/ FOR Freedom AND Justice NO. 42 /miERlSK/l I Ti 1~ J ► KAbmrA I/ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, May 28, I985 VOL. LXXXVII Doma in po svetu. - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Ciklon pustošil po jugovzhodnem Bangladešu — Več deset tisoč prebivalcev ob življenju — Katastrofalne posledice DAKA, Bangladeš — Preteklo soboto in nedeljo je silovit ciklon — veter je baje pihal s hitrostjo 140 milj na uro — prizadel jugovzhodni del Bangladeša in okoliške otoke. Nagla .in silna plima je preplavila otoke in odnesla vsega živega. Na nekaterih otokih ni več živega bitja ali pa je katastrofo preživelo zelo malo ljudi, pravijo reševalci, ki lahko pridejo na otoke le s helikopterji. Nadmorska višina otokov je namreč približno en meter ali manj. Reševalci imajo preglavice predvsem z dovažanjem hrane in zdravil. Bangladeš je ena najrevnejših dežel na svetu in po gostoti prebivalstva tudi med najbolj obljudenimi. Vlada prosi za hitro mednarodno pomoč. Poleg hrane, je najbolj Pereč problem zdravstveno stanje tistih, ki so katastrofo preživeli. Zdravniki opozarjajo na verjetnost epidemije kolere. Naravne katastrofe v Bangladešu niso redkost. Leta 1971 je najhujši ciklon v znani Človeški zgodovini zahteval cel milijon žrtev. (O svojih doživetjih v Bangladešu trenutno piše v »Svetovni popotnik pripoveduje« Andrej Kobal, op. ur.) Nocoj bo o svojem načrtu za davčno reformo govoril predsednik Reagan — Milka Planinc na obisku v ZDA WASHINGTON, D.C. — Nocoj ob 8. Uri bo na televiziji govoril predsednik Rea-8an. Orisal bo smernice načrta za reformo zveznega davčnega sistema, ki ga bo predlogi zveznemu kongresu v odobritev. Namen reforme je pravičnejši oziroma enakoprav-nejši sistem davkov. Razpoloženje v kongre-Su je sicer naklonjeno reformi davčnega sistema, vendar so precejšnje razlike v stališčih republikancev in demokratov. Vse podrobnosti predsednikovega načr-ta še niso znane, vendar ne predvideva nobe-nega povišanja davkov. Res pa je, priznava-j° v Beli hiši, da bodo morali nekateri poza-ntezniki in podjetja več prispevati v zvezino k*a8ajno, drugi bodo pa manj obdavčeni. Za reformo davkov se zanimajo predstavniki Posebnih interesnih skupin, ki bodo z vso Vtlemo branili davčne ugodnosti, do katerih So sedaj upravičeni in ki jih nočejo izgubiti. Ocenjevalci političnih razmer v glavnem me-stu menijo, da bo najbrž do reforme davčne-®a sistema letos res prišlo, da pa reforma ne 0 tako obsežna, kot želi Reagan. Milka Planinc v ZDA Ta teden se bo mudila v ZDA na ura-nem in delovnem obisku Milka Planinc, Predsednica jugoslovanskega izvršnega sveta °ziroma vlade. V Beli hiši jo bo tudi sprejel Predsednik Reagan. Včeraj začetek sodnega procesa zoper °sebe, obtožene sodelovanja v atentatu na papeža Janeza Pavla II. 1981. leta RIM, It. — Včeraj se je začela sodna ? ravnava zoper 3 bolgarske in 4 turške dr-t v‘jane, ki so obtoženi sodelovanja v aten-jatu na Papeža Janeza Pavla II., do katerega ^Prišlo na trgu sv. Petra 13. maja 1981. V k° rti dvorani so pa le en Bolgar in dva Tur-> ker so ostali obtoženci ali v Bolgariji ali Pa živijo v ilegali. : Včerajšnje zasedanje je bilo burno, ker at ZaČel vPiti na ves glas Mehmet Ali Agca, Ptutor na papeža, ki bo glavna priča zo-Jez 0^to^ence- Agca je začel kričati, da je on Us Kristus in da bo svet kmalu uničen. °žilec Antonio Marini je dejal, da izja- ve Agce ne bodo neugodno vplivale na izid sojenja. Marini zagovarja stališče, da so atentat na papeža skovali Bolgari, ob verjetnem sodelovanju Sovjetske zveze. Največ podatkov o tej zaroti pa je dal sam Agca, ki je bil prejet takoj po atentatu na Janeza Pavla II. Agca je bil obsojen na dosmrtno ječo. Med obtoženci v sodni dvorani je Bolgar Sergej Antonov, sicer uslužbenec bolgarske letalske družbe. Antonov naj bi po Agcevi verziji peljal Agco in drugega atentatorja Orala Čelika — ta je izginil — na trg sv. Petra in imel nalogo, da ju odpelje po atentatu. Antonov trdi, da je nedolžen, njegov odvetnik, ki so ga najeli Bolgari, je Giuseppe Console, znan kot eden najboljših odvetnikov v Italiji. Consolo je dejal novinarjem, da Agce ni mogoče verjeti in da tudi ni verjeti, da bi Bolgari pustili Antonova v Rimu po atentatu, ko je bil Agca že v priporu, ako bi bil Antonov res vpleten v zaroti zoper papeža. Tožilec Marini pa vodi preiskavo že dobri dve leti in je prepričan, da je Agca govoril resnico, ko je imenoval Antonova in druge Bolgare ter podrobno opisal vse okoliščine atentata. Sodna obravnavaj bo trajala dalj časa, pričakovati je, da bo prišlo v javnost več še neznanih podatkov o zaroti. Novi podatki o vmešavanju ZSSR in drugih komunističnih držav v El Salvadorju WASHINGTON, D.C. — Dokumenti, ki so jih zaplenili v El Salvadorju, pričajo o povezavi ZSSR, Vietnama, Bolgarije, Vzhodne Nemčije in Kube s protivladnimi gverilci v El Salvadorju. Včeraj je State Department objavil dokumente, ki potrjujejo, da je bilo več gverilcev v omenjenih državah za vežba-nje v gverilskem vojskovanju. Kot kaže, ne gre za večje število gverilcev. V zadnjih mesecih je vlada predsednika Joseja Napoleona Duarteja dosegla pomembne uspehe zoper gverilske skupine, menijo nepristranski opazovalci el salvadorskih razmer. Gverilci, ki so pred letom dni pričakovali skorajšnjo zmago, so sedaj očitno v defenzivi. Sedaj govorijo o »večletni« borbi zoper Duartejevo vlado, ki uživa močno podpore ZDA. Opazovalci soglašajo, da se je Duarte izkazal za veliko sposobnejši od vsega pričakovanja. - Kratke vesti - Bejrut, Libanon — Danes je bil v tem mestu ugrabljen ameriški državljan, upravnik bolnišnice. Muslimanski Amal borci še napadajo palestinska taborišča, ki jih branijo do zadnjega moža pripadniki PLO. Šiitski Amal noče vrnitve v Bejrut oboroženih PLO enot. Vancouver, Wasli. — Seizmologi opozarjajo na možnost novega izbruha vulkana Mt. St. Helens. Pri vulkanu zabeležujejo zadnje dni več manjših potresov, kar je dokaz premikov lave v notranjosti vulkana. Ako bo zopet prišlo do eksplozije, dodajajo, bi ne bila tako silovita kot pred 5 leti. Bagdad, Irak — V zadnjih dneh sta Irak in Iran zopet uporabila bojna letala ter bombardirala mesta. O koncu 5-letne vojne še ni mogoče govoriti. Algeciras, Špa. — Reševalci so našli 20 trupel po eksploziji dveh tankerjev, še vedno pa pogrešajo 13 oseb. Prišlo do eksplozije plina v japonskem tankerju, požar pa se je razširil na špansko ladjo v bližini. Oba tankerja sta se potopila. Iz Clevelanda in okolice Odprtje Slovenske pristave— To nedeljo, 2. junija, bo uradno odprtje Slovenske pristave za letošnjo sezono. Ob 11.30 uri dopoldne bo darovana sv. maša. Mašne obrede bo opravil č.g. Viktor Tomc. Po maši bo kosilo. Vsi vljudno vabljeni! Slovenski spominski dan izredno lepo uspel— Preteklo nedeljo popoldne se je zbralo veliko Slovencev in Slovenk v stolnici sv. Janeza na E. 9. cesti. Udeležili so se sv. maše, ki jo je daroval prevzv. škof A. Edward Pevec ob priliki Slovenskega spominskega dneva s ppsebnim poudarkom na žrtve revolucije v domovini pred 40 leti. Soma-ševalo je več slovenskih in drugih duhovnikov. Lokalne televizijske postaje so obširno poročale, včerajšnji Cleveland Plain Dealer pa je objavil veliko sliko. Novi grobovi Rudolph Hoegler V nedeljo, 26. maja, je v Broadview starostnem domu v Parmi umrl Rudolph Hoegler, stric Erne, Erica in Josepha Papesch ter Alfreda Bugos. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., jutri, v sredo, v cerkev sv. Frančiška na Superior Ave. ob 9.30 dop. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. zvečer. Alfred F. Adamic V ponedeljek, 27. maja, je umrl Alfred F. Adamic, mož Laelle, roj. Katzenburg, oče Joann Srsa, Kathy Kerr, Alfreda ml., Dale-a, Gene-a, Cindy, Tiffany in Alana, brat Emily Miklausich, Josepha, Raymonda, Freda, Franka, Ernesta (pok.); Roberta in Lillian. Pogreb bo iz Brickma-novega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. v četrtek, 30. maja, v cerkev Naše Gospe Karmelske v Wickliffu ob 11.30 dop. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. John H. Samsa V petek, 24. maja, je v Port Richie, Florida po krajši bolezni umrl 74 let stari John S. Samsa st., bivši Clevelandčan, ki je živel zadnja leta na 5185 Hamlet Circle v Spring Hillu, Florida, rojen v St. Louisu, Mo., od koder se je L 1914 preselil s starši v Slovenijo, 1. 1927 pa se vrnil v ZDA, mož Jean, roj. Leskovec, oče Laure Jean Mills (Cincinnati, O.), Johna ml. in Ronalda (oba v Euclidu), 7-krat stari oče, brat Charlesa (Fla.), Mary Pugel, Berthe Tanko, v Jug. pa Dane, (dalje na str. 4) Prvi ADZ piknik žel uspeh— Preteklo nedeljo popoldne in zvečer se je na letovišču ADZ v Leroyu, Ohio zbralo več kot 500 rojakov in rojakinj na prvi piknik sezone na tem lepo urejenem letovišču. Veliko jih je bilo iz Warrena in Youngstowna-Girarda, Ohio. Igral je Joe Fedorchak orkester, ki je zelo popularen med tamkajšnjimi Slovenci. Spominska proslava— Že danes opozarjamo na Spominsko proslavo ob 40-let-nici Vetrinjske tragedije, ki bo v dneh 15. in 16. junija na Slovenski pristavi. Proslavo organizira Zveza društev SPB Tabor. Več podatkov boste našli v članku na str. 2 in oglasu na str. 3. Knjiga o zločinu v Kočevju— Pred nedavnim se je v uredništvu oglasil srbski pisatelj in raziskovalec Bor. M. Kara-pandžič, ki je predstavil svojo novo knjigo v angleščini: »Ko-čevje: Tito’s Bloodiest Crime«. Knjiga ima nekaj več kot 100 str., v njej je več fotografij, stane pa $8. Dobiti jo morete v Slovenski pisarni v Baragovem domu. Posebna priloga— Ob priliki letošnjega poletnega festivala pri Sv. Vidu (12., 13. in 14. julija) bo izšla tudi posebna 4-stranska prilo-* ga Ameriške Domovine. Farni odbor za poletni festival išče sponzorje in oglaševalce za to prilogo. V petkovi AD je izšel članek o tej prilogi. Cena za posamezno vrsto v prilogi, ki bo poslana vsem naročnikom našega lista, je $5. Izpolnite in vrnite prijavnico, objavljeno v petkovi številki, župnišču sv. Vida. Romanje v Lemont— Kdor se želi udeležiti romanja v Lemont 29. junija, je vljudno naprošen, da se čim prej prijavi. Naročena sta dva avtobusa. Če slučajno ne bo dovolj oseb prijavljenih, bodo morali en avtobus odpovedati že nekaj tednov pred romanjem. Voznina in hrana je $75. na osebi. Zopet prosijo, da se že danes prijavite enemu od spodaj navedenih! John Petrič 481-3762 Janez Prosen 486-2394 Vinko Rozman 881-2852 J ulka Smole 391 -6547 VREME Spremenljivo oblačno in vetrovno danes z možnostjo dežja v dopoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 62° F. Pretežno sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 66° F. V četrtek pooblačitev z možnostjo dežja v večernem času. Najvišja temperatura okoli 74° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA. MAY 28, 1985 1945 1985 SPOMINSKA SVEČANOST AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons. RT. REV. MSGR. LOUIS B. BAZNIK NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 — year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 42 Tuesday, May 28, 1985 ®a^g§£»83 Slovensko domobranstvo (Nadaljevanje in konec) Iz zapiskov velezaslužnega rodoljuba in vodilnega političnega predstavnika daleč najmočnejše stranke, med vojno v domovini, po vojni v begunstvu v Argentini, Miloša Stareta sem v prejšnjih dveh delih te razprave priobčil v citatih izbrane točke njegove ocene domobranstva, objavljene pred 20 leti v Zborniku Svobodne Slovenije. Kar pa bom sedaj zapisal, so moje misli, ko sem tudi sam doživljal razvoj in končno tragedijo teh blestečih fantov in mladih mož. Naj bo za dodatek in pojasnilo Staretovim ugotovitvam. Da sta bila misel in srce domobranskih dobrovoljcev v ogromni večini na strani demokratskih svobodoljubih zapadnih zaveznikov, nikoli pa Nemčije, bodi Hitlerjevske ali kakršne koli druge, je tako popolnoma dognana resnica, da o nji noben resen Slovenec ne dvomi. Niso se zbrali in prijeli za orožje, da bi pomagali k zmagi Mussoliniju ali Hitlerju — taka obtožba ali samo misel je prava budalost; oni so branili narod in domovino pred stalinistično brutalnim navalom komunizma iz svojega prepričanja, da so v službi ustrahovanega naroda in domovine, kar je tudi Bogu dopadljivo, ker je marksizem proti Bogu. Za to prepričanje je vedel general Rupnik in so deloma vedeli tudi nacistični predstavniki. Usodna razlika je po mojih mislih bila v tem, da je Rupnik želel na svoj način svojemu narodu dobro, Nemci pa so hoteli, naj se Slovenci med seboj pobijejo in fizično uničijo, da bo odprta pot na Jadran. Rdeča nit njhove strategije je vidna z nemškim vmešavanjem v domobranske pohode zoper partizane, kar so vedno ustavili v kritičnem trenutku domobranske odločilne zmage. Nemci domobranskemu poveljstvu in moštvu niso nikoli zaupali, zaupali pa so generalu Rupniku, ki je izšel iz častniškega šolanja (nemškega) v stari Avstro-Ogrski monarhiji in je -kot trdi tudi Stare — občudoval nemškega bojnega duha. Ni brez osnove domneva, da se je Rupnik, vedoč za mišljenje domobranskega jedra do Nemcev, bal za obstanek domobranstva, in da iz te bojazni izvira njegova vnema za ono prisego. On je tudi do konca neomajno veroval v nemško zmago, dočim je bila glavnina domobranstva prepričana v nemški poraz. Dvojni tir k viziji in uresničenju slovenske bodočnosti je bil na zunaj malo viden, a ga je vendar bilo mogoče občutiti ob gotovih dohodkih. Kadar je Rupnik v svojih javnih nastopih rohnel zoper Anglosaksonce, zlasti Angleže, o slovenskih političnih strankah zaničljivo ter o politikih žaljivo govoril in ga je pri tem njegova mlada okolica navdušeno podpirala, se domobransko poveljstvo in moštvo z njim ni strinjalo, čeprav je njegove besede iz previdnosti na videz odobravalo. Izgledalo je, da ima Rupnikova skupina v svojem načrtu po vojni v senci zmagovitega rajha uvesti nov, drugačen politični sistem, ki bi ga bilo mogoče na neki način priličiti novo nastali situaciji. Obsežno jedrc domobranstva, ki nikoli ni verjelo- / črnsko zmago, pač pa računalo-z nacističnim porazom (kar izrecno trdi tudi Stare), je bilo osredotočeno v uničenje slovenskega komunizma pod Stalinovim poveljstvom, da ne bi ta zavladal nad Slovenci, ko se bo sesula nemška vojaška moč. CLEVELAND, O. - Po svetu se že nekaj tednov vrše svečanosti, na katerih se narodi spominjajo 40-letnice konca 2. svetovne vojne in s tem v zvezi vseh žrtev, ki jih je zahtevala ta najhujša vojna vseh vojn. Tudi Slovenci v svobodnem svetu se bomo z molitvami in proslavami spominjali te obletnice, ki je za nas spomin na največjo žaloigro našega naroda. Kot druga leta, bodo proslavljali tudi v domovini, a poudarek bo gotovo tudi letos sovraštvo do vseh, živih in mrtvih, ki ne pojejo hvale rdečemu režimu. Ko so pred štiridesetimi leti drugi narodni spet svobodno zadihali in se otresli strahu vojne, so morali slovenski domobranci doprinesti največjo žrtev, ko so bili od zaveznikov zahrbtno izdani in vrnjeni v roke komunističnim krvnikom, ki so jih brez sodbe pobili konec maja in junija 1945. leta. Slovenija se je tiste dni spremenila v domovino množičnih grobov: Kočevski Rog, strelski jarki okoli teharskega taborišča (to so zdaj preplavili z umetnim jezerom, da skrijejo zločin), Brezarjevi brezno, škofjeloški hribi. Črna, Hrastnik, Trbovlje, Iška, Logatec, kraške jame v okolici Trsta in drugi kraji so imena, kjer je preteklo toliko nedolžne krvi. Ali je Slovenija res bila domovina toliko izdajalcev? Ne, tisočkrat NE! To so bili najboljši sinovi slovenskega rodu, ki so padli zato, ker so svoj narod resnično ljubili. Danes že tudi vemo, da so bili vrnjeni za ceno Koroške, kate- ro so komunisti zavrgli samo zato, da so dobili v roke svoje idejne nasprotnike, s katerimi so opravili bo barbarsko in tako »zmagali«. Ko se svobodni svet še niti ni dobro otresel fašizma in nacizma, je že stiskal roko še večjemu tiranu - komunizmu, mali narodi, med njimi naš slovenski narod, pa so spet bili le drobiž na teh satanskih kupčijah. Ali je potem kaj čudno, če svet o naši tragediji tako mrtvaško molči! Toda, ta strupeni molk gre h kraju, knjiga zgodovine se že odpira... Zato moramo govoriti mi, mi vsi, ki smo ostali kot priče tistih krvavih dni. Storimo vsak svojo dolžnost in pričajmo za resnico. Prilika, da dokažemo, koliko še cenimo to veliko žrtev naših bratov in sester, bomo imeli tudi letos, v soboto, 15. junija, in v nedeljo, 16. junija, ko se bomo zbrali na Orlovem vrhu v Genevi pri Clevelandu na slovesnost, ki jo priredi Tabor Zveze Slovenskih Domobran- cev. Letos pridimo v še večjem številu kot druga leta, da bo to naše zborovanje kot prisega zvestobe svetim idealom svobode in vsem, ki so za to narodovo svobodo dali svoje življenje, od našega poveljnika, gen. Leona Rupnika, pa do zadnjega vojaka-domobranca in vseh tistih, ki so padli po naših domovih in hostah, še preden se je narod uprl. Oni so umrli, da mi živimo! Dokažimo vsem, ki bodo te dni med nami, da je domobranstvo vstalo za narodovo življenje, zato ta ideja živi in bo živela, dokler slovenski narod ne bo spet svoboden ter prost vseh laži, krivic in sU ženjstva. Slava njihovemu spominu v boju za Boga - Narod - Domo vino! Nam, živim, pa veljaj naša prošnja: Na svidenje na Or o-vem vrhu! Za društvo Tabor, S.P-S.P. IZ NEWYORSKE PROSVETE Naša majska prosvetna ura, zadnja v sezoni, je bila nekaj izrednega. Enkrat smo se smejali, drugič imeli solze v očeh. Bila je odraz našega življenja, ki ga tudi prepletajo veseli in žalostni dogodki. Spominjali smo se svojih mater, ki že dolgo let počivajo v Bogu, in svojih slovenskih bratov in sester, ki so v zadnji vojni izgubili svoja življenja, ter se veselili z mladimi mamicami, ki so bile upravičeno ponosne na svoje lepe, bistre, nadarjene otroke, Za ilustracijo načrtov tkim. Rupnikove skupine je značilen obisk duh. svetnika Merkuna v začetku I. 1 945 pri M. Staretu z nalogo, naj temu sporoči, da »skliče vse bivše poslance in senatorje ter vodilne politične osebnosti, da podpišejo spomenico na Hitlerja, v kateri je izražena želja, da dš Slovencem samostojno državo po vzorcu Slovaške«. Ko ga je Stare vprašal, kdo ga pošilja, se je odgovoru izognil, odgovoril je le, da ve gotovo, da bo general Rupnik to akcijo podprl. Stare je spomenico in ustavo z Merkunovim pristankom zažgal, njega pa naprosil, naj »tistim, ki so ga poslali,' pove, da tako dejanje ne bi bilo ne le sramotno, ampak pravi samomor«. V zadnjih mesecih vojne sta se očitno izoblikovali dve politični poti v bodočnost slovenskega naroda. Eno pot je nakazala znana Izjava z dne 29. oktobra 1944, s katero je bil izoblikovan narodni program in ustanovljen Narodni odbor za Slovenijo (o čemer smo že obširno pisali), ki je sklical slovenski parlament dne 3. maja 1945 in proklamiral ustanovitev samostojne slovenske narodne države kot sestavni del demokratične, federativne Jugoslavije. Druga povsem nasprotna pot pa je bila izpovedana v dokumentih, ki jih je Stare vpričo svetnika Merkuna zažgal. V sredini se je nahajalo slovensko domobranstvo kot prostovoljska vojaška formacija, ki je odklanjala nemško linijo. Zato ga je Narodni odbor proglasil za slovensko narodno vojsko v sklopu kraljevske jugoslovanske vojske (Mihajlovič). Ta nesrečna razcepljenost v usodnem trenutku je preprečila sporazumno predajo uradne oblasti v Ljubljanski pokrajini (kot predstavnici cele Slovenije) v roke NO za Slovenijo, in nepopravljivo komplicirala enoten koncept obrambe demokratične Slovenije s podporo oboroženih vojaških enot iz jugoslovanskega juga, ki so se bile prebile v tistih dneh na slovenski teritorij. % Slovensko domobranstvo je bilo prisiljeno, kot slovenska narodna vojska, umakniti se v tužno Vetrinie, narod v domovini oa nadel ood oblast diktatorskega, brezbožnega marks'-zrna, in moral bridko plakati, ko je v potoku tekla v kraške jame Roga in drugih krajev najbolj žlahtrra slovenska kri, prelita od lastnega brata. ^ ^ N * ki so tokrat v tako lepem števi lu nastopili na odru. Spored je začel Simon gar, ki je z vso resnostjo in J0 beznijo recitiral lepo Baj eV pesem »Mati«. Zlato nobeno ti trud ne poplača, kaj nam pomeniš, prepoln se ve; morda le enkrat spoznanj prihaja, kadar ustavi se tvoje src • Kako lepo je izrazil otrokovo bolest, ko se za kaj je izgubil s smrtjo sv matere! Nadaljevala je naša 0(^x\0. solistka dr. D. Lango^ bokim notranjim db^'ve _|a in vso predanostjo je za. o!l. Prešernovo pesem »Neza „j ska mati«, pesem o Uu a. mlade matere do svojega n _ konskega otroka. Vse ir nje, vse zaničevanje in P1^^. nje ne morejo niti lTia*0 ujve jati njene trdne, nezlo liUbeZni' • • n,*«!*110 V istem smislu in s P -jj. globokim občutkom je rala Helka Puc Clement n^. v Jakopičevo hvalnico sestavku »Ob materi dnevu«. jgra- Nato je Miriam ^8l!^oaCli0' la na klavirju drugi de ^e\ ve »Prelude«, kater® P . ur. je igrala na eni Prej nL0 j« Ne ravno lahko sk a poigrala mlada Miriam z to. . jel- Nato se je začel ^ Lbljij4erKa Marija Burgar, njena. Sandi in njena nečaku11 Zupan so ob spremljaV1 ta Zupana pele Pese ^ etJj kjer teče bistra ZUa«- .. peV' bili še posebej vsei;J •, bfe‘, ki, ki sta peli korajžno trepetča. Mala;v pok iJ1 Zupan je dala rok r pela, kakor da bi P dona newyorške °P^e' (dalje na str. A) ZVEZA DRUŠTEV S.P.B. TABOR Proslava bo na Orlovem vrhu pri Spominski kapelici na Slovenski pristavi vljudno vabi vse zavedne Slovence na SPOMINSKOPROSLAVO Sobota, 15. junija zvečer — komemoracija na mavrično razsvetljenem Orlovem vrhu. ob štiridesetletnici VETRINJSKE TRAGEDIJE Nedelja, 16. junija, ob 11. uri sv. maša. Vse podrobnosti bodo objavljene v Ameriški Domovini. Janez Rant DOBRI LJUDJE - Zgodba slovenske družine v ZDA — X. nadaljevanje Ko se je mami zdravje izboljšalo, ji je Katka pokazala Petrovo pismo. Mama ni m°gla razumeti Petrove odločitve. Bogve kaj vse stoji za niegovim sklepom. Ne more 8a obsojati! Vesela je bila, ko j' je Katka povedala, da jo ima Boris rad in da je pri njem na-Sla toplino, ki jo je pogrešala Pri Petru. Ko so neki večer sedeli v Joihinji, je vprašal Tavčar Borisa: »Slišal sem, da je tvoj oče ^en izmed voditeljev OF. ^ato razumem, da si šel v par-tlzane. Kje pa je oče? Zakaj n'si z njim?« »Zakaj? Ker sem šel v partije proti svoji volji. Moral Se^1 iti! Moj oče je ob italijan-* . kapitulaciji moral zapustiti jubljano, ker bi ga Nemci ^rjetno ubili, če bi ga našli. . ,er sem njegov sin, sem moral 111 tudi jaz. Čeprav nisem niti s Prstom mignil za OF in sem posojal način njihove borbe, 1 me Nemci v najboljšem slu-ajtt poslali v taborišče. ^če je nekje v kočevskih go-^ °vih. Tam so vse veličine! narri so dobro zavarovani in ® slišjj0 ne streljanja pušk ne ^Plodiranja bomb. Da doka-svojo predanost komuni-. u> je poslal mene, svojega l.na v borbene oddelke. Sicer ^Pa jaz z njim nikoli ne šel! veruje v svet, ki ga jaz SOVražim!« ve^*<< Je vprašal dalje gorar’ >>C*a mec* vam' mno" Sv ,antov proti svoji volji in ^ojemu prepričanju? Ali veš, Jm samo strah pred mašče- nanjem nad njihovimi druži- 1 drži nazaj, da ne pobe- i,raJ0 ab vstopijo med domo- evec^a vem! To vedo tudi ^Pandami in politični komi-^ l1- Jaz bi kaj takega ne °eefe* Stor‘t*> ker bi zaradi islc 3 n'^če ne verjel v mojo zras?!1081- če bi jaz padel, bi tied 4 °^etova m°č ’n ogled Paiva?arUzani- ln to Je zanj Vat 2nej^e! Zato je že žrtvo-> Sv°jo hčerko.« >>Kako to misliš?« Pr0^aupa* vam bom tajno. Veste^1’ mkomur ne po- lija^^ smo na stanovanju ita- štabu3 oficirja» ki Je delal v fajjst'.^je8°v oče je bil velik raPci d- sinček med priviligi-Za{ei . je res lep, mlad fant. Je zalezovati mojo 16 let staro sestro Boženo. Zaljubila se je vanj. Nič čudnega! Oče ga je vedno hvalil, kako je lep in bister. Vzor mladega moškega! Namesto da bi jo odvračal od ljubezenskega razmerja z oficirjem, jo je naravnost potiskal vanj. Ko sva z mamo ugotovila, da hodi ponoči k njemu v posteljo, sva jo kregala in prosila, da tegj ne dela. Naš prepir je slišal oče. Prišel je iz spalnice v jedilnico in rekel: »Božena, nikar ju ne poslušaj! Vsak človek je samo enkrat mlad. Uživaj svojo mladost! Jaz nimam nič proti temu, ako si vse noči v njegovi postelji. Ko boš stara, bo tega konec. Zato ga ljubi zdaj, ko gori v tvojem telesu strast. Iz obeh govori samo nevoščljivost!« Postala je oficirjeva ljubica. Vsako noč je bila pri njem. V svoji postelji je spala samo, če je bil oficir na potovanju. V zahvalo za njeno ljubezen in očetovo naklonjenost, je oficir obveščal očeta o vseh predsto-ječih korakih italijanske vojske in ga ščitil pred italijansko in slovensko policijo. Ob kapitulaciji sta oba pozabila nanjo. Oče je šel v hosto, oficir pa v Italijo. Mamo in sestro so Nemci zaprli in ju poslali v taborišče. Zdaj sta v Auschwitzu! Bogve ali bosta dočakali svobodo ali ne! Bogve ali bom prišel jaz skozi živ ali ne. Eno vem zagotovo! Moj oče in vsi voditelji bodo vojno preživeli. Naša usoda jim ni mar. Medtem ko se mi borimo in trpimo, se moj oče zabava v kočevskih gozdovih z mlado partizanko. To delajo vsi!« Ali ste že kdaj slišali, da je padel v borbi kak vodilni član OF? Ne bojte se zanje! Vsi bodo dočakali konec vojne s celimi glavami! In mi! Kakšna burka!« Tako vidite, da sem šel v hosto, ker nisem imel druge izbire.« Odpel je srajco in izpod nje potegnil zlato verižico in na njej svetinjo Matere božje. »To mi je dala moja dobra mama. Ona in jaz verujeva v Bog, zato ne moreva nikoli postati komunista. Vsak dan molim za sestro, da bi našla pravo pot!« Odtlej so vsi Borisa ljubili in spoštovali. 20. Nasljednji dnevi so bili v njunem mladem življenju naj-lepši. Kjerkoli in kadarkoli sta mogla, sta se Katka in Boris objemala in poljubovala. Pred mamo se nista skrivala in tudi mlajši brat Marko je vedel za njuno ljubezen. Kadar ga je držala objetega, mu je šepetala: »Tesno, tesno me okleni, usta svoja v moja deni!« in on ji je odgovarjal: »Bodi vesela ljubica moja, moja ljubezen le tebi gori!« Pripovedoval ji je o svoji mladosti, študiju, materi, očetu. Očeta ni cenil. Bil je preveč častihlepen in ateist. Samo zaradi njega je šel v partizane. »Moj oče ni mogel mene in moje mame nikoli prepričati, da ni Boga. Jaz Boga čutim, ker ga v srcu nosim. Kakšen smisel pa ima življenje, če ni Boga!« Neko jutro so klicali Borisa v štab. Ostal je tam cel dan in Tavčarjevi so šli že spat, ko se še ni vrnil. Katka je slabo spala. Borisa ni bilo, da bi jo poljubil in želel lahko noč. Naenkrat se je zbudila. Ko se je znašla, je čutila, da kleči ob njeni postelji Boris. Z obema rokama jo je objel in pritisnil svoje lice k njenemu in šepetal: »Moja Katka, moja Katka!« Nagonsko se ga je oklenila, poiskala njegova usta in se združila z njimi v poljubu, ki ga ni mogla nehati. Najrajši bi ga potegnila k sebi v posteljo, se privila k njemu in ga obsula s poljubi. Vendar tega ni storila. Pač pa je toliko odklonila odejo, da se je mogel nasloniti na njena prša. Pokrila ga je in zopet poljubila. Kako dolgo sta tako ostala? Čas se je zanju ustavil. Šele ko se je začelo jutro svitati skozi zastore, je Boris še enkrat poljubil Katko in šel v svojo sobo. Tisto popoldne je pritekel Boris iz štaba, šel v svojo sobo in prišel iz nje čez 10 minut. Katke ni videl, iskal je pa tudi ni. Videlo se je, da je razburjen. Na štabu je zvedel, da bo brigada napadla Goliše, kjer so se naselili domobranci. To ga je bolelo. Napadamo lastne brate, Nemcem pa pustimo, da se sprehajajo po obeh dolinah. Previdno so se bližali vasi in jo pod noč obkolili. Ko so pozvali domobrance k predaji, so ti odgovorili z ognjem. Po večurni borbi so domobranci napravili izpad in se umaknili v Selca. Ob izpadu je padel Boris. Zadet je bil v prša. Krogla je prebila srce, ki je tako ljubilo. Pomagati mu ni mogel nih-(Dalje na str. 4) Škofja Loka — Ples na grobovih Zveza društev slovenskih protikomunističnih borcev TABOR V Sloveniji naš rod že 1.400 let živi lepe in hude čase. Težki so bili predvsem turški vdori, pustošenje, ogenj, odhod v sužnost in med janičarje. Najhujša pa je bila tragedija revolucije 1941/45. Z nasilnim in strašnim koncem tisočev so povezani Teharje, Kočevje, Škofja Loka. V Škofji Loki, mestecu staremu preko 1000 let, je grad in vrt okoli njega. Ko so Nemci zasedli Slovenijo 1. 1941 je v gradu bil Gestapo, tu so zasliševali, pošiljali v taborišča pa tudi v smrt. Samo en dan je padlo 30 talcev! Za Gestapom je grad in okolico prevzela revolucija. Kaj se je dogajalo v teh mračnih dnevih opisuje knjiga Vetrinjska tragedija (Cleveland, 1960): »Na Trati (Škofjeloški kolodvor) je bilo še huje. Začeli so odpirati vagone. Ob vsakem so ljudje zatulili kot zverine, komunisti pa so z debelimi koli udrihali po naših glavah, (str. 62). V dolgi koloni smo stali na cesti. Na povelje smo tekli z vso opremo, naprej, nazaj, legali, vstajali, korakali v paradnem maršu, da smo bili pijani. Ljudje so na nas kričali in pljuvali. V grad smo prišli od spodnje strani. Ob vratih je stala gruča partizanov in vihtela kole in puške. V poslopju je bilo že polno Hrvatov, prestrašeni in stepeni, da se ust niso upali odpreti. V sobah so nam pobrali vse stvari in potem je začel pretep. Zaspati nismo mogli celo noč, le eno željo smo imeli v srcu, da bi naši domači nikoli ne zvedeli, kako se je godilo z nami. 30. maja 1945 zjutraj so nam na hrbtu zvezali roke (str. 68) in nas tako pustili do večera. Zvečer so nas postavili v vrsto in nas po dva zvezali z žico pod rameni. Po sredini so nas povezali še z vrvjo. Ponoči so nas odgnali. Po enourni hoji smo se ustavili pred veliko jamo. Takoj, ko smo se ustavili, so zaregljale strojnice. Poudarjam: ne jaz ne kdo drugi ni bil kako zaslišan ali poklican na odgovor. V tej skupini nas je bilo 42, prav tolikšna skupina je bila za nami. Ko se je zdanilo sem gledal kraj, kjer so nas pobijali. Videl sem samo še zasute grobove. Prihodnji večer sem se še zadržal v tej okolici in spet slišal streljanje in vpitje umirajočih.« V teh dnevih je padlo približno 1000 Hrvatov, med njimi mnoge žene in sorodnice hrvaških ministrov in visokih uradnikov. Padlo je 1500 Slovencev, odpeljanih iz gradu, zagrebenih v bližnji okolici. Posamični so bili mučeni in likvidirani v gradu in na vrtu. Po tej tragediji je grad postal redna ječa za ženske. Odkar obstoji civilizacija, se na kraju smrti zbirajo ljudje v tihi zbranosti. To velja še bolj za kraj mučenja in množične nasilne smrti. V Dachau ni dovoljeno prinesti hrano in pijačo. Tako je tudi v Auschwitzu, Buchenwaldu in drugod. McDonald’s, ameriška veriga restavrantov, je dala podreti restavrant v San Isidru, Kalifornija, kjer je neuravnovešeni človek tu ustrelil 24 ljudi. Po neki preračunani, civilnemu svetu nerazumljivi logiki, ki pa se more zaslediti v daljnji preteklosti najprimitivnejših plemen, je Slovenska Izseljenska Matica (SIM) določila Škofjo Loko (in Kočevje) za vsakoletni piknik in ples izseljencev. Škofjeloška zabava na gradu in ob gradu je še dodatno povezana s proslavo dneva borcev, zmagovalcev v revoluciji. Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračun! - - 831-6430 - Iz Newyorske prosvete (nadaljevanje s str. 21 Nadaljevala je mlada Vane-sa Solar, ki je igrala na klavirju krajšo kompozicijo. Nastopila je prvič in prav gotovo ne zandjič. Punčka ima talent! Zaključili so prvi del učenci slovenske šole in eden za drugim recitirali »Abecedo«. Bili so res posrečeni in se poslušalci niso mogli zadržati in so jih večkrat prekinili s ploskanjem, a najdaljše ploskanje in odobravanje prihanili za konec. Vsi so jih bli veseli in učencem so žarela lička, ko so videli, kako jih imamo radi in se veselimo nad njihovim napredkom. Za konec prvega dela smo se spomnili in z enominutnim molkom počastili vse tiste tisoče Slovencev in Slovenk, ki so pred več kot 40 leti izgubili največkrat na okruten način svoja življenja. Slovenski narod ni v svoji zgodovini nikoli izgubil v tako kratkem času toliko sinov in hčera. Padali so po bojiščih doma in na tujem in umirali po taboriščih. Smrt je vse izenačila! Mi nismo poklicani, da jih sodimo. Sodil jih je že pravični Bog. V odmoru smo čestitali Janezu Arnežu, Marjanci Prelog, Gabru Pucu in Heleni Klezin, ki so končali kolegij, in Miriam Lango, ki je končala srednjo šolo. Pozdravili smo v svoji sredi Mateja Resmana in gospo iz Clevelanda ter čestitali navzočemu župniku Alojziju Jenku, ki bo v kratkem času praznoval zlato mašo. Njemu in bivšemu župniku p. Kalistu Langerholzu smo podpisali v spomin karte. Oče Jenko bo bral zlato mašo v naši cerkvi 2. junija in nato v domači fari v Smledniku. Drugi del sporeda je zopet otvoril Simon Kregar z recitacijo Cankarjevega razmišljanja o materi. Nejče Zupan in prof. Peter Remec sta v angleškem in slovenskem jeziku prečitala pismo mladim ljudem, da nikoli ne pozabijo, kaj pomeni mati v življenju vsakega otroka, da skrbijo zanjo, jo obiskujejo in ji pomagajo, da jim po njeni smrti ne bo žal, ker tega niso storili. Marinka Zupančič je nato s svojim milim, mehkim glasom zapela že skoraj ljudsko pesem »Mami«, ki izvabi mnogim, ki so jo izgubili, še po tolikih letih solze v oči. Njena hčerka, mala Metka, je korajžno in z močnim glasom pela pesem »Pomladi se meni luštno zdi«. To je bil njen prvi solo! Le tako naprej, Metka! Vse si presenetila! Na koncu smo se spomnili svoje nove domovine Ameri- Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT- LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 ke. Dala nam je in nam še nudi vse možnosti, da razvijemo svojo slovensko pridnost, vztrajnost in nadarjenost. Ona nam je omogočila, da smo dosegli to, kar smo, in si pridobili to, kar imamo. Vsa dvorana je vstala in pela z vsem ognjem L Berlinovo »Bog blagoslovi Ameriko«. Dvorana je bila polna, poslušalci navdušeni! Kaj hočemo več! Tako smo dostojno zaključili zopet eno sezono. Dr. Zdravko Kalan DOBRI LJUDJE (nadaljevanje s 3. str.) če. Umrl je z imenom Katke na ustih. Vedno je dolžil svojega očeta, da ga je porinil v partizane proti njegovi volji in samo zaradi častihlepja. Hotel je biti voditelj, ki nekaj žrtvuje. In koga je žrtvoval? Lastnega sina, ki mu je bilo vsako sovraštvo tuje. Ko je Katka zvedela za nesrečno smrt svojega ljubega Borisa, je neutolažljivo jokala. Cel dan je mislila, kako kratka je bila noč, ko ga je držala v svojem objemu. In zdaj ga ni več? Zdaj je to telo mrtvo in srce, ki jo je tako gorko ljubilo, prestreljeno. Ljubil jo je, bil je vedno velik in plemenit. V njuni ljubezni ni bilo greha. Trupla ni smela videti in tudi za grob ji niso povedali. Skrbno je oprala in zlikala njegovo perilo, ga zložila in zavila. Zase je vzela njegovo fotografijo in eno majco, stvar, ki je bila najtesnejše povezana s telesom, ki ga je tolikokrat držala v objemu. Nato je sobo pospravila. Ko je hotela oditi, je zagledala na sliki sv. Jožefa listek. Z buciko je bil pritrjen na okvir in na buciki je bila tudi majhna sve-tinca Matere božje. Na listku je pa stalo: »Ljuba moja Katka! Tole vzemi za spomin na mene, če se ne vrnem. Težke slutnje me preganjajo. Bog ve, ali pridem nazaj. In če ne pridem, ne jokaj, sladko moje dete, meni bo že dobro. Srečala se bova zopet tam, kjer vlada ljubezen. Če boš dolgo ali kratko živela: izkazuj ljubezen, kakor si jo meni. Hvala, do smrti Tvoj: Boris!« Nikoli ga ni pozabila in nikoli ji ni bilo žal, da mu je z nedolžno ljubeznijo osladila zadnje dni njegovega življenja. 21. Borisova smrt je Katko silno prizadela. Bila je nemirna, izgubila je tek in spanje. Dve izgubi v enem letu sta bili za mlado bitje preveč! Kadar ni spala, se je premetavala po postelji in jokala. Če je spala, jo je držal v objemu enkrat Peter, drugič Boris. Mati jo je tolažila in storila vse, da bi jo razvedrila. Celo mali Markoje kazal sočustvovanje za nesrečno sestro. Zdaj so imeli sovražnike na vseh straneh. Nemci, domobranci, partizani... Vsak je predstavljal oblast! Kmetje niso vedeli, kdo je hujši. Vsi trije so bili nevarni! Kmetje so se uklanjali samo sili. In vsi trije so bili nasilni. Katko je vznemirilo vsako streljanje. In streljanja je bilo dovolj. Streljali so iz potrebe, a največkrat iz objestnosti. Ob streljanju je v duhu videla nesrečnega Borisa, ko pada zadet od krogle. Zakrila si je oči in ušesa in tiho ihtela... Prišlo je pismo od Petrove tete Urške Wohlgemuth. Katko in mamo prosi, da bi prišli v soboto v Loko. Čakala ju bo pri svoji sorodnici Zalki Klun. Rada bi ju spoznala in jima zaupala neko skrivnost. Mama se je že nekaj dni ba-vila z mislijo, da bi peljala Katko v Loko k bratu Hafnerju, tistemu gruntarju in Poljanske doline, ki se je umaknil z družino v Loko, ko so hoteli partizani mobilizirati njegova sinova. Hotela je Katko umakniti s hribov, predno se začno spomladanske praske in ofenzive. Kadar je morala Katka v jamo v gozdu, je vedno jokala, češ da gre v grob. Šli sta zgodaj od doma in najprej poiskali Hafnerje. Hafner je bil pripravljen Katko sprejeti, češ, bosta njegovi dekleti imeli družbo: »Prostora imamo dovolj, hrane tudi. To ni 'problem! Toda mi smo se odločili, da komunistov ne bomo počakali v Loki. Precej stvari smo že spravili na Koroško. Tja se bomo umaknili pred komunisti. Prvi dnevi bodo najhujše, ko bodo komunisti pobijali vse, ki so jim na poti. Nočemo biti takrat tukaj. Ako je pripravljena Katka iti z nami, jo bomo radi vzeli seboj, če ni, bo pač morala iti domov ali pa ostati sama v tem stanovanju.« Katka se je spomnila Petra. Čeprav se je po onem nesrečnem pismu zaljubila v Borisa in ga ljubila z vso svojo mlado dušo, je vendar velikokrat mislila na Petra, svojo prvo ljubezen. Če bi bil Boris še živel, bi ne bila nikoli iskala potov, da najde Petra. Ostala bi verna Borisu. Po Borisovi smrti pa jo je zopet zajelo hrepenenje po bitju, ki bi jo ljubilo in razumelo. Prepričana je bila, da bi jo Peter razumel. »Stric, kamor boste šli vi, bom šla tudi jaz, če smem,« je prosila Hafnerja. Tudi mama je dala svoj pristanek. Nato sta poiskali Urško. Čakala je že, da prideta. Ko so se pozdravile in je videla Katko, je takoj razumela, zhkaj se je Peter tako zaljubil. Imel je dovolj razlogov za to. »Sklenila sem, da vama nekaj povem, česar še ne vesta. To morata vedeti, ker drugače ne bosta mogli razumeti Petrove odločitve, da se ob koncu vojne ne vrne domov. Jaz sem delno kriva za to odločitev.« Povedala jima je, kako in zakaj se je Peter odločil, da se ne vrne med partizane, in kako sta s pomočjo Jugoviča pripravila zasedo. »Računala sva, da bodo poslali Petra na delo v Nemčijo, ker ni hotel stopiti v domobrance. Tudi sva računala, da bodo izpustili mojega moža, ker se je Peter vrnil. Zmotila sva se. Petra so poslali v Dachau, strica, mojega moža pa še vedno tam držijo. Peter je verjetno prepričan, da je bilo vse izdano in da ga bodo partizani obravnavali kot dezerterja ali še kaj hujšega, če se vrne. Peter tudi ne ve, kaj se je zgodilo s pismom. Tega tudi jaz ne vem. In tudi če bi vedela, kako naj to sporočim Petru v pismu, ki gre skozi cehzuro? Slišala sem, da je Jugovič padel. Moja dekla ni vedela, kaj je v pismu in tudi če bi vedela, bi nikoli nikomur tega ne povedala. Tako sem po moji vednosti edina, ki pozna skrivnost. To je torej del Petrove zgodbe. In kaj misliš storiti ti, Katka?« Katka ji je povedala, za kaj se je pravkar odločila pri Hafnerju. Iskala bo Petra. Če se bosta našla, bo tako naredila kakor on. Če se ne bosta našla, se bo vrnila domov. V tujem svetu ne bi hotela sama živeti. Ko so se razstale, je teta poljubila Katko navčelo in ji rekla: »Bodi srečna s Petrom! Daj tole škatlico Petru, ko ga boš našla.« Čez teden dni se je Katka vrnila z mamo v Loko in iz Loke odšla s Hafnerji na Koroško. (Dalje prihodnji torek) Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) Paule in Stana. Pokojni je la-stoval in vodil Nottingham Tavern 29 let, do svoje upokojitve, član SNPJ št. 604, Kluba upokojencev v Euclidu in Euclid Eagles. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti danes, v torek, ob 10. dopoldne na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele. John Tomc V soboto, 25. maja, je v Slovenskem domu za ostarele umrl 79 let stari John Tomc, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Argentino po II. svetovni vojni, leta 1964 pa v Cleveland, mož Anne, roj. Siraj, oče Ivana, Adolfa in Josepha, brat Ursula Škrbina (Jug.), Rev. Louisa Tomca, Franka (Jug.), Stanleyja (pok.) in Je-roma, zaposlen pri Parker-Hannifin do svoje upokojitve 1. 1970, član Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E.152. cesti jutri, v sredo, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10. dopoldne in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Andrew Zill V torek, 21. maja, je na svojem domu na 1115 E. 68. cesti po dolgi bolezni umrl 85 let stari Andrew Zill, mož Anne, roj. Gunsch, veteran prve sve- tovne vojne. Pokojni zapušča tri brate. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v četrtek, 30. maja, v cerkev sv. Frančiška ob 10. dop. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo v sredo, 29. maja, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Oglašujte v Ameriški Domovini! MALI OGLASI Linotype for Sale Good condition. $400 Call (216) 431-0628 For Rent 4 rooms & bath, up. E. 72 & St. Clair. Prefer adult couple or pensioner. No pets. 431-4092 (42-43) For Sale Exclusive Wickliffe ranch. Too many features to mention. Must see to appreciate. For appt. call 944-4666. (42-43) For Sale Wurlitzer organ. All features. A steal at $700. Call 944-4666. (42-43) Live-in Companion Free room and board, plus salary. Concord area. Call 1-357-0208 (42-43) For Sale By Owner Beautiful 4 bdrm colonial. Carpeted. Rec room. Garage. Arrowhead off E-185 St. 40’s. Possible financing for qualified buyer-481-2433 or eves. 53T804L (40-43) HOUSE FOR SALE 8 room house. One block from St. Vitus school $21,900. Call 951-7544. (40-59) FOR SALE St. Christine’s pansn-Master bungalow. ^uie. street. 3 bdrnrs. New k’ chen. Fin. rec. rm. 481-7670-(40-43) Baby Sitter Needed Reliable middle age woman. Euclid Beach area-Must have own transportation. 531-8674. ^ Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper Lastnik TONY KRISTAVNl* Pokličite 831-6430 ali 423-4444 zvečer Slipcover Sewer Needed Full time work. Power se ^ ing machines. Apply bet' and 3, Mon. thru Fri. Eastern Slipcover Co. 589 E. 185 St. Euclid, OH 44119 486-2310 (37-43) Kanadska Domovina TORONTO, Ont. - Tako je "aslov knjigi, ki jo je župnija Jurije Pomagaj v Torontu iz- a ^ za 30-letnico svojega obsoja. Čakal sem, da se bo kateri ^ naših duhovnih očetov asil in knjigo slovenski jav-j °S|* Pr'Poročil zaradi njenega godovinskega pomena. Saj je nJeJ zajetega 30 let dela prvih 0venskih povojnih beguncev, 50 se naselili v Torontu, knjiga vsebuje 99 strani, je ? ’n °kusno opremljena e 0 Vilka Čekute) in tiskana Svetlečem papirju. od^ na Pot je uredniški 2Ve °'' zaPtsal: »Ta droben let Z€. ’ sestavljen ob trideset-K 1C'Prve slovenske župnije v non3 i*’ n' ^tudijski doprinos Sker°, ne8a utripanja župnij- sicerSkUPn0Sti; je le utrinek 2a °8romnega duhovnega ^egalk-' oblikovanju župnij- ^a občestva v preteklosti. Paše^-2 ^0^1^0 vo*jo osvetlimo času ln bitje’ Preden se v Y kraju porazgubi. kočei? VSum’ ki ste P° sv°jih in nr. Pobrskali po spominu *a' — ‘skrena hva- ftina obrv t0 na zuna-i skr0' op02o . Ika spominov bogato fasti * ° na Prekvašene dneve Marii.V^dobrt>biI ------------ UTRINKI DUHOVNE RASTI vJarijp p UUDrobit skupnosti ^igadesen!!8^ V Tor°nlU Še siiona od let!f • - V času mi’ ^84 « 23- decembra L°jže ^.Sta naPisala škof dr. ^ Sedanji Zvišaj Z P azar C-M- Prev- na »Tk, obudil spomine je tUdi ° Prvo Poletje...« ko kot beoSarn prišel v Kanado le^ave kUnec in ^el skozi iste 8ranti s0t ,Vsi uovodošli imi-z v°ie spomine zaključil^ ■ nasledniim stavknm- ‘•dje z JC spomine zakl Čilo : nasifdrijini stavko Sa želel ,Zanirnivo poletje. Bi Kki7ekd0Živeti? Ne! Za’ koditev Za. tevajo toliko prila- Vesels’ n’so Prijetni. Toda G, s ’ a sem ga doživel.« ^girn^j^ Plazar Pa med S le lQ .>>- Rad bi P°u-J1 °b5est ’ a la dom, cerkev >st n;, 0 Sedaj imamo, na •.e'°vale in° S'*e’ k‘ so riekdaj Cltvi te I Porna8ale k uresni-3lno8okie°('ne ideje’ naletele PoPUstj|p. na 0vire, drugod so lavile še ’ Pole8 tega so se pojejo v Ve sile> ki marsikdaj hericlar ie - nasProtno stran. J6 v°lje ;Se Vedno veliko do-;*Vednih inn ldeal>zma veliko . 0 da 5ZVest.'b žnpljanov, ^n° utri Upnija še vedno olarije PonPa m pod zaščUo k repč'lo 'a8ai nudi zavetje, :n0t nekoe tZPa0dbudo in dom->i: p udl še danes kliče JUe v Sed.Ue k meni vsi, ki JVti 0Vsi' S. čutite ^aii^^atti8^606’ V!i’ ki % 'n ttarori’ da so: vera’ ePe za kr;rednote. ki so krčansko življe- nje.« Felix Sebanc nato obravnava »Pričetek in razvoj verske verske skupnosti v Torontu«, kateremu sledijo članki Otmarja Mauserja (Ob praznovanju 30-letnice prve slovenske cerkve v Kanadi), Mirka Krapeža (Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega), Anice Resnik (Katoliška ženska liga), Jakoba Kvasa (Vincencijeva konferenca), Ivanke Kavčič (Baragov misijonski krožek), Josie Springer in Ani Demšar-Stražarjeva (Dekliška Marijina družba s čudodelno svetinjo), Ivana Prežlja (Marijina legija), Franceta Habjana (Župnijski pastoralni svet), isti avtor je napisal »Skavtizem« in »Skavtinje«, Toni in Franci pa sta napisala »Starejši skavti«. Sledi jima Jurij Eržen, dolgoletni organist pri Mariji Pomagaj s’člankom »Organist pripoveduje«. O vlogi slovenske šole piše France Habjan, o Slovenskem mladinskem klubu pa Marija Kavčič. Francka Žejn, ki je poleg Metke Škulj in Katice Šircelj soustanoviteljica »Zabavne ure« za otroke od 4. do 14. leta, piše o namenu in delovanju te organizacije. Nadalje so objavljeni rezultati ankete, ki jo je leta 1979 izvedel takratni župnik Tone Zrnec C.M. v namen graditve večjega slovenskega centra. Razposlanih je bilo 741 pisem, na katere je odgovorilo 331 župljanov. Za nakup je glasovalo 121 župljanov, proti pa se izreklo 180. Tako se je zamisel o nakupu večjega zemljišča opustila. Potem sledijo imena vseh župnikov in kaplanov, ki so v teh 30 letih pri Mariji Pomagaj službovali, kakor tudi imena predsednikov cerkvenih odborov v teh letih in župnijskih organizacij, ki so, ali še obstojajo. Pri tem sem opazil, da je bila izpuščena Katoliška akcija (mislim, da jo je vodil g. Vuk-šenič) in pa Emigracijski odbor (ki ga je vodil Ivan Marn). Emigracijski odbor je skrbel za nove imigrante, da jim je pomagal preko prvih težav pri iskanju stanovanja in dela, ter v mnogih primerih tudi finančno. Na strani 38-39 so slike naših duhovnih pčetov, ki so bili tesno povezani z župnijo Marije Pomagaj v letih njene rasti. Od dr. Kolariča, ustanovitelja župnije, gg. J. Kopača, A. Prebila, T. Zrneca, J. Mejača, J. Časla, I. Jana in I. Plazarja. Vsi so vsak po svoje dali novega zagona in nove duhovne sile prvi slovenski cerkveni skupnosti, ki je v Kanadi nastala po zaslugi vernih in na žrtev pripravljenih protikomunističnih slovenskih povojnih beguncev. Za zgodovinarja, ki bo nekoč zbiral podatke o življenju in delovanju slovenske povoj- ne emigracije v Torontu, bo to brez dvoma vir informacij. (Kronika, ki obravnava 1. 1948 prihod slovenskih beguncev v Kanado.) Čeprav je tu in tam pomanjkljiva, je v njej zbrane ogromno snovi. Viden izraz je močne slovenske vere, narodne samozavesti in ljubezni do domovine, ki je po naklepih Jaltske konference padla v roke brezbožnikov, ki so bili v službi krvoloka Stalina. Knjigo zaključuje župnik I. Plazar s svojim zagovorom, ki ga je imel ob zaključni prireditvi proslavljanja 30-letnice, med katerim je med drugim takole dejal: »... Dr. Kolarič je pred tridesetimi leti poudaril, da je naša cerkev Marijino delo, saj je ona tako očitno vodila to delo, da o tem ni nobenega dvoma, ter da bo še na smrtni postelji ponavljal: Marija Pomagaj si je sama sezidala cerkev v Torontu.« Ne smemo pa pozabiti sv. Avguština, ki je zapisal: »Podobno kot z gradnjo cerkve se dogaja, ko se zbirajo verni in gradijo sebe v Kristusu. Z vero postanejo gradivo, kakor so gradivo stavbe drevesa iz gozda in kamni iz pečin. Potem jih poučevanje in krst versko oblikujeta, kakor gradbeniki in obrtniki obdelujejo, pomerjajo in urejajo gradivo pri stavbah. Vendar še ne postanemo božji hram, dokler nas ne poveže ljubezen. Če bi se tramovi in kamni ne skladali v določenem redu, če bi ne bili pravilno povezani in se ne bi, bi rekli, ljubili z držanjem, bi nihče ne upal stopiti v hišo. Ko pa vidiš, da se pri stavbi kamen in les lepo vežeta, dobiš občutek varnosti in stopiš vanjo brez strahu, da bi se zrušila«. Zadnje strani knjige so posvečene »Dnevom misijona«, ker sta ravno takrat bila na obisku dva misijonarja iz domovine. Misijonarja stalila gg. Jurij Devetak C.M. in p. Tomaž Podobnik S.J., ki sta pri Mariji Pomagaj vodila misijon od 14. do 23. decembra 1984. Članek je izpod peresa I. Jana C.M. »Utrinki duhovne rasti« je knjiga, ki bi jo moral imeti vsak župljan Marije Pomagaj. V njej je obraz nas vseh, ki smo v prvih dneh naše povojne emigracije dali od sebe vse najboljše, kar smo v tujino prinesli: Vero, slovensko narodno zavest in voljo do življenja. Knjiga je še na razpolago v župnišču Marije Pomagaj, 611 Manning Ave., Toronto, Ont., Canada. Vsem jo toplo priporočam. Otmar Mauser Kanadski rojaki! Poročajte o društvenih in osebnih novicah! Dvig in padec TORONTO, Ont. - Te dni sem prebral najnovejšo knjigo Milovana Djilasa: »Rise and Fali« (Harcourt Brace Jovano-vich Publishers), kjer Djilas obuja spomine na konfrontacije s Stalinom in Kominterno. Za študente jugoslovanske zgodovine po drugi svetovni vojni in za ustroj novega komunističnega sistema v Jugoslaviji, bo ta knjiga gotovo zanimiva, ker obravnava od blizu dogajanja, ki so se vršila v ozkem krogu komunističnih visokih partijskih funkcionarjev, ki so imeli v rokah usodo narodov Jugoslavije v kritičnem trenutku, ko so pretrgali zveze z matičnim centrom komunizma, s Sovjetsko zvezo. Milovan Djilas, ki še danes zagovarja revolucijo, v tej knjigi zagovarja svoje stališče, ki ga je zavzel kmalu po tako-imenovani »osvoboditvi«, ko je obsodil »izdajo« revolucije, ki je sledila popolnoma drugi smeri, kakor si jo je on predstavljal. Zlasti je bil kritičen do novega režima v svoji knjigi »The New Class« (Novi razred) in pozneje v knjigi »The Unperfect Society: Beyond the New Class« (Nepopolna družba: Nad novim razredom). V knjigi »Conversations with Stalin« (Razgovori s Stalinom) je bil kritičen do Sovjetske zveze in je moral zaradi tega prebiti nekaj časa v ječi. Po njegovem pisanju v tej najnovejši knjigi bralec pride do spoznanja, da so v letih po vojni Jugoslavijo vodili štirje ljudje in sicer: Tito, Djilas, Kardelj in Rankovič. Štiriperesna deteljica, ki si je popolnoma zaupala. Vsi drugi so bili več ali manj le privesek, ki je bil potreben, da so se načrti, ki so jih ti štirje skovali, izvedli. To se pravi, da je Djilas odgovoren, kakor so Tito, Kardelj, Rankovič in ostali, za vse povojne poboje, ki so jih komunisti brez sodnih postopkov izvršili na jugoslovanskem ozemlju. Čeprav v svoji najnovejši knjigi zagovarja demokratizacijo sistema, ki je 1. 1945 prevzel oblast v Jugoslaviji, s tem ne more oprati svoje udeležbe pri uničevanju političnih in ideoloških nasprotnikov komunistične partije, ki so jo komunisti izvedli z vso brutalnostjo po končani vojni. V knjigi je zlasti zanimivo poglavje o preganjanju starih, zavednih komunistov (komin-formovcev), ki so se nenadoma znašli na Golem otoku v razmerah, kakršne so prisodili našim vrnjenim domobrancem in četnikom. Tudi v Torontu imamo nekaj takih, ki so takrat morali bežati iz domovine (general Arso Jovanovič je bi na rumunski meji ubit, ko so ga pri begu zalotili Titovi graničarji.). Zanimivo je tudi prijateljstvo med Djilasom in Karde- ljem (oba sta bila namreč komunistična ideologa in kot taka istih misli, dokler se ni šlo za kožo). Na procesu proti Djilasu, so vsi njegovi soborci pričali proti njemu, vključno Kardelj. Boris Kidrič, katerega je Djilas tudi zelo cenil zaradi njegovih ekonomskih sposobnosti, je že preje umrl v beograjski bolnišnice na posledicah levkemije. Djilas ga je v bolnišnici redno obiskoval in mu je ob neki priliki Kidričeva žena povedala, da Kidrič govori o posmrtnem življenju. Torej je verjetno resnica, da se je pred smrtjo spovedal. Djilasova najnovejša knjiga potrjuje, da revolucija žre svoje otroke, kar je bilo napisano že kmalu po francoski revoluciji. « Kakor je podel komunistični sistem v Jugoslaviji, katerega velik delež je bilo tudi delo Milovana Djilasa, bralec mora občudovati sina Črne gore, ki je z neugnano trmo kljuboval samemu Titu in zaradi tega presedel dolga leta v ječi. Kakor sem v začetku dejal, knjiga je zanimivo branje za tiste, ki bi radi komunizem spoznali v vseh njegovih odtenkih. Otmar Mauser Konservativci v Ontariju politično v težavnem položaju TORONTO, Ont. - Po 42 letih vladanja v Ontariju, se je po zadnjih volitvah, ki so bile 2. maja, konservativna stranka znašla v velikih težavah. Novi voditelj stranke, Frank Miller, ni dobil večine. Izgleda, da bodo liberalci s pomočjo socialistov vrgli manjšinsko vlado in sestavili svojo koalicijo. Za poraz konservativcev pri volitvah krivijo nekateri svetovalce, ki so vodili volivno kampanjo, drugi trdijo, da so se konservativci prenaglili, ko so odobrili financiranje 11., 12. in 13. razreda katoliških šol. Ko bodo bralci Kanadske Domovine brali te vrstice, bomo v Ontariju morda že imeli koalicijsko vlado liberalcev in socialistov. Upam, da ne bodo oklicali nove volitve, ker bi bili s tem brezpotrebni stroški. Ravno danes, ko to pišem, je federalni finančni minister Michael Wilson objavil nov proračun za 1. 1986. Zmanjšal naj bi se primanjkljaj za milijarde, davčni dohodki naj bi se zvišali za 2 milijardi. Kaj to pomeni? Všje takse na cigarete, bencin in podobne predmete. Izgleda, da do zelene veje še ne bomo kmalu prišli. S socialisti, ki bodo sedaj v Ontariju imeli precejšnjo besedo, bodo stvari lahko šle samo na slabše. Bo pač treba zategniti pas in čakati lepših časov, če ne preje, pa na drugem sve- Otmar Mauser KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JUNIJ 2. — Otvoritev Slovenske pristave. 15. in 16. — TABOR, Zveza DSPB poda na Orlovem vrhu Slovenske pristave proslavo 40-letnice umora slovenskih domobrancev, četnikov in civilnega prebivalstva. 23. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi prvi piknik. 29. in 30'— Vseslovensko romanje in romanje Slomškovega krožka iz Clevelanda. JULIJ 7. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collin-woodu na Slovenski pristavi. 12., 13. in 14. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 17. — Eudidski upokojenski klub priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd., Kirtland. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! 21. — Misjionska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi Misijonski piknik. AVGUST 10. in 11. — Slovenski folklorni inštitut priredi Folklorni festival na ADZ letovišču, Leroy, Ohio. 14. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Chuck Krivec. 18. — SKD Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Naše počitnice— Vsako leto ob koncu junija in začetku julija gre AD na dvotedenske počitnice. Letos bomo to ustaljeno prakso spremenili. AD bomo redno tiskali do petka, 28. junija. Potem gremo na počitnice za en teden in bomo zopet začeli tiskati v torek 9. julija in nadaljevali do petka, 23. avgusta. Drugi teden počitnic bo trajal do torka, 3. septembra. 24. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik z večerjo na SP. SEPTEMBER 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 15. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. 22. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 5. — Fantje na vasi priredijo koncert v SND na St. Clair Ave. Gostuje oktet Zvon iz Fairfielda. Začetek ob 7. zv. Igra Alpski sekstet. 6. — SKD Triglav, Milwaukee priredi vinsko trgatev. 6. — St. Clair Rifle Club priredi pečenje školjk na Lovski farmi. 19. — Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 19. — Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clairju. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 27. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 17. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob njegovi 90-lenici v SND na St. Clair Ave. 30. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 1. — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu ob 3. uri pop. v Šolski dvorani. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Poročna vabila— Naša pisarna sprejema naročila za tiskana poročna vabila. Deležni boste 20-od-stotnega popusta. Knjige s številnimi vzorci si lahko ogledate v naši pisarni. ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Nagovorila sva jih in vsi so prišli okoli naju. »Zakaj ne počistite lepih zgradb in vrtov?« sem med drugim vprašal. »Nismo harižani,« so odgovarjali. Pridružila sta se dva profesorja v snežno belih haljah. Odgovarjala sta isto. »Pri nas v Ameriki bi se dijaki sami organizirali in počistili,« sem jim pripovedoval. (To je seveda bilo pred petindvajsetimi leti. Dandanes s tako imenovanimi hipiji bi tudi ameriško dijaštvo imelo manj smisla za čistočo.) Čudil sem se prenapeti družabni razliki med učiteljstvom in dijaki. Izven šole bi se dijak ne približal profesorju in slednji bi se ne ponižal niti z od-zdravom. Vse se je ravnalo po kastah in tako se najbrž nadaljuje tudi danes. Ko sem obiskal razred z odličnjaki na univerzi v Daki, sem po prvem predavanju povabil vse, naj pridejo k čajanki na moj dom. Neverjetno so me gledali. Nikdo ni prej slišal, da bi profesor vabil dijake na družaben sestanek. Pojasnil sem, da bi se rad z vsakim osebno seznanil in pogovoril, češ da se razumevanje pri pouku prične z osebnim poznavanjem. Čim bliže se seznanimo, toliko laže me bodo razumeli in se učili. Prišli so vsi. Postali smo prijatelji in kot taki ostali. Nobeden ni predavanj zanemarjal, kot se je na njih univerzah navadno dogajalo, da se je dijak vpisal, predavanja zamujal in hodil samo k izpitom. Tako navado sem enostavno prepovedal z začetnim naznanilom. Odsotnosti iz razreda ne dovolim, sem odredil, ko so mi drugi profesorji povedali, da predavajo praznim klopem in da dijaki pridejo šele k izpitom. Zapoved, da bom izključil vsakega, ki bi brez tehtnega razloga zanemaril dve učni uri, sem opravičil z dejstvom, da za moje predmete vseučilišče ni imelo zadostnih učnih knjig in da bom moral sestaviti vprašanja za končne izpite v glavnem po vsebini svojih predavanj. Dijaki so se pridno odzivali, vedno so bili vsi prisotni. Med nami se je razvilo zaupanje in sodelovanje, ki je do neverjetnosti presenetilo šolo in meščanstvo. V zadnjem letu bivanja v Daki sem namreč pregovoril in navdušil študente, da so prezrli starodavne običaje in postali prostovoljni čistilci mesta. To je bilo v letu kolere 1958, za katero je umrlo nad petdeset tisoč prebivalcev. Glavnega inšpektorja Ismaila, vedno navdušenega za napredek in čistočo, sem pregovoril, naj uvede »teden čiščenja« pod nadzorstvom policije in naj izda proglas na prebivalstvo za prostovoljno pomoč. Dijaki mojega razreda so organizirali »brigado« in pridobili druge razrede ter se porazdelili med policijske oddelke po raznih delih mesta. Dijaki so kot voditelji vplivali na brezbrižno prebivalstvo. Čistili so kanale in greznice, kopali in praznili zamašene odtoke in odvažali nesnago iz mesta. Našli so se meščani, ki so jih sramotili s psovkami, češ da ni lepo za dijake opravljati nečiste posle, ki pripadajo nedotakljivim harižanom. Mladeniči se niso brigali, s petjem in šalami so čistili ulice ves teden. Tudi do smešnih prizorov je prišlo. Majhen trgovec je protestiral, ko so mu odmaknili trohneče deske nad kanalom pri hišnem vhodu in iztrebili gnojnico. Z burkami so ga nagnali v hišo. Čiščenje Dake je nenadno postalo politično vprašanje. Vladni voditelji so se pridružili z govorancami po mestu. Na zelo ozki ulici v starem delu mesta sem gledal nelep, a smešen prizor. Dva odličnjaka politične stranke (Zveza Awa-mi) sta po dovršenih govorih na bližnjem trgu stopila v ozko ulico opazovat dijake. V sne-žnobelih svilenih oblačilih nista bila prav nič prikladna za prostor, kjer se je razmetavala črna gnojnica iz kanalov. Dijaki so kar naprej polnili vozilo z nesnago in se niso zmenili za navduševalne vzklike politikov. Z rokami sta držala krila, da bi se ne dotaknila umazanih tal; oba sta skrbno stopila mimo vozila, ki se je po nezgodi ali mogoče nalašč v istem trenutku prekucnilo in oba polilo. Študentje in drugi so se oproščali, a ne brez krohota in opazk, da pri takem delu ni treba svilenih oblek, še manj pa govoranc. Mesto je bilo precej očiščeno. Časopisi so hvalili študente, policijo in druge delavce. Kolera pa ni odjenjala. V Daki so naštevali dnevno stotine mrličev, še več po okrajih. Iz Amerike so dnevno prihajala letala z zdravili, a vraževerno ljudstvo se je upiralo cepljenju proti koleri. Nekoč sem se z Ismailom peljal skozi stari del mesta po ozki ulici, kjer je pot zapirala nenavadna gneča. Dolga vrsta moških je stala pred prodajalno opija, kjer so dobili novo zalogo. »Za opij jim je, za cepljenj6 proti koleri pa ne,« je rekel Ismail. Priporočil sem mu, naj začasno ustavi razprodajo. Pred prodajalno naj postavi mizo z zdravnikom in strežniki za cepljenje. Policija je brž vse uredila. Kdor je hotel v trgovino, je moral mimo doktorja z iglo- Nudil se je tragično smešen prizor. Vse je tarnalo. V silnem strahu so možakarji v belih haljah omedlevali. Vsi so gledali, kako se je prvemu ig*3 vbodla v razgaljeno rame. Stresali so glave v dvomu, neverjetnosti in vidni bojazni. Nekateri so zbežali iz vrste, večina pa je ostala. Zmagala J6 strast, dobiti dolgo pričakova no mrvico opija, in pustili so se cepiti. Kolera dolgo ni odnehala-Ismail je razposlal policaJe med ljudstvo. Na uličnih krt * ščih so govorili, pojasnjuj® potrebo cepljenja. Iz Amen 6 so kar naprej prihajala letala zdravili in bolniškim osebjem, pa cele tedne ni nič izdalo-Okuženje se je bilo preveč raz širilo, po podeželskih h# bolj kot v glavnem mestu. Policijski načelnik 0*c^f Patna me je povabil na o®*5 za tridnevni pregled in Pre vanja častnikom, odgovorni za policijsko upravo njegov6 ga področja. To je bilo v dne najhujše epidemije, a 0C*F>cjV,e dati nisem hotel, ker je bi sklical sestanke štiridesetih • branih oficirjev. isi okraj ni bil cot petdeset milj, je bt . a, težavna pot po ovin 1 ’ Ijo po toku Buri (StaregfJ gesa in nato Gangesa 'nega pristana v okraj ipur, odkoder je . v kraj istega imena, se je vožnja z ladj® p gesu nadaljevala d° ija, potem pa do Pat 3m. ■ idja je zgodaj zjutraj P ob bregu, nad kateri ^ ino železniško postaj . la množica ljudi- P j= Jumbo, sin K—« nega ministra za 8 tvo Dohe, s katenf" leto bivanja v Daki 1 pri preustroju P® ^ ladi mož se m nič z ;e žaljiv naziv » ^ la ga je , 0ci i in razločiti me rd bregom PrlSta 0dil 3 je priskočil, m® v® nečo k postaji-žica čakajočih na^0|0. ed tračnicami m je > zgradbo se 0. ■mikala; njega s ^ tali kot načelnika -z ižbe. Morda $0 \\e-,sti delali pot \cp° ’ ^"^vroiV z sem bil v dn6' , redkost za erajinskem beng ^(i Zahodnjak se to Rojaki! Priporočaj*® Ameriško Domovin* svojim slovenski" , prijateljem in znane ije :el aj o. ivi ki Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster a. Ameriška Slovenska ie Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union DruSivo SV. VIDA Sl. 25 ž Duh°vni vodja: Rev. Joseph Bo-nah preds.: Joseph Baškovič; pod-,e°s.: Joseph Hočevar; taj.: Albin , ,e e^’ 18144 Lake Shore Blvd., w ' ®1'1481; blag.: John Turek. Zorniki: Mary Hodnik, James p ®vec’ Dominik Stupica; vratar: Turek. Vodja atletike in finskih aktivnosti: Joseph Hoce-' a Pregledovanje novega član-S,Va slovenski zdravniki, nenlr 1V° zboruie vsako drugo kviio J° Ob l0:1 5 dopoldne pod cer-prit SV ^'esetr,i asesment se ianua^n61^' Pred sei° in tudi 25' zveč 25’ )ul'ia od 6' d0 7- ure Sv ^ druStveni sobi avditorija pri bolnik'' u' ^ slučaju bolezni naj se list in kaV' ta* *n'*(u' da dobi zdravniški ®r«štvo sv. LOVRENCA Sl. 63 bo,.^' v°dja: Rev. Anthony Re-Preds^o* ' dosePl1 k. Fortuna; pod-dec o«37 Habian; taj-: Ralph Go-52oi 47.E- Hillsda,e- »el. 524-Jame^af's ^ Ann Sray; blag. ^aPi6W;Weir'15052 Roche,le Dr< Anth Hts > 0H 44137; nadzorniki: ginla FnV,B' Lausche- 0l9a Sray, Vir- E. 80 s n8; zast°Pnika za SND na Godec- ' ’ dosePh Fortuna, Ralph Hts . jZastoPnika za SND na Maple dec- z °Sepfl Fortuna in Ralph Go-ster, L|St°pnika za atletiko in »boo-^°dec z13 Joseph Fortuna in Ralph dr c '. dravnika: Dr. Wm. Jeric in s : Je|ercic. ^ °e)6 SO na O c o3ig ld ^o -ega v mesecu na 7.3q ? eet Ave. Začnejo se ob stva R^0vi ^iar,i sprejeti od roj- ase$me ^ *eta starosti. Bolniški Plačuje sy6 oentov na mesec in Pen, b6 . delniške podpore na te-8ojak| v m do^an S dni ali več. štv0 sv i evdur9u- pristopite v dru- sv- Lo’ vrencal DuhDrU5,v° SV. ANE št. 150 b°l: P°edlV°dAia: Rev' An,hor ^reds ■ u Angela Winter; 'Vinter acIT Krofl; tai-: Jose fa B«rdycu5®E' 80. St, blag. '8r. Ther ^adzornice: Anna ?apis-: Kafif 2upancic. Helen ia sNd n enne 2abal<; zastc kopnin E' 80' St-: Alice lHelen Krnu.23 SND na MaPle Javnost- ' Zast0Pnici za mlac Afko; ? ' JosePhine Winter ir ^n9ela WiS10pnici za Feder Javnik;. X/er in Josephine V\ Seie Soys'!8' Slovenski 'n drui cdobi ako iretjo nedeljo v i ^^P^vSND na E. 8 Dukn ž‘- 162 e09,: pr^' VOdia: 8ev. Josep 8oPpredsdS (v Frances Nem, EBrv Ann m na 2akraišak: Sd, oh ^otT 760 E. “ettv ^ tel. 531.arc S'oreHhek,el- 831 -455f i nadzr> ■ zap's-: Fran 0sePhine pn'Ce: Frances I dit.,.. c 'JOren^;- .. ^'teljicg. Oorencic in Ma ' R°salia Palčič; m ”',lsek c Federaci N9|tianrch. Frances Novak, ‘^niki. ’ Zaravn,ki: vsi : ? ,?a Ohin la Pa,cic: -^šek, pKSKJ Federaci Seje"' 5--i^rprvi 1 °'-' nop. v 8vditorija !>s;Z!a pri Sv. v ia." r;d Se D°bir8 v Z dan mesec SapPbiraPe,ek- ^ je n Ponedeljek. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds, Eugene Kogovšek Podpreds, Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 441 10, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj, Helena Nemec, 541-7243 Blag, Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8. uri zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $40,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds, Dragica Gostič Podpreds, Frank Kuhe) Tajnica: Ludmila Glavan, 13307 Puritas, Cleveland, OH 44135, tel. 941-0014 Pomožna tajnica: Tanja Gostič Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikar: Bogomir Glavan Revizorji: Joseph Lach, Angela Bolha, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna predsednica: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu tajnice ob 7. uri zvečer: februar, april junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., isto ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres, Sally Jo Furlich Secy.-treas, Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy, Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Youth Activities: Maureen Furlich Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary's home, 17609 Schenely Ave., at 7:00 p.m. All Slovene physicians in the greater Cleveland area are qualified to examine prospective members. Društvo KRISTUSA KRALJA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph P. Rigler, tet. 943-2306 Podpredš, Mary Wolf-Noggy Tainlk- Frank Šega, 2918 Emerald Lqkes Blvd., Willoughby Hills, Ori 44Q92, tel. -944-0020 wlugyji:icerKa. Lv'vJ \ e.diiruer, tei. 481 - lil 72 ZapiSnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA šl. 10 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Jean Planisek Podpreds, Frances Žagar Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Tajnica: Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Caroline Stefančič »Sunshine Committee«: Faye Moro in Joyce LaNassi. Zgodovinarka: Mary Zimperman Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds, Mary Stražišar Taj.-blag, Donna Tomc, 1000 Dillewood, Cleveland, OH 44119, tel. 481-9374 Zapisnikarica: Addie Humphries Nadzornice: Vera Bajec, Toni Zabukovec, Frances Plut Zastopnice SDD na Recher Ave, Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc Zasjopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds, Josephine Mohorčič Taj.-blag, Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja, aprila, julija in oktobra, od 5.30 do 7. zvečer, piav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako price 25. ban na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobi :a en dan pozneje. Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Amelia Oswald Podpreds, Justine Girod Taj.-blag, Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., marcu, maju, sep. in dec. v Slov. delavskem domu na 1 5335 Waterloo Rd., ob 1.30 pop., soba 2. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds, Olga Dorchak Taj.-blag, Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice-pres, Dorothyann Winter Secy.-treas, Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Auditors: Anny Ryavec, Frances Marolt Sentinel: Jean Tomšič Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE St. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds, Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. S Predsednik: Frank Stefe: podpreds.: John Nestor; taj.-biag, Frances Štete, 1482 Ulile Rd., Euclid, OH 44117, tei. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark Š Telich John Nestor Edward Pečjak; mladinski koordinator: :v1arx S. Tench. Društvo zooiuje *out\" gt.-at-arms: Alice Strun leporter: Joseph Go perra. ederationReps.:Jo^Phc Gu nk Fabec, Mae Fat,an. al^' elinkar, Henry Kersman, a: Emily Kersman ^ leetings are held th at 1 P'^l dnesday of the mo ^oin10 he Slovenian Home u) (dalje prihodnji tor Ali je tudi Vaše druS‘v zastopano v našem Imeniku društev ‘ AMERIŠKA DOMOVI druži Slovence po vsem svetu*