov. A. Olhoferja o tem predmetu.
Zastopnik poverjeništva, tov. Kobal, kri« tizira dnevni red zborovanja, povdarjajoč edino dopustne formule izdane od poverjeni« štva. Članstvo pa povdarja svoje avtonomne pravice. Nato poroča o likvidaciji »Edimstva«, ki je končno dovedla učiteljstvo do ene sta» novske organizacije.
Nadalje razlaga ponovno položaj Učit tiskarne in »Konvikta«, katerega težko priča» kujejo posebno starši, ki imajo deco v šolah. Končno priporoča propagando za »Samopo« moč« in »Mladinsko Matico«.
Tovariš predsednik se zahvali tov. Ko« balu za obširno poročilo in izrazi mnenje, da naj se ne utesnjuje samostojnost društva z oskosronimi formulami, ker zborovanja mo« rajo biti forum, kjer se ¡svobodno izmenja« vajo misli članstva, drugače postane zboro» vanje brezpredmetno — okrajna društva pa nepotrebna.
Članstvo pa prosi, da prihaja k zborova« nju točno ob napovedani uri ter vztraja, da je dnevni red izčrpan, ker smo pouka opro» ščeni le zaradi zborovanja.
+ KRANJSKO UČITELJSKO DRUs
ŠTVO je zborovalo 17. marca 1928 v Kranju.
1	Situacijsko poročilo. Število učitelj» stva v isrezu 142, organiziranih članov 115, navzočih 65.
Predsednik pojasni tekoče zadeve v or» ganiizaciji in razmere v gospodarskih podjet« jih, graja večinoma neopravičeno odsotnost 43% članov.
Tajnik prečita došle dopise. Po izčrpni razpravi se zavrne Kislin ger j ev predlog glede volitev, priporoča razpredelitev po volilnih okrožjih, v društvu pa kvalificiramo število. — Za »Mladinsko Matico« se določi stalnega poročevalca. Priporočajo se stenska učila sadjarskega društva.
Predlogi in sklepi:
1.	Zavrača se kuratelna nad oblast kra» jevnih šolskih odborov glede uporabljanja šolskih prostorov v prosvetne namene in pri kreditiranju zneskov za stvarne šolske po« trebščine in knjižnice. (Debaterji: Roje, Roz« main, Lovše, Ruprcht, Štefe, Rus).
2.	Učiteljstvo vsega sreza pristopi ob» vezino kot član Učit. konviktu z a enkratnim deležem 100 Din in sočasnimi letnimi pri» fepevki. (Debaterji: Slapar, Rupreht, Malen» šek, Ferjančič, Horvat).
3.	Odsotnost od zborovanj je tri dni preje opravičiti društvenemu predsedniku. Neopravičene zamude se kaznujejo z globo 10 Din, po trikratni zaporedni neopravičeni zamudi je člana izključiti. (Lovše, Horvat).
4.	Krožke ¡naj financira društvo.
5.	Predlog g.ede izleta na morje se za» vrne.
6.	Prihodnje Zborovanje se vrši v maju v Ljubljani.
II.	Samoizobrazba. Pooblaščenci podajo izčrpna poročila o poslovanju svojih krož» k v. Loka se priključi Kranju, Poljanska in Selška dolina obljubita, da osnujeta krožke, kar je bilo to pozimi nemogoče. Odbor naj nominira stalnega centralnega referenta.
III.	Reforma šole. a) Tov. Horvat poroča o tozadevnem zborovanju v Ljubljani, b) To« varišica Joisifova govori o Otonu Župančiču
v	poetiško zasnovanem referatu.
IV.	Izvenšolsko delo. Tov. Bezlajeva po» da poročilo o svojih izkušnjah pri dekliških mladinskih tečajih.
+ SLOVENJBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 3. marca na Pragerskem. Včlanjenih 64. Navzočih 51. Ne« organiziran 1.
Situacijsko poročilo: Predsednik poizdra«
vi	navzoče, Zlasti tov. nadzornika Čnneja, ki se je naselil v Makolah, kjer uživa po ptlodo» nosnem delu svoj zasluženi pokoj in tov. Vranca — predavatelja, ki je prišel iz Stu« dencev, ter omeni pohvalno obilno udeležba ob izredno slabem vremenu. Priporoča agi» taci j o za »Mladinsko Matico«, »Zvonček« in »Naš glas« ¡ter omeini zadnjo razveseljivo vest, da so se nam zopet pridružili tovariši »Edinistva«. Poroča o delu šol. upravnega od« bera ter prečita dopise. Svoj pristop javita: ■tov. Cvetko in Kaiser.
Samoizobrazba: > (Predsedniki Iklrožkov poročajo o delu v krožkih. Vsi trije so zbo» rovali.
Šolska reforma: Tov. Vrane nam je po» dal v nad poldrugo uro trajajočem govoru zelo nazorno delo v svojem razredu na pod» lagi delovne šole. Vse predavanje je sprem« ljalo nebroj vidnih dokazov iz vseh predme« tov na podlagi letošnjih dnevnikov svojih učencev. Tov. predsednik ise mu za izborno predavanje zahvali ter ga prosi, da nam do« voli hospitacijo v svojem razredu.
Izvenšolsko delo: Izvoli se štiričlanski odbor, ki bo proučil dopis o izvenšolskem delu tovarišic. So to tovarišice: Feigel, Logar Frainja, Leben in Planer M.
Prihodnje zborovanje bo izlet v Stude» nice dne 2. junija. Da se vsi vidimo pod Bo« čem! — PI.
Nove knjige.
—k Zakon o neposrednih davkih. Zbkka zakonov XXII. isnopič. V Ljubljani 1928. Za« ložila Tiskovna izadruga v Ljubljani. Strani 96. Cena s poštnino vred 16 Din Novi davčni zakon, ki je bil sprejet 7. februarja t. 1. v na« rodni skupščini, je izdala Tiskovna zadruga v priročni knjižici. Ker je stopil usluižbeniski davek s 1. aprilom v veljavo, opozarjamo ¡na knjižico 'vse interesente.
—k Anton Novačan: Herman Galjski.
Drama v petih dejanjih. (Celjska kronika. Dramatski mozaik v treh delih. I. del). 1928. Izdala in založila »Tiskovna zadruga« v Ljub« ljani. Strani 112. Cena broš. knjigi 40 Din, v platno vezani 48 Din. Drama oživlja pred čitateljem globoko prežeta in s silo pravega dramatika prežeto življensko tragedijo Ve« ronike Deseniške. Knjiga je izšla v lični in okusni ozremii. Nar.oča se v knjigarni »Ti« skovne zadruge« v Ljubljani oziroma v Ma« riboru.
INSERENTOM.
Ker izide prihodnja številka »Učit. To« variša« šele 6. aprila in sredi velikonočnih praznikov, smo uvrstili za prvo številko v mesecu naročene oglase danes, ker list izide tik pred prvim in še pred velikonočnimi po« čitnicami. Gotovo smo s tem ustregli tudi in« serentom	Uprava.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in soeialne namene občinstva, vsak« beseda 50 par, Najmanjii mesek Diu 5"—.
TAFT, ZADNJA MODA,
v vseh barvah a Din 88 samo pri I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17.
PREMOG, DRVA. KOKS D. Čebin, Wolfova l-II. Tel. 27-56.
RESTAVRACIJA POTOČNIK — BLED
se toplo priporoča cenj. učiteljstvu pri šolskih izletih na Bled za obilen obisk. — Kosilo, sestoječe iz juhe, pečenke in dveh prikuh Din 14; isto z govejim mesom Din 10. Močnata jed Din 3. Samo juha in ena prikuha za otroke Din 4. — Prenočišče do konca junija Din 5 za osebo.
rVOIMKJIKINJNOU.BAmUU(OftriRNilAlHSmjua*
PRVOVRSTNI MATER3AL-ÑIZKE CENEH
Hodni atelje
N. I. Bianchi
Ljubljana, Sv. Petra c.44
izvršuje najmodernejše obleke za dame in gospode po konkurenčnih cenah.
Frizerski salon za dame in gospode
Adoif Mrakič v Hariboru
Cankarjeva ulica štev. 1, v hiši g. Šoštariča
II
se priporoča cenjenemu učiteljstvu.
Salon je moderno opremljen in odgovarja vsem higijen. zahtevam. Postrežba točna. — Cene zmerne.
Prepričajte se v
S Ljubljana, Sv. Petra nasip 5
B
S o dobri kvaliteti in nizki ceni vin

Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!

WM MTl lilUH LLI LL
LJubljana, Kongresni trg 19
io podružnica prej L Giontini, Ljubljana, Mestni trg št. 17
priporoča v nakup svojo bogato zalogo vseh šolskih in pisarniških potrebščin ter knjige lastne in drugih založb. Ima tudi veliko zalogo barv za slikanje na blago in svilo. Šole dobe znaten popust.
1IE
Ivan Pakiz,
Ljubljana, Stari trg it.20 Cenikov nimam; naročite izbiro.
Zaloga prvovrstnih švicarskih preciznih žepnih ur kakor: „Schaffhausen*, „Omega", „Zenith*, .Doxa", „Longines" in „Cyma*. Velika izbira zlatnine in srebrnine, juvelov ter jedilnega orodja itd. Vsakovrstne stenske ure in budilke, kolesje (Werke) za _hišne stoječe ure. Poročni prstani. Ustanovljeno 1912.
&
Vaša obleka
iS)
<st
bode izgledala zopet kakor nova, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni JOS. REICH
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Ljubljana. Podružnica: Šelenburgova ulica 3.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah.
iS)
Orožje
Brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj.
F. K. Kaiser, puskar
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6.
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
11
Mestni trg 26 -»c Stritarjeva ulica 3
MODNI SALON
IDA ŠKOF-VVANEK nasled.
LJUBLJANA, POD TRANČO 2 priporoča najnovejše damske klobuke.

5 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
3 3 3
Knjigarna, trgovina umetnine in muzikalij
Goričar & Leskovšek, Celje
priporoča svojo bogato zalogo slovenskih, hrvaških in srbskih knjig, kakor za preskrbitev vseh kjerkoli izišlih
knjig slovenske književnosti. Bogato izbiro vedno najnovejših modnih journalov in
znanstvenih revij. Sprejemajo se naročila za vse tu- in inozemske leposlovne, strokovne, znanstvene revije in modne journale. Priporoča svojo bogato izbiro muzikalij kot klasične, moderne in za pouk vseh instrumentov.
: ANT. ^
i B A J EC
I LJUBLJANA
i
Pod Tranlo M Tel. 3222
* Izdeluje Šopke, vence, ^ trakove z napisi 1.1. d.
^WU/U/UfU/WU/WU/U/U/U/U/WU/U/U/Uili/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/Jc
^ Pomladanske plašče
moderne, v krasni izvršitvi najlepših modernih C vzorcev boste najugodneje kupili pri tvrdki f
3
^	Fran Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ul. i
3	K
^n\jnn\n\n\jj[n\nyn\n\nyn\nyrTn\n\n\n\n\n[rt[n{n[n\n\n\n[n\n\n\r
Šolske zvezke in vse šolske potrebščine, risarski in pisarniški papir vseh vrst, kuverte, vsakovrstna peresa, črnilo in črnilni prašek, svinčnike, črne in barvane, risalna orodja, barvan papir za lepljenje i. t. d. dobite najceneje v papirnici
ItOJ
LJUBLJANA
SV. PETRA ŠT. 2
L. MIKUS
LJUBLJAN A MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
T. Pagon, Ljubljana, Mestni trg 17
krojač za gospode in dame.
Izdeluje letne plašče in kostume za dame po najnovejšem kroju kakor tudi športne in promenadne obleke za gospode. Delo prvovrstno. Cene zmerne.
fWU/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/WU/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/^:
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
3 3 3
3
Manufakturo NA OBROKE
nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame
LJUBLJANA, Resljeva cesta 7
£ £ (E EE £ £
g g
£
£ g
£
Priporoča se
RESTAVRACIJA
HOTEL LLOYD
LJUBLJANA
Dobra domača hrana. Dobra postrežba, staj. in dolenjska vina. — Sprejema abonente.
Za obilen obisk se priporoča BUČAR FR. restavrater.
Mate Pliverič
brivec, HOTEL „SLON" Ljubljana, Dunajska c-
se toplo priporoča cenj. učiteljstvu
USTANOVLJENO LETA 1852.
TEOD. KORN
LJUBLJANA, POLJANSKA C. 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov in centralne kurjave.
0*0
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave.
b*S
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konzerve.
Za izvršitev modernih portretov ter vsakovrstnih fotografičnih slik, kakor: skupine, povečave, inter-jerjev i. t. d. se priporoča FOTOGRAFIČNI ATELJE
»VIKTOR«
Ljubljana, Knafljeva ul. 4 nasproti Narodne tiskarne
WU/WU/WWWWWWWBfWWtt;
£ £ £
£ g
£ g
E=
£ E
£
£ g
EE
£ g
£ g
g
£
Za Veliko noč
nudi najboljšo praško šunko ter različne druge delikatese tvrdka
FR. KHAM, LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 8.
no tvti
FRANC STRUPI, Cel je
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste' posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, okvirov itd. = Najsolidnejše cene in točna postrežba.	=
Izborna štajerska i in dolenjska vina dobite le j
Najcenejše in najmodernejše
damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila
Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
A.Škedel), Ljubljana, Stari trg 11 a
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno!	in papir.	Na debelo!
Najboljše in zelo trpežno blago
za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavino, cefir, platno, robce, nogavice, gotovo obleko in perilo kupite najceneje le v veletrgovini
L N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 13.
*R.fiAHOV£C
Kri čistilni in kri osvežujoči zdravilni čaj
„Planinka"
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. 1 paket 20 Din. Priporoča: LEKARNA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg.
Plefilne stroje
vseh vrst na ročni in pletilni pogon in strokovni pouk nudi
Fran Kos
Ljubljana, Židovska ulica št. 5 !
Učiteljski zbor osnovne šole v Mostah pri Ljubljani naznanja tovarišem in tovarišicam tužno vest, daje preminula dne 26. t. m. gdč.
Ljudmila Gabrškova
učiteljica na osnovni šoli v Mostah pri Ljubljani.
Pogreb se je vršil v sredo, dne 28. marca ob 4. uri pop. iz Cojzove ceste št. 9 k Sv. Križu. V Mostah, dne 28. marca 1928.
Učiteljski zbor.
^Tfl /n /n /n /n n\ m /n n\ /n n\ /r /n /n fr
Edino pravilni blagovni vzorec „Dečve".
Prvi nageljnov in pravi dečvin vzorec, ker edino le ta se zamore uporabljati za pravo našo „Dečvo". Povzet je iz starih kariranih kril naše narodne noše ter je posejan z nagelnovimi cvetovi. Nagel je naš tradicijonalen naroden cvet in za to ni čuda, da vzbuja to dečvino blago, tako široke simpatije.
V splošno prodajo pride vsepovsod to edino pravo dečvino blago končnoveljavno s 1. majem na kar se naše že tako živo interesirano občinstvo opozarja.
\
Poletje Se budiT Velika, noč se bliža ^ Dospela je velika množina prvovrstnega blaga za spomladanske plašče, za ženske, moške in otroške
obleke, vse v najnovejših modnih barvah in krasnih vzorcih. — Prodaja se po zelo nizkih cenah
na obroke.
Oblačilnica „ILIRIJA", Ljubljana, Mestni trg štev. 17, I. nadstropje. -K Telefon štev. 2825.
Vsaka dama in gospod se moderno, okusno in poceni oblečeta pri
Oglejte si cene v izložbah.
P.MAGDIC
Modna in športna trgovina
LJUB LJANA
nasproti glavne pošte.
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.

Franjo Vehovar, (eije
Tovarna pohištva in stavbeno mizarstvo.
Zaloga pohištva Celje, Glavni trg 2
........		
ZS3IEEHSC	LVSVT* Ht HaCIE8Ca3ia3aC59LLHJO JBŽBUM	
Modni ateflje Martin Pevec
Ljubljana, šelenburgova ulica 4.
Izvršuje obleke vseh vrst. — V zalogi vedno pristno angleško blago za obleke in modne hlače. — Delo solidno, cene nizke. Cenj. odjemalcem dovoljeno po dogovoru do 3 kratno odplačilo. T=»fttjrK.ya[ -vt^ KTKani w u i
l	p• n.
I Šolam in šolskim upraviteljem
(:	vljudno priporočam
l vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
	mm . m			
		■■■■		
v trgovini
JOSIPA OLUP -
LJUBLJANA
Stari trg St. 1 in 2.
kjer dobi vedno v zalogi veliko izbiro moških oblek domačega izdelka, kakor tudi češkega in angleškega manufakturnega blaga. Obleke se izvršujejo po naročilu po najnižji ceni. V zalogi
ima tudi perilo in pletenine več vrst.
mm i
IZ
Obednem priporoča tudi svojo gostilno „Pod trančo", kjer se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina.
mmm
Cvetličarna Pavel Šimenc
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 33
priporoča veliko izbiro umetnega in svežega cvetja, vencev ter navadnih in poročnih šopkov.
Nabave za pomlad
Brez denarja!	Na mesečne obroke!
Ako nimate trenotno denarja, želite si pa le kaj nabaviti, obrnite se na podpisano orga nizacijo ljubljanskih trgovcev, ki Vam bode omogočila, da kupite to, kar želite
poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah.
Na ta način si lahko izberete prvovrstno blago in sicer: obleko, manufakturo, modno blago, krzno, čevlje, dežnike, perilo, pohištvo, kuhinjsko opremo in železnino, steklo in porcelan, volno, nogavice, kolesa, papir in pisar, potrebščine, pisalne in šivalne stroje, radio, fotografske aparate itd. in kar je glavno brez vsakega poviška pri cenah. Plačate pa pri zadrugi s položnicami v mesečnih obrokih, ki ste jih sami z zadrugo dogovorili. Izrecno povdarjamo, da zadruga ne prodaja ničesar, ona Vam le hitro in diskretno dovoli potrebni kredit, na podlagi katerega lahko kupujete pri trgovcih, ki so člani zadruge.
Ako se hočete poslužiti tega novega sistema, zahtevajte takoj od zadruge potrebna pojasnila in prospekte.
KREDITNA ZADRUGA DETAJLNIH TRGOVCEV V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica 7, I. nadstr.
Kupi takoj!	Plačaj pozneje!
Ljubljana
Sv. Petra cesta 31
In pri podružnicah MARIBOR, Vetrinjska 20 ter KAMNIK, Šutna 4
Kuhinjska posoda, kuhinjske potrebščine, železno pohištvo, orodje, športne predmete, in vsakovrstno železninsko blago dobite najceneje pri znani trgovini z železnino
Ljubljana, Stritarjeva ul.7.
P. n. učitelji(ce) dobe blago tudi na obroke.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. —15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri
nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, Diirkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožnokolo). — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli
koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj.
iVAN JAX I SIN
Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
Prepričajte se o trpežnosti
Priporoča se slavnemu občinstvu
salon za dame in gospode.
STANKO KELŠ1N
friseur
Ljubljana,
Damska konfekcija in modni atelje
prve kranjske vrvarne
•v



naznanja cenj. damam sledeče cene za izdelavo navedenih oblačil:
Za delo od kostuma od 250 do 300 Din Za delo od plašča od 200 do 250 Din Za delo od jope od 170 do 200 Din Za delo od krda od 70 do 100 Din Za delo od toalete od 150 do 2D0 Din Za delo od bluze od 80 do 150 Din
Na razpolago je velika izbira ugotovljenih plaSčev, kostumov itd. Vsled lastnega izdelka so cene, ker odpade carina, zaslužek tovarnarja, sigurno za 50% nižje, kar je v prid odjemalcem. Državni nameščenci dobijo proti izkaziln na obroke, proti takojšnjemu plačilu po 10% popusla.
Vse delo se izvršuje pod lastnim nadzorstvom in po najmodernejših modelih.
i JOS. SNOJ
manufakturna i modna trgovina Ljubljana, Prešernova ul.3
Priporoča svoje najnovejše b'ago za spomlad. Zelo solidna postrežba. Prodaja tudi na obroke.
RESTAVRACIJA »NOVI SVET«
V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14.
Priznano dobra kuhinja, ' posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna.
ii» : :V' . .'"-K".	"	■ /.-■ . - '
Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja iih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učite«, konvikta v Ljubljani. •
Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
lestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3.
Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana.
Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja
po pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016. Pošt. ček. račun št. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 V2.
Mestni trg štev- 10
Tovariši!
Tovarišice!
Tovariši!
Ze stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša
Telefon štev. 2421.
Vodnikov trg
Čekovni rač. 12416.
i i
i I
I
1 M
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse spe-cerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in
najfinejših in najtrpežnejših čevljev lastnega izdelka. V zalogi najfinejši šifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah.
Drva in premog vsaki čas na razpolago
Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu.
Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najvišii cilj!
Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.
Tovariši I Tovarišice I Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej!
Izdelovanje damske in moške konfekcije
„ELITE"
d. z. o. z.
Ljubljana, Prešernova 9
Prodaja damske, moške in
deške konfekcije. NA DEBELO! NA DROBNO!
Prvovrstno izvrševanje po meri!
Tovarna pohištva
*
L L Naglas, Turjaški trg 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
UČITEUSKA TISKARNA
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liate. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učiteljskega konvikta v Ljubljani. — Šolski zvezki za osnovne in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in 3.
UČITELJ/KA KNJIGARNA
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
prodaja znanstvene, strokovne, leoo lovne, pripovednem mladinske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in šolski pribor in učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri.
Zahtevajte cenike!
Gortilna RAŽEM
Ljubljana, na Žabjaku Št. 3 Točijo se pristna štajerska,
dolenjska in dalmatinska vina, primorska kuhinja, vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe.
.....MUHI. I
ENGELBERT FRANCHETTI
Friseur za dame in gospode v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Elegantno urejena brivnica in posebni oddelek za dam-sko friziranje, barvanje iu izvrševanje lasnih izdelkov.
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
PINTER & LENARD, MARIBOR
Kuhinjsko posodo, žimo, štedilnike, stavbeni materijal in vso železnino nudi
Franc Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!
tsamm^*-
Sel i Kan
Povsod na zalogi - Tiskovine na
— Zahtevo— Zaloga barv, tušev in radirk WIBN A./1.
GÜNTHER WAGNER
Kmetski hranilni in posojilni dom v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.	K!
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št, 1, pritličje.	^
Brzojavt ,Kmetskedcm' Ljubljana. Blagajnike ure: Vsak delavnik od 8.-1272 in od 3.-473. Reč. pošt. hran. 14.257. Tel. 2847.
STANJE VLOG: nad Din 15,000.000. JAMSTVO: nad Din SO,000.000.
iz česar je razvidno, da je denar pri zadrugi popolnoma varno naložen. Sprejema: Vloge na knjižice in jih obrestuje brez odpovedi po 6%, proti
trimesečni odpovedi po 8%; vloge v tekočem računu po dogovoru. Daje: Posojila na vknjižbo (hipoteko), proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev, na knjižne terjatve ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Poobla££eni razprodajalec sreik državne razredne loterije.
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.
3001010001010100010101010100000002020202020101010100020202000000020202110101