Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 21. Dolnja Lendava, 21. maja 1933. Cena številki 1 Din. Naročnina na sküpni naslov letno 24,Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V, .inozemstvo: letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: stran: cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Boj za mladino. Živlenje svetá giblejo misli, štere vodijo delo lüdi. Edni se bojüjejo za to mišlenje, štero njim je edino právo, drügi pá za drügo. Vsakša sküpina lüdi pa dale seja svoje misli i namene i to v — dühá mladine. Vsakši düševno razgibani i delaven človek želé, naj njegovo mišlenje. od svetá i živlenja dale živé v prišestnosti, to je v denéšnjoj mladini- — Tak nastáne dühovni boj za mladino, v šterom ščéjo rázlične človeške sküpine i zdrüženja zavojüvátí mladino za svoje mišlenje i namene. --- Kak se vodi té boj i med kom ? Že od negda bijeta boj za mladino — Cerkev i držáva. Cerkev i držáva lejko složno delata za vzgojo mladine, ár má vsakša svojo nalogo: Cerkev vzgaja v verskom dühi, držáva pa v narodnom i državlanskom — oboje se spopunüje i si ne nasprotüje. Kážejo pa nam ništerne države, n. pr. Italija, Španija i Rusija, da si lasti držáva vso pravico do mladine i ščé Cerkev popunoma odrinili, tüdi s silov. Što pa má v istini pravico, da vodi mladino v spoznávanji svetá i živlenja ? Kratko lejko odgovorimo: drüžina, narod i Cerkev! To pa záto, ár je očivesno, da more dühovno voditi mladino samo dühovna sküpnost, štero predstavo ravno že imenüvane tri sküpnosti. Drüžina je ne samo telóvna, liki tüdi dühovna sküpnost, záto mladina najprle v domačoj drüžini spozna vse fundamentalne misli i čütenja: ločiti dobro i slabo, lübézen, sovraštvo, delo itd. Pravica starišov do vzgoje mladine je brez dvojbe pravična — naj jo samo prav spunjávajo i je ne zanemarjajo. Vzgoja v drüžini je fundament vsega živlenja! Narod jé sküpnost lüdi, ki so istoga dühá i ki sami čütijo, da: so sküpne narodnosti, níšče pa je nemre prisiliti, da bi se to spremenilo. ...Tüdi narod má pravico, da za sébe goji mladino, ár tak denéšnji, rod prelévle svojega narodnoga dühá i svoje národnostno čütenje v svoje naslednike. Kak pa narod vzgaja ? To delo opravlajo tisti, štere lejko zovémo narodne vučitele. To so ne samo vučitelje naših šol - mnogi so to sploj ne! , liki vsi tisti, ki skrbijo za to, da istinski narodili düh napuni mladino. To je lejko dühovnik, vučiteo, pisateo itd., ali ne vsaki! Cerkev je po našem verskom mišlenji tüdi nadnaravno določena, da vzgaja za sébe mladino. Njena vzgoja nikak nemre. biti protivna vzgoji drüžine i narodi, če zadnjiva delata samo to, ka njima ide! Pač pa se vzgojno delo drüžiner naroda pa Cerkve spopunjávle, če se opravla v pravom dühi. Mora se spopunjavati to delo, če ščé Prinesti človečanstvi dober sad! Če je razmerje med njimi pravično, nemre priti do boja za mladino med njimi. Naj bo delo vseh treh na velki hasek našemi narodi ! Subotiški püšpek obsojeni! 12. maja je bila pred okrajnim sodiščom v Subotici razprava proti püšpeki L. Budanoviči, šteroga je tožo „Sokol kraljevine Jugoslavijeˮ zavolo znanoga pisma jugoslovanskih püšpekov, ki je bilo prečteto tüdi v subotiškoj stolnoj cerkvi. Sodišče je püšpeka Budanoviča obsodilo na deset dni zapora i na penezno kaštigo 4000 Din, če pa toga ne bi mogli izterjali, se spremeni v zaporno kazen 80 dni, tak da bi morao püšpek prestati 90 dni zapora. Tüdi v Austriji šče vladati Hitler. Narodni socialisti v Nemčiji ne skrivlejo več svojega načrta, da zavo-jüjejo Austrijo, General Epp, bavarski državni namestnik, je na zborovanji hitlerjancov v Monakovom napovedao v najbližanjem časi „vojaški izprehod v Austrijoˮ, za slüčaj, če bi se austrijska vlada branila priklüčiti Austrijo k Nemčiji. Avstrijsko politično javnost je razburo tüdi govor bavarskoga ministra Schenia v Inomosti, šteri je ostro napadno austrijskoga ministerskoga predsednika Dollfusa i zdajšnjo vlado i napovedao, da bo najšla zdajšnja austrijska vláda v nemškoj narodnoj socialističnoj vladi najvekšega nasprotnika. Hitlerova zamiseo je: „zdrüžiti vse nemške drobce v mogočno nemško državoˮ, ki naj v prvom redi zdrüži Austrijo, štera že deset let životari od milosti inozemstva (tak piše „Völkischer Beobachterˮ, glavno hitlerjansko glasilo v Nemčiji). Narodno — socialistična gonja proti dr. Dollfusi je bila začetek ostrim ukrepom, ki jih je austrijska vlada izdala pred dvema tjednoma. Prepovedano je nošenje uniform i znakov vseh organizacij, ki podpirajo nar. socialiste. Vsi državni uradniki morajo priložiti zaprisego austrijskoj državi i zdajšnjoj vladi. Uradniki, ki bi se zaprisega branili, bodo odstavleni, da počakajo na Hitlera. V načrti je celo razpüst narodno — socialistične stranke v Austriji. Skratka: austrijski kancler je pripravleni braniti samostojnost države do zadnjega. V znamenji borbe za neodvisnost Austrije se je vršilo preminóči tjeden glavno zborovanje krščansko — socialne stranke cele države. 2 NOVINE 21. maja 1933. Govorniki so jasno povdarjali denéšnje nalogo austrijskoga kršč. socializma : braniti austrijski značaj i poslanstvo austrijskoga nemštva, spremeniti zdajšnjo iz socializma rojeno republiko v katoličansko državo. „ Usodno bi bilo za nemški narod, če bi se nemško austrijsko ludstvo izenačilo z narodom v Nemčijiˮ. Austrija se nesmi nikdar ponižati v kolonije Pruske, v položaj zdajšnjih nemških dežel. Austrija žele sodelovanje z društvom narodov i zato odklanja pridrüžitev k državam, ki njoj nasprotüjejo. V zvünešnje -- političnom položaji žele pri-jatelskih odnošajov z vsemi sosednimi državami. V domačoj politiki pa pripravla reformo dozdajšnje ustave i uprave, da bode zasigurano brezhibno poslovanje lüdskoga zastopstva v prišestnosti. To so misli zborovanja! Tak je razčiščeni položaj v austrijskoj državi. Narodnim socialistom, ki stegüjejo svoje roke tüdi že po Austriji, da jo iznačijo z drügimi nemškimi deželami, stojijo nasproti odločna austrijska pravila kršč. socialistov. Ob strani stojijo socialisti, strah pred fašizmom jih vodi v prijatelstvo z vla-: dov. Vodstvo Landbunda — z izjemov inž. Schumija i njegovih pristašov— stoji za Dollfusom, a se boji izgübe pristašov. Heimwehr je raztrgani v dva dela, prvi, Starchembergov deo, je ostano zvesti austrijskomi kancleri, štajerski deo se je podredo Hitleri. Šteri so trezni i dobri državlani se izjavlajo za kanclera Dollfusa i zdajšnjo vlado, za lejka i meglena nacionalistična gesla dostopna mladina drvi za Hitlerom. Dao Bog, da zmaga trezna pamet nad meglenimi domišlijami! I položaj med kmeti: V svojoj večini je dežela ali na levici v so-cialističnom tabori ali na skragnjoj desnici liberalnoga nacionalizma. Domača i svetovna politika. Nova vlada na Poljskom. Na Poljskom so bile preminoče dni predsedniške volitve: Zvoljeni je bio dozdajšnji predsednik Mošicki za dobo 7 let. Za toga volo je odstopo ministerski predsednik Prystor s celov vladov vréd. Novo vlado je sestavo dozdajšnji prosvetni minister Jedzejeovicz. S tem se zvünešnja politika nikaj ne spremeni. Španija proti diktaturi. V zadnjoj številki smo pisali, da je pri občinski volitvaj vláda dobila samo tretji deo glasov i s toga sledi, da bi mogla odstopiti. Vlada pa od toga nikaj nešče čüti i sé šče držati tüdi s silov za vsako ceno. Za toga volo so po vsoj Španiji velki nemiri, ar so zvün Socialni demokratov vse stranke proti vladi. Najbole ostro delajo za zrüšitév vlade monarhisti pa komunisti. Tej je pa obojih premalo, zato de gvüšno mela nájveč sreče agrarno-katoliška stranka, za šterov stoji velka večina naroda. Prijatelstvo med Rusijov i Poljskov je čiduže vekše. Ar Nemci čiduže bole segajo po Poljskoj zemli i ščejo tüdi zasesti poljsko pristanišče Gdansk. Zadnji čas se vodijo trgovinska pogajanja med obema državama. Rusi tüdi ščejo rabiti Gdansk za svoje trgovinsko pristanišče. Hitler zmešao Mussolinijove načrte. Znano je, da je bio Mussolini najvékši prijatel Hitlerove Nemčije i njegov najbolši zagovornik pred Francijov i drügimi velesilami. To je kazao tüdi njegov načrt za direktorij štirih velesil, po šterom bi Nemčija i Italija gospodarili skoro nad celov Evropov. V zadnjem časi se pa Mussolini oddaljavle od Nemčije, ar njemi je ta postanola nevarna. Hitler najmre po vsoj sili šče priklüčili Nemčiji tüdi Avstrijo i če se to zgodi, te de tüdi Italija v nevarnosti. Zato ta na ednoj strani dela na zdrüžitev Avstrije i Vogrske, na drügoj se pa približavle Franciji, da na te náčin oslabi Nemčijo štera bi njoj lejko nevarna postála. Novi boji v Aziji i Južnoj Ameriki, v Ženevi pa gučijo od mira. Kak smo že pisali, so Japonci za eden čas stavili boje na Kitajskom, ar so rabili vojsko na ruskoj meji. Tü je zdaj nevarnost minola, ar se Rusi bojijo bojne i se ščejo mirno pogoditi, stem da svoj deo vzhodno kitajske železnice odájo Japoncom. Zato so Japonske čete odišle nazaj na Kitajsko bojišče, gde so se znova začnoli vroči boji. Japonci so že prišli skoro do Tjencina i Pekinga, štero je najvekši varaš v Severnoj Kitajskoj. Či rávno še Kitajci dobro branijo, do nazadnje mogli püstiti tüdi teva varaša, tak ka pride Japoncom vroke cela Severna Kitajska. Tüdi v Južnoj Ameriki gde je že lani prišlo do boja med Bolivijo in Paragvajom se je te znova začno. Bijejo se zavolo pokrajine Gran Chaco. Sosedne države kak Chile, Argentina i Peru ščejo pomiriti nasprotnika, šteriva pa od toga neščeta dosta čüti. Neprijateli Cerkve nemajo mira. Versko preganjanje v Mehiki izda trpi. Da je to preganjanje več ne tak krvavo, kak je prle bilo ma nájveč zaslug čedna i odločna obramba katoličanov. Nikelko so k tomi pripomogli protesti ameriški katoličanov. Zdrüžene države bi z ednimi miglajom lejko potišile to preganjanje pa se zgovarjajo, ka se v politiko drüge države neščejo mešati. Či bi šlo za kakšo trgovsko stvar, od štere bi zdru- žene države mele hasek, bi se včasi vmes vteknole, tű se njim pa ne vidi vredno. Tudi Albanci se začnejo gibati. Parlament je najmre spremeno ustavo tak, da samo albanski državlani slobodno tiskajo liste. S tem sta vdarjeni edini katoliškiva lista v Skadri, šteriva sta nej v albanski rokaj. Drüga naredba pa Ukinja vse privatne šole, ar so prej ne zadosta narodne. Tü so v prvoj vrsti vdarjene šole jezuitov, francoski i taljanski redovnikov, štere so bile po ništerni varašaj. Avstrija se s vsemi silami brani Hitlerjancov. Narodno socialistična stranka tüdi v Avstriji močno rasté, posebno zdaj gda ma v Nemčiji popuno oblast v rokaj. Najbole podpirajo svoje avstrijske somišlenike ravno Hitlerovi agentje, šteri v velkoj vnožini prihajajo prek meje i z vsemi silami širijo svoje mišlenje. Z ednim delajo tüdi za glavni Hitlerom cil: ždrüžitev Avstrije a Nemčijov. To se pa z lepa ešče nade dalo dosegnoti, ar se avstrijska vláda, za šterov stoji velka večina naroda, zvün narodni socialistov vse stranke, odločno proti tomi. Zato zvezna avstrijska vláda skrbno pazi na vsakši stopaj kak odznotra, tak tüdi Odzvüna države, ka nebi prišlo kaj nepričako-vanoga. Zadnje čase-so najmre že skušati, hitiérjanci v 1 Avstriji s silov zasesti kraje kre Nemške meje i od tű z nemškov pomočjov vso Avstrijo. Tüdi bavarski pravosodni minister Dr. Franck je meo v radiji govor, da more Bavarska s silov zaseti Avstrijo. Te dni so meli avstrijski narodnosocialis-tični pravniki velko spravišče na štero sta prišla tüdi Dr. Franck i minister Kerrl. Avstrijske oblasti so njima dale znati, ka sta nezaželeniva gosta i naj znati ka se oblasti nado bojale ostro nastopiti proti njima, Či de trbelo. Nemčija. V Hitlerovoj državi se dale „vednačiˮ. Ka se pa nešče zednačili ali prignoti, pa more ali v ječo ali iz države. V glavnom Bavarskom mesti Müncheni, je bila občinska seja, gde je narodno socialistični poslanec Arner pozvao socialne demokrate, naj zapüstijo dvorano. Ar so tej ne šteli prostovolno oditi, so je narodnosocialis-tični poslanci ednoga za ovim vö zlüčali i njim za prepovedali zmerom prihajati na zborovanje. Tüdi knižnice so začnoli re-šetati. Po vsej vseučiliških knižni-caj so prebrati vse knjige, štere so ne napisane od nemških pisatelov i židovov. Vse te knige so javno žežgati, ka prej s tem očistijo nemško kulturo od g lüdskoga gnojá. Se razmi, ka je med tem „gnojomˮ bilo tüdi dosta znanstvenih knig, štere bi tüdi nemškoj i Hitlerovoj kulturi na hasek bilé. 21. maja 1933. NOVINE 3 Tüdi peneze njim trbé. Gda so vničili vse strokovne organizacije Socialni demokratov, njim je to ne zadosta bilo; zdaj so šče po odredbi prvoga državnoga tožilca zaplenili vse premoženje socialno demokratske stranke, a socialni demokratje so že to pričaküvali, tak da so šče pravočasno strani spravili, ka so samo mogli. Tak so v Berlini, gde je bilo glavno vodstvo stranke zaplenoli samo okoli 100.000 mark. Zato so oblasti zaprle vse prostore strankinih organizacij i njihovih listov, da leži vse preiščejo. Tüdi drüge države, celo tiste, ki so prle z Nemčijov držale, se začajo obračati vkrej od nje. Do ostroga nasprotstva je prišlo te dni na razoro-žitvenoj konferenci v Ženevi, gde je nemški zastopnik jako oblastne nastopno i izjavo, da če njoj ne dovolijo v versaiskoj mirovnoj pogodbi prepovedanoga orožja, se bo Nemčija šče bole oborožila. Že zdáj ma najmre okoli 700.000 mož redne vojske, to je več kak štera šte drüga držala, čeravno njoj je to prepovedano. S toga se nemre čakati nikaj drügo, ka do se države ešče bole oborožüvale i mesto mira pridejo nove nevarnosti i vse to zavolo par napih-njenih Hitlerjancov. Jasna slika. Novine od 7. maja so prinesle sliko od našega dijaštva, sliko istinsko : veselo i žalostno. Veseli nas, da se je naša akademska mladina odločila za jedino pravo pot: biti povsod katoličanec ne samo z rečjov, nego tüdi z djanjom. Tak jé prav. To smo vsikdar zahtevali od mladine, a ta nas je ne poslüšala. Ne mečemo v oči, nego samo pribijemo: da smo leto za letom zahtevali, naj se dijaška mladina v počitnicaj versko popravi, naj se njoj nadomesti tisto, ka je v šolskom leti gde zgübila. Pa naši opomini so bili zaman. Naše dijaštvo --- čast lepim izjemam se je zadovolno z letnimi izleti, popevanjom i popivanjom, drügoga resnoga i düha poživlajočega, oplemenitujóčega dela se je ne lotilo. Sovražnik je sejao v te neodločen tábor i zraslo je z toga semena naše brezversko dijaštvo, kak čtemo v istoj številki Novin. To je žalostna slika našega dijaštva. Ka je naša krajina tüdi rodila to žalostno sliko, so krive ne samo šolske razmere, nego stariši i domači odgojitelje, ki so se ne zadostno brigali za dorašča-jočo mladino. Naša tolažba pri toj žalostnoj sliki je pa ta, da je večina naše dijaške mladine šče verna. To čaka velika naloga: borba za Kristušove pravice; borba, štero more krepki samo živa vera, hraniti samo Kristušovo telo v gostom sv. prečiš- čavanji; borba, štero more sprevajati velika smilena lübezen do trpečega naroda; borba, štere najlepša krona bo povrnitev zgüblenih tovarišov i tovarišje na pot pravice, na šteroj bodo iskali vsi naši dijaki vremenitno i večno srečo svojemi lüdstvi, iz šteroga so izišli. Bogi vdana srca so je podpirala, da so i bodo dorasli — v drevo hasnovito naj samo dorastejo. Takše je pa te samo, če je zlati Večno Sunce i je napaje Večna Rosa: Bog Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o „Sokoli Kr. Jugoslavijeˮ pred Zagrebški m sodiščom. 15. maja se je nadaljavala razprava proti katoliškim püšpekom. Poleg njih so obtoženi bili župnik dr. R ttig i kaplan D. Kociper. Zagovornik je v svojem govori izjavo, da je razprava i tožba nemogoča pa je nato zapüsto sodno dvorano. Vsi püšpeki so izjavili, da je svetsko sodišče ne pristojno soditi je; Sodišče je vse obtožene püšpeke i dühovništvo oprostilo. Slovenci v tüjini. Cleveland (izgóvori : Klivlend) je središče slovenskoga živlenja v Ameriki. Mnogim v našoj krajini je tüdi znano to imé. Tü májó tüdi velki Narodni dom. Mesto je dalo vsakomi narodi parcelo, da si lejko napravi svoj park (püngrad). Lani v decembri je bio slovesno odpreti jugoslovanski narodni park. Pred nedavnim je ljubljanska mestna občina poslála Slovencom v Clevelandi kip nájvékšega slovenskoga pisatela Ivana Cankara, da ga kak prvoga postavijo v novi park. Koroški Slovenci so preminóčo nedelo obiskali Jesenice pa Kranj, gde so nastopili s slovenskimi pesmami.— Velka nevarnost preti narodnomi živlenji Slovencov na Koroškom, če bi Austrija prišla v odvisnost od Hitlera i njegove politike, ki je sovražna vsem, ki so ne Nemci. Od dneva do dneva. Tüdi malomarnost! Ne dugo so v gornjoj Italiji cepili deco proti davici. Mnogo decé je zadela kap (boži žlak), začnoli so preiskavo, Vráčiti deco, liki 10 jih je le mrló. Krivi so tisti, ki so v Neapoli mešali zdravila. Kakpa so tiste gospode včási záprli. - Takše nerédnosti se večkrát godijo v „kulturnojˮ Europi, tak je na priliko v Lübeki v Nemčiji mrlo 70 decé zavolo slaboga ceplenja proti jetiki. Vodo je auto z zavézanimi očmi profesor Langsner v Haagi, glavnom mesti Holandije. Vozo je z naglicov 70 kilometrov na vöro. Pravijo, da bodo tüdi slepci lejko šoferje. Ogromno potniške letalo so napravili v Zdrüženih državaj Amerike, štero prevozi 280 km na vöro. V Ognjenik (goro, ki meče ogen iz sebé) skáčejo Japonci! Zadnji čas se je razširila nekša samomorilna bolezen med njimi; tak jih je v ednom tjedni 30 šlo v smrt v žreb ognjenika. Kelko lüdi je brez dela? Mednarodni urad za delo v Ženevi razglaša, da je v prvih mesecáj tekočega leta na sveti že okoli 32 milijonov lüdi zapisanih, da nemajo stalno i rednoga dela. Istinsko število brezposelnih pa znaša okoli 100 milijonov, ar je v mnogih državaj ešče ne vpelana kontrola vseh, ki so brez zaslüžka. Rum gori! V Londonskom pristanišči je ogen vničo 160.000 hl ruma, ki je bio shranjeni v skladiščaj. Zbili so se v belgijskoj skupščini v Bruslji. Celó ministra so zbili. Potres so čütili zadnje dni v Bolgariji pa Grčiji. Za edno bežanje jé bilé v Berlini odvetnikov (fiškališov): samo 3890, med njimi 1989 židovov. Sredozemsko morje bi radi posüšili! Takše misli rojijo v glavi nemškoga stavbenika Sergela, pa tüdi francuski strokovnjaki si terejo glave, kak bi to šlo. Izračunali so že, da bi delo trpelo 10 let, penez bi pa šlo 375 milijard dinarov iÉ to je prej niti ne dosta, vej je eden mesec svetovne bojne več póžro! S tem ščejo »rešiti** Europo, ar bi tak pridobili dosta rodne zemlé, lejko bi zidali i tak zapüstili delavce. Pridobili bi 66.000 km2 jako rodovitne zemlé. Tak bi »rešili** Europo tüdi pred Amerikov pá pred vsemi drügimi nevarnostmi, štere njoj pretijo ešče iz daléšnjega izhoda. Križna pot katoličanskoga püšpeka v Rusiji. Sv. oča je sprejeo nedavno püšpeka Boleslava Sloskana, šteroga so boljševiki preganjali 6 let. Včasi, gda je bio 1. 1926. posvečeni, so ga boljševiki obsodili na prisiljeno delo na slaboga glasa Soloveckih otokaj. L. 1928. bi ga izpüstili, če bi püšpek obečao, da zapüsti Rusijo — v to je pa ne privolo. Gda je vláda republike Letonije zaprla nekoga niso vskoga čestnika, te so dáli püšpeki Sloskani slobodo v zameno za svojega človeka. Lagali po so njemi, da je žela pápe, naj zapüsti Rusijo i záto je to tüdi včino pa odišeo na Poljsko. Plačajte „Novineˮ! 4 NOVINE 21. maja 1933. Fare Slovenske Krajine. Sv. Benedikt. Po vsoj našoj krajini je poznána „bedeničkaˮ fara, malošto pa zna v drügih faraj, da se zové vés, v šteroj je cerkev Sv. Benedikta, Kančovci. Tá fara je v našoj krajini najvékša i najmenša: najvekša po števili vesnic i obségi, najmenša po števili düš. V njo spadajo sledeče vesnice: Kančovci, Andrejci, Berkovci, Bokrači, Čikéčka ves, Fokovci, Ivánovci, Košarovci, Krnci, Kükeč, Küštanovci, Panovci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo, Vuča gomila (eden deo), Lončarovci, Ivanjšovci, Središče, Domanjšovci sküpno 21. Zadnje štiri šo prideljene v to faro iz fare Hodoš, ki je bila razdeljena med bedeničko i dolensko faro, ar je 1. 1826 pogorela cerkev i od tistoga mao nega tam dühovnika. V bedeničkoj fari živé okoli 800 düš, pomešanih med lüte-ranske vere pripadniki. Cerkev je prenovlena i posvečena l. 1896, duga je 20 m, šürka 8 m, visoka 6 m. Najstarejše krstne knige so iz leta 1733. Plebanoš je od 1. jul. 1916. g. Franc Faflik. Znamenita je bedenička fara zavolo dveh mož, šterima je dosta dužna vsa naša Slovenska krajina: tű je bio plebanoš Mikloš Küzmič i tü se je naródo dr. Franc Ivanóczy. Mikloš Küzmič se je naródo 1. 1738. v Dolnjih Slávečih (jürjanska fara), bio 3 mesece kaplan pri Gradi (Gornja Lendava), zatém pa od 1.1763 do svoje smrti 1804 plebanoš i „okrogline Slovenske vice-öšpöröšˮ pri Sv. Bedeniki v Kančovcih. Té bedenički plebanoš nam je katoličancom Slovenske krajine napisao prve Slovenske knige. L. 1780 so izišli „Svéti evangyeliomi... na stári slovenski jezik obrnjeniˮ i té evangeliome poslüšamo ešče dnesdén v naših cerkvaj. V istom leti je spisao Küzmič tüdi „Slovenski silabikár, z šteroga se deca šteti, more navčiti..dale „Krátko šumo velkoga katekizmušaˮ. Potomtoga je spisao ešče „Staroga i novoga testamentoma svete historie kratka šumaˮ i „Knigo molitvenoˮ, štera ešče dnesdén živé med nami (1783). Vse té knige je izdao na svoje stroške prvi Sombotelski püšpek Szily Jánoš. Dr. Franc Ivanóczy se je l. 1857. naródo v Ivanovcih. Njegov rojstni kraj nam njegov živlenjepisec etak popišüje: „Na sličnom obrežji peške i vesničke poti pelajo sem i tá ino vežejo vküp hižice na dva kraja dolé raztepene. Od dvá kraja i na konci dolá pa lepi borov log kak ko-rona zapéra dol ino z celoga prijázni rázgléd naredi. Proste, z vékšega s slamov pokrite hižice lükajo tü i tam z med drevja, šterih bela stena se sveti od lübavi čistoče vertinjine, kak čista stena od zvüna, tak poštena, malo trda, ali globoke pobožnosti srca prebivajo notri vu tej hižicaj, srca, štera so vu svojoj indašnjoj prostosti ostala, kak že malokde po našem slovenskom kráji. Na konci dolá, kde se že dvá hrbta bregá pomali obimati začneta, se nam stavi oko na ednoj máloj ložiči, štera je malo rázlična od ovih drügih, ali v sebi má prosto sobico takšo, kak je bila te, kda se je vu njoj náródo Ivanóczy.ˮ (Kalendar 1915, 36.) Što je bio Ivanóczy, to dnes že vsaki med nami bár malo zná. On je zbüdo tisto narodno slovensko živlenje med „vogrskimi Slovenciˮ, štero so büdili s svojim delom Mikloš Küzmič i mnogi drügi pred njim. To iskrico je Ivanóczy s svojimi sodelavci razpihao v velki plamén: on je bio začetnik našega tiska i vsega narodnogo živlenja. Záto je naša dužnost, da obiščemo letos, ob priliki dvajsetletnice njegove smrti, njegov grob pri Sv. Benedikti! Ešče nekaj je, ka dela bedeničko faro znamenito: to je s e 1 á n s k a kapela! To bi mogli videti vsi naši lüdje, ki po sveti hodijo, domače krajine i njenih znamenitostig pa ne poznajo. Kapela v Seli je okrogla zidina, štere premer znaša samo 6 m i 5,5 em. Pokriva jo kupola. Stene nötranjščine pa so pokrite s podobami, takzvanim! freskami — to so podobe na présno slikane, štere naprávi slikar tak, da slika na steno, gda je omet ešče ne sühi. Té podobe v selanskoj kapeli so nastanole okoli leta 1400, to je v tistom časi, gda prispodobno podobe v martjanskoj i törjanskoj cerkvi. V slovenskom cerkvenom slikarstvi so te slike ešče zato posebno pomembne, ar je med njimi najstarejša pri nas poznána slika, ki kaže Sv. Tri krále na konjaj. Novejše slike predstavlajo Kristušovo trplenje, v kupoli pa znamenja 4 evangelistov, stoječega zveličara, sv. Trojico s Križani. Po izjavi vučenjaka so te slike tak dobre, „da njihovoga mojstra občüdüjemo.ˮ Pravijo, da je selanska cerkvica najstarejša cérkev v našoj krajini; gotovo pa je, da je ona i prednji deo törjanske cérkvi najstarejša ohranjena cerkvena zidiná pri nas, zidana v romanskom slogi. Selanska kapela spada med tiste naše cerkvi, na štere moramo biti. ponosni i je poštüvati pa čuvati. Pripovedávajo, da je poleg kapele v Seli stao negda klošter, Odked se je širila vera v našoj krajini. Gotovoga pa od toga nikaj ne vemo. Po domovini. Krave so požrle 10 jezér Din kmeti na Hrvatskom. Zgodilo se je pa to etak: kmet je peneze shrano v slam-njačo, nato pa odišeo z domi. Med tem je žena premenila slamo, staro pa vrgla kravam v jasli, Gda se je kmet povrno domo, je penez v jaslaj več ne bilo. Bujo je vse štiri krave pa zaistino najšeo v želodci edne krave bankaš, liki penezi so že vse zgriženi bili. Drügi je pa prasé pekeo z jezerkami! Kak je tam na jugi naše države návada, da celo prase spečéjo, tak je delao tüdi kmet Marinkovič v Bogosavci. Gda je pa žena prišla v hižo i vidla v peči ogen, je zakričala — v peči je gorelo 4200 Din, štere njoj je dao negda mož shraniti, pa je skrila v peč! Zbesnéla je 18 letna dekla blüzi Siska, ar jo je vjo besen pes. Kriva je bila malomárnost krčmára, pri šterom je slüžila. Zagovarjati se bo morao pred sodiščom zavolo toga, deklo pa so prepelali v Zagreb, gde so njoj pa več ne mogli pomagati. 15 jürjov so najšli v Maribori, zakopane v zemli. Peneze so vkradnoli okoli vüzma, nato se zgrabili ništerne vlomilec, zdaj pa so v kleti stanovanja izkopali 15 jezér. Mesto divjega kokóta je strelo lovec v Križaj na Gorenjskom drügoga lovca, svojega prijatela. Dekla mrla v Belgradi. Te dni je v Belgradi pred sodiščom bila razprava proti Mici Kovačevič. Pred dvemi leti je mrla njena slüžečka dekla. Te je prišla ta ženska pred sodišče, ar so jo obtožiti, da je bila deklo i da je zato mrla. Sodišče pa jo je oslobodilo. Zdaj je na zahtevo višišega sodišča bila pravda obnovlena. Prišlo je na svetlo, kak grdo je delala ženska z deklov. Bila je obsojena na 3 mesece zapora. Gda je šla iz sodišča, so jo ženske oplüvale. Slovenska deca na Češkom. V Trbovljah obstoji pevski zbor šolske mladine z imenom „Trboveljski slavčekˮ. V zadnjem časi so mali pevci nastopili na Češkom Budèjovicah, v Plzni i v Pragi. Bili so Vseširom jako navdüšeno sprejeti. Peneze je delao v Celji stolarski pomočnik, ki je ne mogeo dobiti poštenoga dela. Znao je prilično ponarediti 20 dinarske srebrnjake. Zdaj čaka v zapori sodbo. Verovučiteo pred sodiščom. V Novom mesti se je zagovarjao 9. t. m. kaplan J. Rott iz Višnje gore; obtoženi je bio, da je 43. januara v šoli pravo deci, da je bio ustanoviteo Sokola brezverec itd. i da je stem „iznašal lažnje trditve z namero izpostaviti državno napravo S K J smehu ali pre- 21.maja 1933. NOVINE 5 ziranju ali povzroči proti njej nerazpoloženje, ter s tem zakrivil prestopek po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državiˮ (po „Slovenciˮ 13. t. m.). Kaplan se je zagovarjao s tem, da je ne gučao toga, česa je obtoženi; deca so ga pitala nekaj zavolo püšpekovske okrožnice, štera je bila v nedelo v cerkvi prečteta i on njim je na to odgovoro. Celó pazo je,da ne bi kaj. žalivoga gučao proti Sokoli K J, ar je znao, da na njegovo oponašanje in njegove reči pazijo. Bila je zaslišana pred sodiščom tüdi šolska deca, od šterih so tisti, ki so svedočili proti kaplani, pripoznali, da so si že na listke napisali, ka bodo tü gučali. Večina pa je izpovedala, da je kaplan ne gučao reči, zavolo šterih je obtoženi. Verovučiteo je bio od sodnika oslobojeni. Bančni ravnateo ropar i morilec. V Belgradi je bančni ravniteo Mihajlo Markovič vmóro trgovca Džo-rdža Stankoviča i ga oropao. Té ravniteo banke má že jako tmično preminóčost, že večkrát je rópao i delao različne ciganije. Zadnji zločin je izvršo sküpno z nekim Miljkovičom. - Peklénski stroji v Belgradi. 9. maja so odkrili dva človeka, ki sta prinesla iz Bolgarije 4 peklenske stroje, štere sta namenila postaviti v mesti, da bi je postavila pred razne zgradbe, štere bi s tem rázrüšila. Poslala jiva je znana bolgarska razbojniška organizacija. Policiji se je posrečilo oba zgrabiti. Slovenska krajina. Majniški izlet šolske mladine se vršijo té mesec. To je jako važna prilika, pri šteroj deca spoznajo drüga kraje i se navčijo z odpretimi očmi gledati v svet, če je vodi dober vučiteo. Mi bi samo telko želeli povedati pri toj priliki, da je dobro i Celó potrebno, naj deca najprle spoznajo našo domačo krajino, pa te naj idejo dale, n,pr. v Maribor ali celo Ljubljano. Žalostno je najmre, da vidijo lüdje dosta sveta, ne so pa nigdar videli n. pr. naše starinske cerkvi v Martjancih, v Törnišči, v Seli, kapelo v Boreči itd. Pa tüdi zemla sama je nekaj tak z nami zdrüženoga, da more Dólinec poznati Goričko, Goričanec pa Dolensko z vsemi posebnosti. Vzgoja v do-moznanstvi se mora začnoti v najbli-žánjoj okolici! Zanemarjati pa se ne bi smela tüdi umetnostna vzgoja — dnes, gda „prosveta pa kulturaˮ punita novine, ne pa düše! Zato nam pa dajo prilike posebno naše cerkvi. Bogojina. Gda pri nas kakša klet ne gori, te vderejo v njo. Tak se je tüdi zgodilo nedavno, da so v ednoj noči obiskali neznáni gostje pét kleti i se dobro nápili. Zanimivo je prej to posebno za toga volo, ka se je Prišestni den dale godilo — to pa pitajte Bogojánčare ! Večér Slovenske krajine bo v Maribori 20. t. m. kak čüjemo, bo prenašala prireditev tüdi ljubljanska radio postaja. Več bomo pisali potomtoga. V tekočem leti se bo vršilo ponovno pregledovanje i žigosanje meril na področji sreza mursko-soboško-ga kak sledi: V M. Soboti od 24. V. popol, do 6. VI. popol. * Puconcih „ 12. VI. dopol. „ 14. „ , * Hodošu „ 17. „ popol. „ 19. „' „ * Križevcih „ 21. „ dopol. „ 22. „ „ * Petrovcih „ 23. „ popol. , 26. „ „ * G. Lendavi „ 30, „ dopol. „ 1. VII. „ * Cankovi „ 3. VII. „ 5. „ ^ Veržej. Svétek Marije Pomočnice bomo obhajali dne 25. maja, to je ravno na Kristušov Vnebohod. Spovedalo se bo že v sredo zadvečera. Kapelica bo celo noč odpreta. Prenočišče še dobi po hišah pa tüdi v zavodovój gledališko! dvorani. Tü bo dosta slame, nego za odevanje si lejko vsakši s sebov prinese kaj maloga. Iz Müre so potegnoli na Bistrici 26 let staro gosposko oblečeno žensko. Što je i odked, se ešče ne ve. Nesreča. Bakan Jürij, Dolič hš. 32. se je ponesrečo. Gda je nástelo vozo, njemi je vujšla marha i njemi nogo potrla. Dar. Krištofič Peter od Sv. Martina v Medjimurji nam je poleg naročnine poslao tüdi 5 Din. na podporo krščanskoga tiska. Gda se darovniki zahvalimo za plemeniti dar, povdarimo, ka je podpiranje dobroga tiska dnesdén, gda se telko piše proti veri mi-sijonstvo. Kristušovo kralestvo podpira, ki si naroči i plača dober, krščanski tisk. Podira pa Kristušovo kralestvo tisti, ki podpira veri sovražen tisk. Stanko Jug: Slovenska zemlja. Dolenjsko. Na zahodni strani Belokrajine pričenja bolj kamenito, süho i ne rodovitno ozemlje, na katerem žive še •danes Kbčevarji, ki so nemškega rodu in govore še sedaj nemški jezik. Kakor majhen otok sredi morja živi kakih 12.000 Kočevarjev sredi med Slovenci. ^Že to samo kaže, da niso od nekdaj na tem ozemlju, temveč da so se priselili semkaj iz severa. Njih staro domovino iščejo na zap. Koroškem in na 'Tirolskom Priselili so se na Kočevsko v dveh skupinah; ena je prišla v 14. št., druga v 15. si. Zasedli so ozemlje, Uri se razprestira v glavnih pbrisih na vzhodu do potoka Črmošnjice in goric ma zapadni strani Semiča, odkoder zavije meja njihovega sedanjega ozemlja proti jugozapadu in seže skoro do iKolpe, nakar gre na Poteniški snežnik, nato nekoliko severno nad Kočevjem in preko Suhe Krajine na Krko do iizliva Črmošnjice vanjo. Vendar meja mi ostra, ker segajo v to ozemlje še tudi Slovenske vasi. Svoje nemško narečje in svoje navade so ohranili do danes, čeprav jih na vseh straneh obhajajo Slovenci in na jugu tudi Hrvati. V tém ne smemo videti samo njihove trdoživosti, temveč moramo upoštevati tüdi to, da je to ozemlje málo rodovitno in da zato Slovenci niso silili vanj. Nič máj važno pa ni tudi dejstvo, da je bilo vse slovensko ozemlje s Kočevskim vred pod nemškim gospodstvom vse do 1, 1918. in da so zato nemški Kočevarji uživali velike predpravice. Kočevsko je tvorijo posebno Kočevsko grofijo, ki je bila 1. 1791. pod Leopoldom II., celo povišana v samostojno Vojvodino Sredi Kranjske Vojvodine. Kočevsko vojvodstvo so imeli Turjaški grofje, ki so imeli Kočevsko v svoji posesti že od 1. 1641, Ker zemljá tu ni rodovitna, se morajo Kočevarji pečati z drugimi posli, nájveč pa krošnjarijo. Kočevski krošnjar je bil znan po vsem svetu, vendar pa v zadnjih desetletji!! krošnjarstvo zelo pojema. Zato so se že pred prevratom 1. 1918. močno izseljevali in se to danes nadaljüje v še večij! meri. Ker gredo moški nájveč po svetu s svojo krošnjo, opravljajo vsa domáča in gospodarska dela ženske. Radi svojega osamljenega položaja sredi med Slovenci so ohranili Kočevarji še povečini vse svoje stare obi-čaje, tako svoj jezik kakor tudi svojo staro nošo. To vel je zlasti za ženske. Njih obleka je povečini bela. Poleti nosijo srajco in preko nje predpasnik z modrovolnenim pasom, pozimi pa vrhi tega še ozko süknjo z volnenim pasom in brez rokavov. Vendar pa so sprejeli tudi Kočevarji že mnogo slovenskih običajev. Središče kočevskega ozemlja je mesto Kočevje z okoli 4000 prebivalci. Mesto leži ob Črnem potoku ali kakor Splošno pravijo: Rinži in ima popolno gimnazijo s posebnim dijaškim konviktom. Znamenita zgradba v mestu je prostoren grad Turjaških grofov. Kakor vsa mesta na Slovenskom je tudi Kočevje mnogo trpelo radi številnih tusških napadov. — Prebivalstvo v mestu in ©količi se mnogo peča poleg krošnjarstva še z domačo obrtjo, zlasti z izdelovanjem lončene posode in lesenega blaga. Dokler je bilo platno vše večiji rabi kakor je danes, so tu Izdelovali tudi mnogo platna. Vendar tudi še danes ta obrt ni prenehal. Kočevje je tudi končna železniška postaja na progi, ki sé pri Grosuplju 6 NOVINE 21. maja 1933. Büček Mihal. Büček Mihal je mrtev. Ta vest se bliskovito razširila 28. aprila po severnom Goričkom, posebnu pa v fari Sv. Jurij. Narodo se je v Srdici 5.sept. 1869. S svojim skrbnim delom si je spravo lepo kmetijo, na jo trebej daleč na okrog iskati. Svojemi stani je bio vzor. Ništerni kmet, ki je vido njegov vzorni sadovnjak, si je napravo lepi sadovnjak, šteri so zdaj edini plodonosni za goričkoga kmeta. Pa ne samo na kmetijskom poli je delao, liki je bio steber kat. vere. Svoje verske dužnosti je natenčno opravlao. Pri zidanji cerkve je bio prvi i je za njo mnogo darüvao. Vse skozi je bio svetski predsednik verske občine. Stao je na braniki sv. vere. Lübo, spoštüvao i brano je dühovnike. Lepa smrt je bila nagla. Den pred smrtjov njemi je slabo postanolo, taki je dao pozvati dühovnika. Drügi den sta njemi oba gg. dühovnika stala pri smrtnom boji ob strani. Mro je v naročaj svojih düšnih Pasterov, štere je tak lübo. Nastavo je pred 25 letmi prostovolno podporno drüštvo, šteromi je vse skozi načelüvao. Zdaj gda bi mogli obslüžavati 25 letnico njegovoga obstoja i blagosloviti novo zastavo, je zapüsto tüdi to drüštvo. Nastavo je ešče Hranilnico i posojilnico pri Sv. Jüriji, šteroj je tüdi bio načelnik. Sodelovao je ešče pri različni drüštvaj. Značilne i pomembne reči je povedao pred svojov smrtjov svojim prijatelom i sodelovalcom, v šterih je tüdi povedao cio svojega delovanja. Te reči so bile zadnje: „Gospodje, skrbite za siromake, hranite sv. vero, ne pozabite na naše Prekmurje, jaz bom vas tam odzgoraj na dale vodo!ˮ To so reči moža, ki ima jeklen značaj, ki ima neupoglivo hrbtenico, ki je vido v svetlosti sv. vere Boga, ki je znao, ka je domovina njemi. Sprévod je bio veličasten. Udeležilo se ga je do 5 jezero lüdi. Pri hiši je vučitelski pevski zbor, zaspevao „Vigred se povrneˮ. Na pokopališči se je od pokojnoga poslovo vlč. g. župnik i g. kaplan. Na to je pevski zbor zaspevao „Blagor muˮ. Moži, ki ga bo jako - pogrešan jürjanska fara, želémo, naj njemi bo lehka zemljá! Naj počiva v miri! Prosimo da ne zamerite. Ar mnogo opominanje brez naslova nikaj ne pomaga, smo prisiljeni tiste širitele, ki so letos ešče nikaj ne plačali, javno v Novinaj opomenoti. Širitelje pokažite te opomin svojim naročnikom i je sterete za polletno naročnino. Za letos smo ešče ne dobili nikše naročnine: od: Gjörköš Jožefa z Türnišča, Sukič Franca z Rádovec, Lukač Franca z Gradišča, Vučko Marija z Gaberja, Hozjan Janoša z D. Lendave itd.Pri-hodnjič mo pa dale objavlali. Na mesec dva dinara se zmore. Tiskarna i papir se proti plačüjeta, zato se mora vsaki mesec plačati zapadla naročnina. Nišče je ne izvzeti. Dobavcom dajte ka si slüžijo. Poročila sta se 3. maja pri Sv.. Juriji g. Skledar Karol mesar z gdč.. Bagari Terezijo, hčerko gostilničara. Mladomi pari želimo mnogo božega blagoslova. Svétek Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani se bo letos obhajal 25. maja (na Vnebohod Gospodov). Na predvečer praznika bo akademija pri lurški votlini, nato processija s švečkami. Od 11. do 12. ponoči je ura molitve z govorom. Sv. maše se prično ob 4. zjutraj. Ob pol 10.. pontifikalna sv. maša, nato se vrši shod salezijanskega sotrudstva. Popoldne ob pol 4. govor v cerkvi in na dvorišču, nato procesija s kipom Marije Pomočnice. —Polovična vožnja, je dovoljena v vsej dravski banovini od 22., do 27. maja. Vsi udeleženci naj kupijo pri odhodni postaji cel vozni listek; v Ljubljani ga naj ne oddajo,-ampak prihranijo za brezplačen povratek, na Rakovniku dobijo še po— trdilo, da so se udeležili shoda. — Uporabite ugodno priliko polovične vožnje in udeležite se v obilnem številu proslave Marije Pomočnice! Blagoslovitev zastave „Pros-tovolnoga podpornoga društva v Srdici i okoliciˮ bi se moglo vršiti 7. maja, ar je pa njeni ustanoviteo i predsednik g. Büček Mihal vmro, zato so preložili na 28. maja. Zastava je ročnodelo č. šolskih sester v Dol. Lendavi. Spored: Ob pol 9 vöri zbiranje vseh članov i ostalih drüštev pri kapeli v Rogaševcih. Ob 9 vöri odhod z zastavov i godbov k slavnostnoj slüžbi: božoj. Ob 11 vöri blagoslovitev zastave, ki njoj kumuje ga. Buchman Terezija. Ešče eden odgovor. Gda so g. Čačič Jožef, Črensovski plebanoš vmrli, se je neki gospod; iz. Preka etak izrazo: „Te fare ne sme domačin dobiti.“ Naš odgovor je pitanje. Zakaj ne bi smeo te fare naš domači dühovnik dobiti? Gospod, ki je górnjo izjavo dao, je ne dühovnik. Mi ga pitamo, što ga je pooblastio fare deliti? Njega, od šteroga niti tone vemo, ka bi po verskih predpisih spunjavao svoje verske dužnosti? Što ga je pooblastio, da se vmešava vu cerkvene zadeve? Pá ka je kriv sin našega naroda, da ne bi smeo fara dobiti? Je ne dober dühovnik? To presodi cerkvena oblast. Je ne dober državlan? To presodi svetska oblast.. A ne edna, ne drüga ne obsodila naše dühovščine. Pa naši mladi dühovnika so se mogoče ne včili v istih slovenskih šolaj, kak Prečni? Zakaj pa te odcepi od dolenske železnice: Ljubljana—Novo mesto - Karlovac. Danes je to stranska proga, toda ko bo uresničen načrt zveze Kočevja z Delnicami na progi iz Karlovca na Sušak, bo njen pomen izredno zrasel,ker je to najkrajša zveza Slovenije z morjem. Obenem bi se tudi vsa Ribniška dolina in Kočevsko s svojimi ogromnimi gozdovi gospodarsko zelo dvignilo. Načrt za to zvezo je že sprejet, proga sama že trasirana, — to se pravi, da je že s količki zaznamenovano, kod bo proga šla — in že pred par leti se je govorilo, da se bo takoj pričelo z delom. Danes Seveda vse počiva in čaka boljših časov. V bližini mesta leže bogati rudniki rjavega premoga, last Trboveljske premogokopne družbe. To daje mestu in okolici močen znak rudarskega kraja, zlasti danes, ko je par sto delavcev brez posla. V kočevski okolici se razprestira Friderichtinski gozd z razvaljenim gradom Celjskih grofov. Celjski grofje so bili namreč gospodarji Kočevja od 1. 1420., ko so izumrli prejšnji njegovi lastniki, grofje Ortenburžani. Grof Fri-derik II. je tu sezidal grad, ki pa je danes popolnoma v ruševinah. Po Fri-deriku ima svoje ime Fridrichstinski gozd in že omenjena Friedrichstinska ledenica, ki je tudi v kočevski okolici. V bližini je tudi „Treh bratov jamaˮ. Južnovzhodno od Kočevja se razprestira jako lepa in romantična dolina vse do Kolpe. To je takozvana „Kočevska Švicaˮ, zelo zanimiva po svoji naravni oblikovitosti in pestrosti ter zelo prijetna za daljši izíet. Vendar se le redko kdaj kdo spomni nanjo in jo obdišče. Na koncu doline se dviga nad Kolpo na veliki pečini trg Kostel, obdan z zidovjem in stolpi, važen zlasti v dobi turških napadov, ko so si Turki ob njegovem vznožju marsikdaj zastonj razbijali svoje plena željne glave. Nekoliko dalje proti vzhodu leži ob Kolpi tudi nekoliko večiji Stari trg. V dolini sami med Kočevjem in Kolpo pa je treba še omeniti večijo vas Mozelj pod Kočevskim Rogom, ki so jo tudi večkrat obiskali turški roparji, ko so plenili po Belokrajini in ob zgornji Kolpi, odkoder so po „Kočevski Šviciˮ najlažje prišli na Kočevje. Zato se je Mozelj zavaroval pred turško požrešnostjo tako, da je v nevarnosti znesel vse svoje dragocenosti v tábor, to je utrjen prostor, navadno ob cerkvici, odkoder je s svojo hrabrostjo kljuboval roparju. Takih taborov imamo po slovenskem ozemlju zelo mnogo. 21. maja 1933. NOVINE 7 kaplejo te nespametne reči med narod i burkajo njegovo düšo? Takše nore izjave ne spravlajo naprej bratstva, nego ga pokopavajo. Takše lo-botanje je ne narodnjaštvo, nego greh proti državi i narodi, ki se mora kaštigati. Fare deli cerkvena oblast, níšče drügi naj se ne vmešava tü notri. Blagoslovitev strelskoga jarka na Bistrici. Dnes tjeden se je odprlo i blagoslovilo strelišče črensovske strelske drüžine na S. Bistrici pri brodi. Zbralo se je lepo število gospodov oficirov, vučitelstva, orožništva, inteligence i do 200 prostoga naroda. Slavnost se je začela s pozdravom črensovskoga župana Škoberne Franca na zastopnike oblasti i goste. Po pozdravi je govoro prilüblen žand. major Narandžič Vladimir iz M. Sobote. V lepom govori je razložo namen, ki vodi strelske drüžine: mi ščemo mir z vsakim i naše strelske vaje ne pomenijo bojne, nego zdržavanje mirü. Za njim sta govorila ečše Hajdinjak Anton n. poslanec i Lütar Štefan šolski upraviteo, predsednik Str. drüžine z Črensovec. Prvi od lübezni do materne reči i države, drügi od vernosti do drüžine, domovine i krala. Nato je pozvao Škoberne Franc oskrbnika Črensovske fare č. g. Bakan Štefana, naj stališče blagoslovijo. Te so je blagoslovili, da se ne bi na njem zgodila nikša düševna i telovna nesreča. Žüpan Škoberne se je za blagoslovitev zahvalo i po njej se je začnolo strelanje.Prvi je strelo major Narandžič, za njim pa poslanec Hajdinjak. Strelanje je trpelo do mraka, vsaki je smeo strliti, ki je plačao dinar. Ešče ženske so strelale. Žižkovska godba je razveseljavala slavnosti po slovesnosti igrala v gostilni Vučkovoj na G. Bistrici do zore v praznoj krčmi. — Mi iz srca želemo, da bi prišeo mir, šteroga dosegnoti šče strelska drüžina, mir v občine, mir med države. Dijaško polje. Vabilo. Razpisujemo temo: „Moje razmerje do Slovenske krajineˮ in vabimo naše dijaštvo, da odgovori nanjo. V tem lahko poveš vse, kar čutiš ob misli na sedanjost in bodočnost naše zemlje, na svoje želje do dijaštva in svoje teženje, ki ga želiš izvesti v njeno korist. Najboljši odgovori bodo objavljeni na tem mestu in nagrajeni. Poslati jih je na uredništvo v času dveh tednov. Nedela po Vüzmi péta. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni sveti Evangeliom sv. Janoša XVI. poglavje. V onom vremeni, pravo je Jezuš vučenikom svojim: „Zaistino,zaistino velim vam: Če kaj bodete prosili Očo v iméni mojem, dá vam. Do zdaj ste nikaj ne prosili v imeni mojem: prosite i zadobite, naj radost vaša puna bode. Eta sem vam po prilikaj gučao. Pride vöra, gda že ne bom po prilikaj gučao vam, nego bom očivesno vam do Očé naz-veščávao. V onom dnevi v imeni mojem bodete prosili i Velim vam, ka bom jaz proso Očo za Vas, ár sam Oča lübi vás, da ste ví mené lübili i vervali ste, ka sem jaz od Bogá zišao. Zišao sem od Očé i prišao sem na ete svet; páli ostavim sveti idem k Oči. — Velijo njemi vučenike negovi: „Ovo, zdaj očivésno gučiš i prilike nikakše ne praviš; zdaj znamo, ka vse znaš i ne je potrebno tebi, da bi te što pitao: po tom verjemo, da si od Bogá zišaoˮ. Nemremo se ločiti od Jezuša: že trétjo nedelo ga poslüšamo. Kak se poslavla v dvorani zadnje večerje; reči najdragšega bi vsigdar poslüšali! Vučenci drevéni sedijo. Bridko pitanje njim nemre z jezika. Ah, vej je na jezik niti prišlo nej, že grlo ga je zaprlo: „Ka mo delali, či Ti odideš?ˮ Čüjte, On pa odgovarja, — Bog, Edini, ki v vsej srcaj čte kak v odpretoj knigi. Kak veličastno zagotavla! Moliti nas vči novo molitev nove Zaveze! Zakaj Bog šče, naj molimo? Da nam ohrani slobodo,. da prav cenimo veličino dara božega, da več dobimo, da ostane zveza z Bogom nepretrgana. Cerkev vse molitve zaklüčüje: „po Jezuši .. .ˮ, šteri sedi na desnici Oče, pa bliščoba Njegovih ran silno prosi .. . Dozdaj so apoštolje Gospoda samoga prosili. Kak veseli do, gda spoznajo neskončno moč: molitvi nebo odgovarjal Vöra Düha príde: te de tak svetlo! * Kak si odehnejo vučenci, kak se zge-nejo, njüv jezik je razvezani: „Zaistino, Sin boži siˮ Pošta. Geder Jožef. Vančaves. Za letos vse plačano. Hvala Trplan Ernest. Chauray Francija. Novine mate do sept. 1. Plačane že z lanskov naročninov. — Mihalič Alojz. Francija. Z lanskov náročninov na letos vse plačano. — Serec Alojz. Francija. Od lanske naročnine na letos ostalo 17 Din. — Nemec. Küpšinci. Za vašega v Franciji je ostalo iz lanske naročnine 3 Din. — Smodič Anton. Giel, Francija. Od lanske naročnine za letos ostalo 38 Din. — Kalmar Vilijem. Čepinci — Francija. Za letos ostalo 21-25 Din. od lanske naročnine za Francijo. Dajte nam na znanje naročniki v Franciji. K g. Hahni ie prišlo lani iz Francije 68 Din 25 par naročnine, nese je pa javilo upravi, što je to poslao. Prosimo ešče ednok odgovora. — Casar Jožef Čepinci — Francija. Z lanskov naročninov so Novine na dva meseca letos tüdi Plačane. — Škafar Vinko. Beltinci — Francija. Od lanske naročnine za letos plačano 77 Din. 50 p. — Krauthaker Štefan. Lipovci — Francija. Za letos vse plačano z lanskim viškom, Lovrenčič Julka Bogojina. Za sestro je ostalo od lanske naročnine za letos 22 Din. Zorko E. Beltinci. Od lanske naročnine ostalo za letos 15 Din. Sresko načelstvo v Dol. Lendavi, dne 8. maja 1933. II. No 3734/1. Zatiranje hroščev. Razglas Hrošč nastopa letos v veliki meri. Obstoja nevarnost, da bo on in njegova zalega napravila veliko škodo na kulturnih rastlinah. Na podlagi zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev na kulturnih rastlinah odrejam: Občinska županstva naj to razglase na krajevno običajen način in opozore narod na velikega škodljivca. Z zatiranjem hrošča naj se takoj začne, še preden bo napravil svojo zalego. V vsaki občini kjer je to potrebno,, naj osnujejo odbori za zatiranje hroščev. V ta odbor naj gredo gg. župan, predsednik kmet. odbora in pristojni šolski upravitelj. Ta odbor naj tudi določi nagrade za pridne nabiralec hroščev. Dovoljujem, da morejo občinske uprave izplačati nagrado za zatiranje hroščev iz občinskega kmetijskega fonda. Za zatiranje bo prispeval tudi sreski kmetijska odbor in kraljevska banska uprava. Za 1 liter poparjenih se naj izplača primerna nagrada. Kolkovane prijave, v katerih naj bo navedeno število uničenih škodljivcev, lahko se navede tudi v litrih in katere potrdi gorinavedeni odbor, naj se pošljejo na Sresko načelstvo. Zjutraj ali ob hladnih dneh ves dan naj se hrošči stresajo raz drevja na podstrte rjuhe ali pa na tla in se naj takoj uničijo. Največ hroščev se zbira na posamič stoječih drevesih. Zbrani hrošči naj se poparijo, potem pa pokrmijo živini(perutnini in svinjam). Mrtvi hrošči naj se ne nosijo na kompost ali gnojišče. Ob priliki obdelovanja zemlje naj se uničujejo hroščeve ličinka „ogrci“, perutnina je pri tem kmetovalcu dober pomočnik. Šolskim vodstvom naročam v smislu § 13. cit. zakona, da poučujejo šolsko mladino o škodljivosti, razvoju in načinu borbe proti hroščem in da šolsko mladino potegnejo k zatiranju. Sreski načelnik: Dr. Trstenjak s. r. Mlatilna garnitura 4 HP v dobrem stanju se proda po ugodni ceni Železnini L. Frim, M. Sobota 8 NOVINE 21. maja 1933 BANKA BARUH 15. Rue Lafayètte PARIS Telefon': Trinité 81-74 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22 Banka Jogoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burbu Odpremlja denar v Jugoslavijo náj-hitreje in po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse bančne poslove najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račun: Belgija: No. 3064-64 Bruxelles Francija: No. 1117-94 Paris Holandija: No. 1458-65 Ned. Dienst Luksenburg: No. 5967 Luxembourg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Vabilo. Kmetijska nabavna in prodajna zadrug z o. zavezo v Bogojini ima občni zbor ki se bo vršil dne 28. maja 1983. s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načelstva in nadzorstva, 3. Potrditev računskoga zaključka za 1. 1932. Ako ob napovedani uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje novi občni zbor ki bo sklepčen ne glede na število članov. Občni zbor. Kmečke Hranilnice in posojilnice v Gornji Lendavi r. z. z n. z. se bo vršil dne 21. maja 1933 popoldnevi ob 3 uri v Uradnem Prostori, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2 Poročilo načelstva in nadzorstva, 3. Potrditev računskoga zaključka za 1.1932, 4. Volitev načelstva, 5. Volitev nadzorstvo, 6. Slučajnosti. Če v napovedanom časi občni zbor ne bi bio sklepčen, se vrši pol vöre sledi novi občni zbor, šteri bo veljavno sklepao ne glede na število navzoči članov. Odbor. Iščemo zaupnike-ce vseh slojev, katerim zgotavljamo pri povoljnem delovanju stalno uradniško mesto. Pismene prijave na uredništvo pod „Bodoči uradnikˮ. 1--3 Vabilo j ná redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Črensovcih, r. z. z n. z. ki se vrši 28. maja ob pol dvanajstih predpoldnom v Našem Domi v Črensovcih s sledečim dnevnim redom: 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora, 2. Čtenje revizijskega poročila, 3. Poro čilo načelstva i nadzorstva, 4. Odobritev računskoga zaklüčka za 1. 1932, 5. Volitev ednoga Člana v nadzorstvo, 6. Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob napovedanom časi ne bio sklepčen, se vrši pol vöre kesnej na istom mesti i z istim dnevnim redom drügi občni zbor, ki bo valano sklepao negledoč na število navzočih kotrig. Načelstvo. Gostilna na prodaj ! V mursko-soboški okolici se proda dobro idoča gostilna ob glavni cesti z vsemi gospodarskimi poslopji i prvovrstni posestvom (12 plügov) Vprašati pri: advokatih Dr. Pinter Nikolaja in Dr. Fleck Frideriku v Murski Soboti. 3 --1 BETEŽNI ŽIVCI. Kelko dnevov je v leti, skoz telko nevol more iti nervozen človek; ar slabi, izčrpani živci slabijo žitek i povzročajo dosta trplenja. Bolečine smicanja, krči, mámica, tesnoča, édnostranski ali populen glavobol, šüm v vühaj, seranje pred očmi, poslabšanje prebave, nespečnost, znojenje, trganje v mišičji, nesposobnóst za delo i drügi znaki, Posledice so slabih, izčrpanik, betežnih živcov. Kak se rešite te slabosti? Moja ravno izišla razprava opisüje eden način, šteri je postano za človeštvo vrelec sreče. Delo tela se pospešüje, možgani v hrbtenjači i mozeg postanejo odporni, mišice i kotrige postanejo močnejši, a moč i živlenjska vola rastejo. V boji za zdrave živce se jo ta metoda pokazala posebno dobra, ona poživla i büdi, obdrži mladost i svežnost. Sami se morate osvedočiti, o istinitosti mojih navodil, ar vsakomi, što mi piše, popuno brezplačno i franko Pošlem knigo ednoga vračitela z mnogim, večletnim izkustvom, šteri se je i sam borio s tem betegom. Pišite mi Vaš adres jasno, a jaz vam obečano pošlem taki čisto brezplačno. Poštno zbirno mesto: ERNST PASTERNACK, BERLIN, SO. Michaelkirchplatz 13, Abt. 890. Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. - Izdajatel: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Urednik: Vilko Novak.