LISTEK. LJUDMILA SCHREINERJEVA: II. Potiiii nUli iul. f 61. fci Težko je bilo slovo iz tega raja, a zmagovalo je nase hrepenenje po morju, da se je vdal tudi očka Mrovlje. Saj je tudi njega vleklo na Jadran. V jasni noči smo se vrnili z avtom v Vrhovine, outod z železtiico ob vznožju Velike Kapele v Gračac po močno oklestenih šumah in naprej zopet z avtom po sralem kraskem svetu v Dalmacijo v ostrih serpentinah ob novi železniški progi. ki se jedva gradi. v Šibenik. Kdor n§ pozna tovarištva, ga tu spozna. Pričakovala sta nas dva šibeniška tovariša. kojih eden. Milešič, •tam ie bil na razpolago od 7. ure zjucraj do 10. ure zvečer; povsodi nam ie ugladil pota in skrbel za/ naš duševni in telesni blagor. Sprejem ob proslavi angleške mornarice v Šibeniku kar najsijajnejši. Pozabivši utrujenost 19-urne vožnje. smo se divili iz oken naših statiovanj sijajni razsvetljavi v pristanišču in na morju, nad godbo in pestrim življenjem na obali. Kdo bi zdaj legel spat! Pravljično lep je bil Tomaseov park v žaru električnih luči z bujnimi cveti lepe noči, ki se odpira le ponoči, čez dan spi. Drugo jutro si ogledamo staroslaivno katedralo. cefkev, ki je po svoji zidavi edina take vrste, vsa iz umetno izdelanega kamna. Še kupola in vsa streha iz 2 m dolgih kamenitih plošč. Sohe, kapiteli, frizi zunaj in znotraj v cerkvi. vsak drugega vzorca. mogooni portali okrašeni z reliefi apostolov in drugimi. ponajveč simboličmimi slikami. V cerkvi razpelo take popolnosti. da se cb njem uče mojstri naše dabe. Stolp je nedograjen, ker jc vznožje prešibko za višjo zidavo. Oh zunanjem zidu cela vrsta iz kamna izklesanih glav, kojih pomen ni prav jasen. Neka verzija. ki jo pa drugi ovržejo. pravi, da so se tam ovekovečitli vsi rokodelci. ki so pri zidanju sodelovali. Star. Ijubezniv kanonik, ki se mu ie videlo veselje nad umetnino na obrazu, se je ponudil. da nam odkrije krasote stavbe. zgrajene od 1431.—1555. leta. Ogledali smo si se druge cerkve. ki so edine priče stare zgodovine in ljubezni Šibeničanov do umetnosti. Slednjič nas povede katoliški duhovnik še v pravoslaivno cerkev. koje pop nam je tudi radevolje tolmačil skrivnosti svojega božjega hrama, nekdanje katoIiSke cerkve. Šibenik je zgrajen ob Krki, ki se sicer tu že meša z mors.ko vodo, a pristanišče je od vseh strani zaprto z otoki in polotoki. Šibeniški ^domoljubi trde. da je njih pristanišče ugodneje od Kotorskega. Mi, ki Kotora še nismo videli. tega ne nioremo presoditi. Do kopališča vozi parnik oziroma motorni čota. Drugi dan nam izprosi očka Mrovlje pri mornarski komandi tender. ki nas popelje po Krki navzgor do Skradina. starega dalmatinskega mesteea s krasnim drevoredom murv. Naš cilj je Skradinski slap; k njemu pridemo skozi most pontonov. Vojaiki. ki so ga morali ob prihodu in odhodu dvigniti, so se nekoliko ljutili na nas. Ob Skradinskem slapu. ki je še posebno mogočen. kadar je več vode, pomladi ali v jeseni. je velika elektrarna, ki oskrbuje šibeniško tovaroo karbida in umetnih gnojih, ozirorria kemično tovarno. Zanimivo mesto je Šibenik, naslairja|oč se na deloma še gozdnata, deloma opustošena gorska rebra. ki na njih čuvajo tri mocne trdnjave. Po ozkih ulicah hodiš med starimi, kamenitimi hišami s spomini beneške umetniške kulture kakor v labirintu. da jedva najdeš izhoda na prostrano obal. Hiše ti stoje svojeglavno, da so ulice vsak čas prelomlje- ne. proti pristanišču strme. Ob morju srno in še ga nisem omenila. Nimam poguma, da povem le eno besedo o njem, ki mu pesnik-umetnik ni kos. Občutka ob pogledu na morje ne opiše beseda... Pojd[ tja in glej!  Že drugič smo ga gledali. In to skupno gledainje nas je strnilo v emo veliko familijo. Teta Liza je rekla, da ji je to služba božja. Je res! Daje nam moči in vzleta. Veselje in blaženost ie spomin na krasote, ki smo jih skupaj gledali iri uživali. Srčina hvala vam vsem! Vsi ste deležini vzvišenih občutlkov. ki se nam ponavljajo ob vsakokratnem spominu na skupno pot. Hvala tebi, Mrovlje! Edino tvoj mladeniški idealizem pr&more toliko požrtvovalnosti, žilave doslednosti spojene s prožno agilnostjo! Hvala ti! Kazal si nam po svojem idealnem načrtu nov del domovine in ugodil si vseeno naši želji po morju. Odvzel si nam vse spone, ki nas oklepajo na potovainju na realni svet. Ni nam bilo skrbeti ni za vožnjo, ni za prenočišče. ni za hrano in za dobro vodstvo na neznani zemlji. Oladko je tekla naša pot. Zato ti hvala iz srca! Živijo Mrovlje! (Dalje prih.)