O vsem tem tu ni b i l o govora, ne z a t o , ker bi b i l o to postransko in manj važno, temveč ker bi to zahteva lo posebne obravnave. V referatu smo se do takn i l i geografskih de lovn ih zvezkov in nalog ob- jek t ivnega t ipa ter n j ihove problematike kot del instrumentalne d idak t ične l i terature iz nače ln ih v i d i - kov . N j i h bistvo bodi v premišl jenem izboru geografske vsebine, primernem sodobnem konceptu ter jasnem d idak t i čno pedagoškem smotru. Tako po vsebini operaci j in razvrs t i tv i nalog kot po notranj i in zunanj i opremi morajo b i t i dovo l j spodbudni za samostojno opazovanje učencev, iskanje, odk r i va - n j e , d i ferenc i ran je ana l i t i čno dognanih dominantn ih elementov in fak to r jev v geografskem prostor- skem kompleksu, dovo l j spodbudni za geografsko in te rpre tac i jo s sposobnostjo abst rakc i je , ap l i kac i j e in transfera, pr i vsem tem naj zasleduje jo tudi instrumentalne in kogn i t ivne učne smotre v povezano- sti z ž i v l j en jsko d inamiko . Reševanje nalog v geografskih de lovn ih zvezk ih naj bi b i l o del geogra f - skega prakt ikuma, ki naj bi prinašal učencem veselje do samostojnega de la , tako da ne bi č u t i l i po - sebne obremenitve. Nagrade za tako de lo naj bi b i le zajete v psihološko-pedagoškem sržu besede heureka. UPORABLJENA LITERATURA 1. A. Sav l i , I nd i v i dua l i zac i j a pouka tudi naš problem; Sodobna pedagogika 5 / 7 , L jub l jana 1958 2. O. Er lenhofer, G. G r a n d t , G. Rampelmann, Arbei tshefte für Erdkunde; Bochum 1963 3. Helmut Ebinger, Erdkunde in der Volksschule; Lübeck 1966 4. P. Kurtek - A. Cv i t anov i č , Radna b i l j e ž n i c a za 8. raz. osnovne škole; Zagreb 1966 5. M. Zgon i k , Geografske vaje in prakt ične naloge v šol i -geografsk i p rak t i kum; Geogra f , obzornik XI11 /3—4, L jub l jana 1966 6. M. Zgon ik , Va je iz geograf i je za 6 . , 7 . , 8 . raz. osnovnih šol; L jub l jana 1967-1974, več izdaj 7. Tomaž Weber , Eno leto uva jan ja geografskih vaj v osnovnih šolah; Sodobna pedagogika 7 / 8 , L jub- l jana 1968 8. J. Medved, O položaju in mestu d idak t ične geogra f i je ; Geografsk i obzornik XVI1/1 , L jub l jana 1970 9. H. Ebinger, Einführung in die D idakt ik der Geograph ie ; Freiburg 1971 10. V lado Schmidt, Smernice za sodobnejšo vsebino gimnazi jskega pouka; Vzgo ja in izobraževanje 1 - 2 , L jub l jana 1972 11. J. Medved, O novi o r i en tac i j i geograf i je kot učnega predmeta; Geografsk i obzornik X X / 1 - 2 , L j u b - l jana 1973 12. Miodrag M i l osev i c , Kont ro ln i zadaci iz geograf i je za 6 . , 7 . , 8 . razr . osnov, škola; Beograd 1973 13. A. C v i t a n o v i č , Zeml ja i l j u d i ; 2 . radna b i l j e ž n i c a za 6. raz. osnov.škole; Zagreb 1974 Dušan N O V A K POROČILA O PROUČEVANJU KRASA V"PROTEUSU" O p . u r e d . : Naravoslovno rev i j o Proteus hrani jo skoraj vse šolske kn j i žn i ce . Ker geograf i večkrat o rgan iz i ra - mo ekskurzi je na kras, bo koristna ob java , kaj vse so pr inesl i p re tek l i l e tn i k i o krasu, da bi laže zbra l i g ra - d i vo za pr ipravo na ekskurz i jo . Proteus je vse od ustanovitve paz l j i vo spremljal napredek znanosti v svetu v domala vseh panogah, prav tako pa ni zanemarjal ved, ki so se razv i ja le tudi na domačih t leh . Ne najmanj važna od teh je krasoslovje. Do osnovanja rev i je Naše jame je b i l Proteus skoraj edina r ev i j a , ki je da ja la prostor prispevkom iz te veje znanost i . 38 Zgodovina raziskovanja krasa je omenjena na kratko že v uvodnem članku prvega urednika P. Groš- I ja , k jer je opisano, kako so odkr i l i č loveško r i b i co , Va lvasor jevo prvo srečanje s to ž i va l co in zgo - dov ina nada l jn j ih najdb. Isti avtor posveča del pozornosti krasu tudi v sestavku " Prirodoznanstvena pr izadevanja med S lovenc i " . Omenjena je ustanovi tev Društva za raziskovanje jam leta 1910 ter kas- neje v k ra tk i vesti tudi to , kako je Proteus prišel v mestni grb Postojne (4 /135) . Zgodovine raziskovanja krasa se je dotakn i l mnogo kasneje tudi J. Wester v 18. in 19. l e tn i ku , k jer opisuje Hacquetovo delovanje in njegove obiske v jamah v Slovenskem pr imor ju , na Kočevskem in v l jub l jansk i o k o l i c i . O Putickovem delu na Slovenskem piše I. Gams, o zgodovin i jamarstva na M o - ravskem pa B. Kiauta v 22. l e tn i ku . Omenja Tuška, Schmidta, Haufena, župnika Robiča, Krausa in druge. Da naš kras omenja ce lo Humphry Davy ob poizkusih in opazovanj ih človeške r i b i ce , omenja L. Cermelj v 24. le tn iku . Proteus je povzemal in obveščal bralce tudi o rezu l ta t ih raz iskovanj . Ze v prvem letn iku na le t imo na pomembno poroč i lo o A. Lbhnbergovem delu o h id rogra f i j i Cerkniškega po l j a , k jer je že dognan od- tok pod površjem po l j a , nerešena pa so ostala še mnoga vprašanja. Dotakratno stanje poznavanja h id rogra f i j e na Primorskem je pr ikazal v 3. le tn iku L . C e r m e l j , ki po - vzema predvsem Timeusove rezul tate barvanj v porečju Notranjske Reke, Pivke, Unice i td . Isti avtor povzema v 7. le tn iku rezul tate še drugih i ta l i j ansk ih raziskovanj v območju našega krasa. Tokrat o- menja d iha ln ike v območju postojnskega jamskega sistema. Le redkeje se v kasnejših l e tn i k ih po jav l j a j o povzetk i iz tuje l i te ra ture. Šele v 14. le tn iku L. Cermelj zopet piše o strelah v jamah, V. Bohinec pa je prispeval č lanek , kako so našli jamo v Lescauxu,kar je b i l o za marsikoga zan imivo bran je . V naslednjem letn iku poroča N . Čadeževa o novejš ih raz iska- vah Trebenske jame pri Trstu, v 16. le tn iku pa L Cermelj o raziskavah tržaških jamar jev v Labodnic i in o rezu l ta t ih raziskav v breznu Pierre Saint Mar t in v Pi renej ih . V. Bohinec je v 16. le tn iku pisal o novi metodi za ugotav l jan je pot i podzemeljskih vodnih tokov s trosi in omenil tudi nekatere njene prednosti. N a j povemo, da so jo kasneje poskušali uvesti tudi pr i nas, da pa ni da la pravih rezu l ta tov . V 17. le tn iku povzema L. Cermelj podatke o geo f i z i ka ln ih raziskavah za led ja izv i rov Timava. Poleg gravr-metričnih so b i l a oprav l jena tudi geoelekt r ična mer jen ja . Ugotov i l i so števi lne podzemeljske v o d - ne tokove in z vodo za l i te razpoke. V 19. le tn iku piše L. Čermelj o meteorološki postaj i v Jami v Br iščik ih (Grot ta G igan te ) nad Trstom. O podobni raz iskovaln i postaj i v Podpeški jami poroča v 19. le tn iku tudi I. Gams. V tej jami je b i l podzemeljski laborator i j že pred 2. svet. vo jno. Se kasneje, v 23. l e tn i ku , piše o jamskih laborato- r i j i h in n j i h pomenu za b iospeleo log i jo M. A l j anč i č in poroča tudi o podzemeljskem laborator i ju v Tularju pr i Kranju (26/7) . Po vesteh iz nemške l i terature poroča R. Pavlovec v 24. le tn iku o tem, kdaj >^aj bi b i l nastal kras. Trditve temel je na i zkopavan j ih . Sodi jo , da so nekatera območja zače la zakrasevati še v srednjem in mlajšem p l iocenu. Iz i ta l i janske l i terature izvemo že o senonskerr razkrasevanju na območju Krasa. Iz minera log i je krasa je v 25. le tn iku prispevek o aragonitu v kraških jamah, v katerem D. Novak poroča o češkoslovaških in drugih ugotov i tvah o nastajanju aragoni ta. V 26. ie tn iku je povzetek obširne razprave V. Maur ina in J. Zb t la o kraškohidroloških raziskavah na Ke fa l en i j i . Raziskave porečja Notranjske Reke, to pot s pomočjo izo topov, so povzete zopet v 27. l e tn i ku . Nove poglede na ba jan ico po francoski l i te ra tur i povzema D. Novak v 27. le tn iku . Omenjene so raziskave elektromagnetnega va lovan ja . Svoje izkušnje s to pr ipravo prispevata v istem letn iku I . M i c h - ler in kasneje P. Kunaver, v 18. le tn iku pa I. Cermel j , ki povzema članek G. Rodama. Vsi z a k l j u - č i j o , da pojav še ni raziskan. 39 V glavnem obsegajo prispevki v Proteusu opise posameznih kraških območi j doma a l i po svetu. Ta ob- močja so posamezni av to r j i bodisi obiskal i a l i pa so opise povze l i iz l i terature in j i h v deloma skra j - šani ob l i k i podal i bralcem. Tako že v 1 . le tn iku J. Rus predstavl ja Ribnico in Suho k ra j i no , eno n a j - bo l j kraških pokra j in v S loven i j i . Svoja opazovanja vodnih razmer na krasu je začel ob jav l j a t i P. Kunaver v 10. l e tn i ku . Na jp re j je opisal Škocjanske jame pri D ivač i in takratne vodne razmere v n j i h . V istem letn iku je prispeval k ra t - ko vest o morskih jamah ob istrski obal i T. Ho rva t . Opisal je Modro jamo na otoku Banjol pri Rov i - nju ter opozor i l , da je na j t i še mnogo tak ih po javov. V 18. le tn iku poroča Z. Buffon o obisku Modre jame na C a p r i j u . Omenja , da sta na tem otoku še Zelena in Bela jama,manj poznani morski jami . O iz jemno visoki vodi v Škocjanskih jamah poroča P. Kunaver v 27. l e tn i ku . V 21. le tn iku na jde - mo veren opis I. Gamsa o poplav i 24. dec. 1958 v Škocjanskih jamah. O zan imiv ih jamah v Beneški S loven i j i govor i prispevek A. Rej ica v i l . l e tn i ku . V istem letn iku P. Kunaver nadal ju je z opisi krasa. Prispeval je popis Zadnjega k ra ja , ki je poseb- nost Cerkniškega jezera , ter v t ise, ki mu j i h je zapusti l obisk Rakovega Skocjana ob visoki vodi j e - seni 1949, ko je b i l V e l i k i most za l i t malone do vrha. V naslednjem 12. le tn iku je topografski opis Rakove dol ine nekak vodič za vse š tev i lne jše obiskovalce. V 15. le tn iku P. Kunaver pr ikazuje Ra- kovo do l i no pozimi in se v 21 . le tn iku zavzema za popolno zašči to tega kraškega ozeml ja . Vars tve- ne odredbe so namreč le papirnate in nihče ne skrbi za n j ihovo i zva jan je . V25 . le tn iku se zavzema za zašči to Planinskega po l j a , k i je ogroženo zaradi načrtovane akumulac i je . Opis porečja Lokve na severozahodnem obrobju Postojnske ko t l ine je prispeval v 14. le tn iku I . M i c h - ler. Ponika ln ica Lokva je b i l a leta 1951. obarvana, vendar rezul tat ni b i l povsem jasen. Nekak od- govor na ta č lanek je N. Čadeževo poroč i lo v 15. le tn iku o barvanju pon ika ln ice Logaščice. Eno redkih poroč i l o barvan j ih na našem krasu je vest v 16. le tn iku o barvanju pon ika ln ice Hotenke. V tem letn iku so se og las i l i tudi jamar j i s poroč i l i o raziskovanju v visokogorskem krasu pod Skuto ( 1 6 . / 9 in 17 . /9 ) . Dosegli so g lob ino oko l i 80 m in preiskal i več je š tev i lo jam v v iš in i oko l i 2000 m n. m. V 17. le tn iku je |. M ich le r opisal Planinsko do l i no in h idrografske razmere v območju med Cerkniškim in Postojnskim po l jem, Logarček in pož i ra lno območje Planinske do l ine ter na podlagi dotedanj ih bar - vanj dokazova l , da so i z v i r i na V rhn i k i deltasto ustje enotnega podzemeljskega toda od Planinskega pol ja do Bar ja. V 18. le tn iku se s Primorskega oglaša L. Jež z opisom pon ika ln ic v Matarskem podol ju . Opozar ja , da je še povsem nerešeno vprašanje n j ihovega podzemeljskega odtoka. V zvez i z opisom Planinske dol ine je tudi N. Cadeževe prispevek o barvanju v Jami pod Gradom pri P lan in i . V 21. le tn iku P. Kunaver opisuje Cerkniško jezero, pa tudi Triglavsko b rezno- leden ico , ki je b i l o leta 1957 preiskano do g lob ine 75 m. V 22. le tn iku piše ist i avtor o Rdečem in Modrem jezeru pr i Imotskem. Obe jezer i sta v g lobok ih udornih do l i nah , ki so ver je tno nastale ob dubrovniški potresni con i . Z opazovanj i vodnih razmer nadal ju je v 23. le tn iku s poroči lom Kras v jesenskih n a l i - v i h in opisuje narasle in visoke vode na Cerkniškem jezeru in Planinskem po l ju . Tudi v Rakovem Skoc- janu so i z v i r i d a j a l i mnogo vode. O visoki vodi na i z v i r i h L jub l jan ice poroča v 4 . - 5 . š tev i lk i 25. l e t - n i ka . Kra jš i opis porečja Temenice je v 25. le tn iku prispeval D. N o v a k , A. Piskernikova pa je v zvez i z načr t i za o jezer i tev Planinskega po l ja opozor i la , da je kras v a r l j i v . V 26. le tn iku opisuje I. Gams izolanski kras, k jer tudi nahajamo podzemeljsko vodo in podzemeljske jame. Povzetki iz l i terature prinašajo regionalne opise kraških ozemelj in krajše vesti iz Romunije in Japon- ske (25 /8 ) , o severnomoravskem kraškem svetu (27 /7 ) , o kraških po jav ih v severni A f r i k i (27 /8 ) , k ra - 40 su v Južni Amer ik i (29 /1 ) in poroč i lo M. A l j onč i čo o biospeleoloških raziskavah na otoku Puerto Rico v istem le tn iku . Kot bo tan ik , ki hodi po krasu, se je oglasi l v 28. le tn iku B. Prekoršek, o delu geo logov , h idrogeo lo- gov in geo f i z i kov na krasu pa je v istem letn iku obsežnejše poroč i lo . Vsekakor pa ne smemo pozab i t i povzetka , v katerem L. Kuščar že v 4. le tn iku opozar ja na raziskave N. Castereta, k i je odkr i l podzemeljske s l ikar i je in kipe v Montespanski j ami , našel pravi i zv i r G a - ronne v Pirenej ih ter v v iš in i 2 700 m je odkr i l na jv iš jo ledeno jamo. Poroči la o podrobnejšem raziskovanju kraških jam se pr ično že v |. le tn iku z dvema člankoma I . M i c h - ler ja o Kr ižn i jami . Sele v 8. le tn iku je zopet č lanek iz te skupine izpod peresa D. Kuščer ja, ki o- pisuje lubniški Kevdrc - nekdanj i pož i ra ln i k , v 9. le tn iku pa opis č j d n e g a kraškega i zv i ro Peručice, katere zvezo z N i kš i čk im pol jem je dokazalo barvan je . Poudarja neobičajen režim i z v i r a , ki je bržko ne v zvez i s podzemeljsko mor fo log i jo . Isti avtor leto kasneje, v i l . l e tn i ku , poroča o Simnovi jami v G o r j a h . Jama je b i l a poznana že pred 2. svet. vo jno. Dosežena je b i l a g lob ina 125 m. V 11. le tn iku poroča I. M ich le r o ledenih jamah v Trnovskem gozdu, o V e l i k i in Ma l i ledeni jami v Paradani. V 14. le tn iku nadal ju je z opisom Ve l i ke ledene jame, kamor je leta 1950 prodrl do g l o - bine 1 20 m. K poznavanju ledenih jam prispeva vrsto mnenj in opazovanj P. Kunaver že v 11. l e tn i ku . V 16. let n iku poroča o ledu v V r a n j i inSkedneni jami in piše o lednih razmerah na obrobju Planinskega pol ja in v Rakovem Skocjanu. Razpravo nadal ju je v 19. l e tn i ku , ko govor i o ledu in ledenih kapn ik ih na splošno in opozar ja na že znane pojave ob Planinskem in Cerkniškem po l ju . V i l . le tn iku srečamo tudi poroč i lo in skico o jami i zv i ra Savica, v 13. le tn iku pa poroča D . N o v a k o raziskovanju Kopr i vn i ce , Male Vra tn ice in Jame v k le t i pri Dobrn iču. I. M ich le r poroča istega l e - ta o Hudi Lukn j i . O tej jami je obsežno poroč i lo tudi v 30. le tn iku . V 15. le tn iku pr ičen ja I. M i c h - ler ser i jo poroči l o nov ih o d k r i t j i h v sistemu Postojnske jame. Na jp re j poroča o novih odk r i t j i h v Čr - ni jami in v Magdalenskem breznu. Nada l ju je v 18. le tn iku z opisom hidrograf i je Črne jame, v 22. le tn iku pa s F. Hr ibar jem poročata o nada l jn j ih raziskavah sistema postojnskih jam. Podrobneje ga a- na l i z i ra ta glede na hidrografske razmere. V 24. le tn iku poročata o jami Čednikov i kašči v območju postojnskega krasa. V 26. in 27. le tn iku I. M ich ler nadal ju je s poročanjem o novih o d k r i t j i h v Č r - ni j am i , o zveznem hodniku med Črno in Magdalensko jamo i td . Piše o tem, da je dokazana zveza med Črno in Pivko jamo. Č l a n k i so plod več letnega sistematičnega de la v sistemu Postojnske jame. Med drobnimi vestmi je zan imiva vest o 42 dni t ra ja jočem b ivan ju Mi lavčevega racmana v podzemlju Planinske j a m e , kamor ga je zanesla visoka voda. Z a l e d j e i zv i rov L jub l jan ice in območje i zv i rov samih je opisano v 27. le tn iku . Od tega piše F. Su- šteršič jun . o Na jden i j am i , ki je ena najbol j skrivnostnih jam za Planinskim pol jem. Poroči lo se na- da l ju je s člankom o sledovih odtoka severnega de la Planinskega po l j a , pri tem so opisane še nekate- re druge jame in n j ih povezava v Na jdeno jamo in podzemeljskim tokom Unice. O Ma t jažev ih kamrah pod Rovtami poroča v 16 /10 . le tn iku J. Trobec. V 19. le tn iku je podrobnejše poroč i lo o Ze l jnsk ih jamah pr i Kočev ju . A. Sle jko poroča o Jami v G r a p i , enem od pož i ra ln ikov v območju predjamskega sistema. V 20. le tn iku sta poroč i l i o jamah v Rašici in prispevek o Grad i šn i c i , važnem objektu v območju kraške L jub l j an i ce . V 21. le tn iku so poroč i la o Breznu pod Ma l im i Bel imi stenami pri Jelenovem žlebu v V e l i k i gor i in o Pugljevem breznu, do t le j na jg lob l jem breznu na Dolenjskem (105 m). O Ž i g l o v i c i in zgodovin i raziskav te jame piše P. Kunaver v 22. l e tn i ku . Z območja ob Kolp i poro- ča o raziskovanju Z ju ta pri Predgradu D. N o v a k . Vrsta takih poroči l se nadal ju je v 24. le tn iku s člankom P Kunaver ja , ki opisuje t r i ve l i ke jame na Slovenskem, dvat isočo jamo v Rakoverr, Skocjanu, 142 m g loboko Medvedovo Konto na Pokl juk i in 105 m g loboko Brezno pod Tobakovo hruško v Ma l i gor i . R. Gospodaric opisuje jamo Beiojačo v Ha- lozah. I. Gams in P. Habič poročata o Breznu pod Grudnom v Novem svetu, v območju idr i jskega preloma. Raziskovalca sodita, da je jama nekak pre l i v visokih voda podzemeljske Horenjke. A.Ramovš piše o K lokočovn iku pri Slovenjskin Kon j i cah . Tudi te jame so nastale v apnencu v pretežno nekraški o k o l i c i . V zadn j i š tev i lk i le tn ika piše B. K iauta o breznu v Gabrovšk ih t a l i h pri Škof j i Lok i . V naslednjem 25. letniku I. Gams opisuje Jamo pod Babjim zobom ter razprav l ja o nastajanju jame in k l imatsk ih spremembah v p re tek l ih geoloških dobah, o čemer sodi po sediment ih v j a m i . R. Pav- lovec v 28. le tn iku opozar ja na povezavo med tek ton iko in nastankom podzemel jskih prostorov v Škoc- janskih jamah. Članek o hidrogeoloških raz iskovanj ih na krasu je v istem letn iku dopoln i l Gams z opozor i lom, da je strokovna termino log i ja v krasoslovju še nepopolna. Slednja dva č lanka pa lahko že sodita v naslednjo skupino pr ispevkov, to je k č lankom, ki se do t i ka - jo teoret ičn ih vprašanj tak ih pojavov in kraškega procesa. Vendar že v 9. le tn iku nahajamo članek I. Kušcer ja , ki razprav l ja o nastajanju in rasti kapn ikov . Predpostavl jamo, da je vzrok rasti in raz - v i j an ja v spremembah temperature zraka v jami in v piesežku C 0 2 v vodi ter še v drugih oko l išč inah, ki so v jami drugačne kot na površju. Omenja , da je našel v rudnik ih skoraj natančne posnetke ap- nenčeve sige, vendar iz l imon i ta . Na podlagi novejših opazovanj je pisal o kapnik ih I. Gams v 29. le tn iku . Poudaril j e , da je uhajanje C 02 poglavi ten vzrok n j ihovega nastanka, manj izh lapevanje vode. Zaradi raz l ičnega pretoka vode je neenakomerno tudi i z ločan je sige. Pomembno je tudi kroženje zraka in zakoni k r i s ta l i zac i j e . V č lanku Kras ž i v i , ob jav l jenem v 10. l e tn i ku , P. Kunaver opozar ja , da se premalo posvečamo po- javu , ki ga opazujemo na dobri t r e t j i n i površine S loveni je . Kraški po jav i imajo ve l i k vp l i v tudi na gospodarstvo pokra j ine . O znači lnost ih kraške pokraj ine pr ipoveduje tudi A Serko v i l . le tn iku . V istem letniku I. M ich le r opisuje znač i ln i smrk - sifon in njegov nastanek. Se v istem letn iku na- da l ju je z opisom nastanka vrtač al i d o l i n , predvsem pa kol iševk a l i kukav , o kater ih povzema mne- nje pok. dr . A. Serka, da so nastale z udori stropa nad več j im i podzemel jskimi vodnimi tokov i . D i - namiko kraških tal je opazoval tudi A. Horvat in iz svoj ih bogat ih izkušenj v 10. š tev i lk i 17. l e t n i - ka pisal o samotar j ih , samotnih apnenčastih čereh, v naslednjem letn iku pa pozival k bo l j vsestran- skemu preučevanju krasa. Posebej je nakazal problemat iko v zvez i z napredovanjem kraškega procesa, poudari l potrebo po enotnem meri lu kakovostnega in ko l ič inskega de lovan ja voda, na kar-se vežeta tudi poroč i l i o N o v i prepadini v Pret l ih pri Semiču in poroč i lo o g rez ih , eni od ob l i k kraške d ina - mike , ki je važna z gospodarskega in znač i lna z genetskega stal išča. Seri jo razprav je nadal jeval v 19. le tn iku s č lankom A l i prepušča kraška i l ov i ca vodo. Dokazuje pre- pustnost kraške i l o v i c e , če je l e - ta v prvotn i leg i . Trdi , da i l ov i ca ni nap lav l j ena , ka j t i procesi na krasu gredo v smeri odp lakovanja . Razprave nadal ju je s člankom o pož i r a l n i k i h , v katerem se do tak - ne tudi terminološkega problema (20/9) Zan imiv in pomemben je č lanek F. Osoleta o pomenu jamskih sedimentov za speleo log i jo . Avtor raz- laga t ipe sedimentov, ki j ih nahajamo v jamah, in n j ihov pomen pr i raz lag i zgodovine določenega kraškega območja. Teoretična razg lab l jan ja nadal ju je v 25. letniku I. Gams s člankom Kako nastajajo korozi jske kot i i— ce, v 27. pa s člankom o oglašajoč ih se kapn ik ih , k jer ana l i z i ra način rasti in zgradbo posameznih vrst kapn ikov . Krajši prispevek o Navideznem krasu v istem letn iku povzema podatke iz l i te ra ture . Pojave, ki so na v idez podobni kraškim, nahajamo tudi v sadri in so l i , l a v i , v konglomerat ih in peščenjakih. Za na- stanek so pomembni povsem drugi procesi. O tem je pisal v 16. le tn iku že M. Pleničar , ki je poro- čal o podzemeljskem potoku v pesku in lapor ju . O udoru na Kranjskem pol ju je poročal v 6. štev. 42 istega le tn ika tudi B. Prekoršek. V Varstveni š tev i lk i 27. le tn ika poročata o g ibanju za zašči to kraških znamenitost i D. Novak in R„ G o l o b . Neka j znamenitost i je že zašč i ten ih , še več pa bi j i h b i l o treba zavarovat i . Tovrstna p r i za - devanja je opaz i t i tudi na Tržaškem. Precej ak t i vn i so b i l i pr i poročanju o kraških znamenitost ih tudi b i o log i . Prav iako na straneh Proteu- sa srečujemo števi lna poroč i la arheologov in pa leonto logov. Že kar v prvem le tn iku je poroč i lo o na jd - bi prazgodovinske s l ikar i je v jami A l tami ra v severni Špani j i . Slede poroč i la o dveh zoogeografsko važ - n ih skupinah pajkovcev iz jugoslovanskih jam izpod peresa J. K ra tochv i l a , prispevek J. Hadž i ja o tem, kako se r a z v i j a j o jamske ž i v a l i , in L. Kuščerja poroč i lo o novih vrstah jamskih po l žev , ki pa je že v 4. le tn iku . Omenja najdbe v izv i ru Studene pri Kos tan jev ic i . Spodbuja mladino k nabiranju mate- r ia la in daje za to tudi navod i la . Nada l j n je zanimivost i o jamskih po lž ih je prispeval šele v 14. l e t - n iku J . Štirn. J. Kratochv i l nadal je v 6. le tn iku razprav l ja o mar i fug i jah v jugoslovanskih jamah. K č lanku dodaja nekaj svoj ih opazovanj tudi L. Kuščer. Zatem slede v naslednj ih l e tn i k i h poroč i la o raziskovanju jamskih maloščet incev in o na jdb i redkega raka v Luknj i pr i Novem mestu. Ta vrsta ž i v i sicer le v ta ln i in podzemeljski vodi na krasu. Podrob- no je v 7. letniku opisana jamska mokr ica , v 8. le tn iku pa je poroč i lo o na jdb i jamske suhe južine v T i tov i pečin i pri Drvaru. V 11. le tn iku daje B.Sker l j pregled slovenskega pa leo l i t i ka , plod do lgo- letnega de la akademika S. Brodarja. O posameznih predmet ih, ki j i h je uporabl ja l pa leo l i tsk i č l o v e k , poroča S. Brodar v jamski š tev i lk i tega (11 . ) l e tn i ka , J. Hadži pa je prispeval č lanek o iamskih pa- šč ipa lc ih v 12. l e tn i ku , I. Rakovec pa o jamskem levu in jamski h i j en i . Lev je ž ive l v |amah le občasno, h i jena pa stalno. Pri nas so našli njune ostanke v jamah na Notranjskem in v o k o l i c i Trsta. N a d a l j n j i pr ikaz ž ivalskega sveta v jamah je prispeval I. Rakovec v 19. l e tn i ku , ko je pisal o jam- skem medvedu, eni najpomembnejših ž i v a l i , sodobniku jamskega č loveka . Medved je izumrl bržkone zaradi degeneraci je na koncu würma. A. Seliškar poroča v jamski š tev i lk i 12. le tn ika o starem proteju (Paleoproteus) in o zgodovini rodu Proteus. To vrsto so našli tudi že v eocenskih plasteh. B. Škerlj prispeva nekaj primerkov stenskih s l i - kar i j iz jam v Franci j i in poroča o odtisih stopal jamskega č loveka , ki j i h je našel N. Casteret. N a - dal je razprav l ja o fonteshevadskem staropaleol i tskem človeku in n jegov i v log i v razvojnem deblu. Ta č lovek je ž ive l še pred würmsko po leden i t v i j o . Nada l j n j e ugotov i tve o razvoju jamskih ž i v a l i , posebej o laborator i jsk ih poskusih na osl ičku - Assellus aquaticus - je prispeval v 13. le tn iku H. Pehani. O najdbah ku l tu rn ih ostankov iz neke jame na Gor jušah je v 16. le tn iku poročal T. Gr imš ičar . Proteus je spremljal tudi h i ter razvoj preučevanja jamskega ž ivals tva v zadnjem deset le t ju . Posebej se je povečalo zanimanje za č loveško r i b i co , ki jo študirajo v raz l i čn ih labora tor i j ih v raz l i čn ih državah. Poleg č lanka P. Groš l ja v 1. le tn iku zasledimo vesti iz novejšega časa šele v 22. l e tn i ku , k jer J. Hadži povzema nekaj podatkov in razprav l ja o problemat ik i njene p lod i tve . O prehrani močer i la po- roča v 23. in 24. le tn iku M. A l j a n č i č . V 24. le tn iku poroča tudi isti avtor o na jdb i spermatofor č l o - veške r i b i ce , H. Pehani pa nas seznanja z novimi podatk i o njenem razmnoževanju. V naslednjem l e t - niku M. A l j a n č i č zasleduje nova spoznanja o ž i v l j en j u človeške r ib ice in navaja tudi nekaj svoj ih i z - kušenj. V 26. le tn iku piše o najd išč ih proteja v Jugoslav i j i in na Dinarskem krasu ter podrobneje po- roča o lastnih in tu j i h eksper iment ih. Se več piše o močer i lu v 28. in 29. l e tn i ku , k jer povzema, kaj je o močer i lu pisal H. Freyer. V 23. le tn iku se B. K iau ta pog lab l ja v eko log i j o jamskih ravnokr i l cev . Zan imivo je poroč i lo M. A l j a n č i č a v 24. le tn iku o najdbi hroščka Anophtalmus v naših jamah. Isti avtor piše v naslednjem le tn iku o p t i č ih v jamah, to je o skalnih go lob ih pri nas in še o drugih t rop- vrstah v tropskih kra j ih ter o naplavinah po l ž j i h h iš ic . Pomemben je članek J. Boleta v Varstveni š tev i lk i 19. l e tn i ka , ki se zavzema ne le za zaščito po- sameznih vrst jamskega ž iva ls tva , ampak tudi za zašči to celotnega oko l ja podzemel jskih voda na k ra - su pred onesnaževanjem, nepaz l j i v im izkopavanjem, urejanjem jam i td . Organizac i jsk ih vesti je v tr ideset ih l e tn i k ih Proteusa razmeroma malo. Prve zasledimo šele pri nekro- logu A. Serku v i l . l e tn iku . Takrat je prv ikrat omenjeno delovanje Društva za raziskovanje jam in Zavoda za raziskovanje krasa v Postojni. Dr. A. Serko je umrl 7. sept. 1948. le ta . Istega leta je 3. š tev i lka 12. le tn ika posvečena 40 le tn i c i de lovan ja in obstoja društva za raz iskova- nje jam. I . M ich ler na kratko podaja n jegovo 40 - le tno zgodovino in prob lemat iko raziskovanja. V zvez i z udejstvovanjem mladih jamar jev je tudi poroč i lo o t r idnevni ekskurz i j i k rožkar jev po krasu. Ponovno, vendar neko l i ko obši rneje, piše o težavah povojnega strokovnega in organizaci jskega de la I. Mich ler v 13. le tn iku . V 8. š tev i lk i se po jav l j a prvo poroč i lo o občnem zboru. Delovanje jamar jev je seglo že izven meja S loven i je , saj zasledimo članek o raziskovanju jam na progi Lupog lav -S ta l i j e . Prvo reševalno akc i j o naših jamarjev opisuje P. Kunaver v 14. l e tn i ku . Pri pož i ra l n i ku v Pazinu se je zgodi la smrtna nesreča. Tega leta se je po jav i l na straneh Proteusa tudi prv i glas o st ik ih med slovenskimi in avstr i jskimi j a - mar j i . D. Novak je poročal o akc i j i v Totes Gebi rge in o obisku nekater ih tur is t ičn ih jam v Avs t r i j i . Podobno poroč i lo je prispeval v naslednj i š tev i lk i V. Bohinec, ko je pisal o proslavi 40 - le tn i ce Dru - štva za jamoslovje v Salzburgu. Proslave sta se ude lež i l a dva č lana DZRJ. Naveza l i smo stike tudi z jamar j i iz drugih držav , kar je našlo odmev tudi v poroč i lu I. M i c h l e r j a o občnem zboru. V naslednj ih le t ih se je dejavnost jugoslovanskih, predvsem pa slovenskih jamar jev razš i r i la . V 16. l e t - niku je že poroč i lo o I. jugoslovanskem speleološkem kongresu, ki je b i l v Postojni. Poroča tudi o i z i - du prve jugoslovanske speleološke rev i j e , ki je izšla na Hrvaškem - Speleologu. O razmeroma široki dejavnost i č i tamo zopet v poroči lu z občnega zbora, ki je v 8. š tev i lk i tega in v 18. le tn iku . V tem poroči lu slutimo zametek nove dejavnost i . Tako č i tamo v 18. le tn iku o sestanku I. plenuma Speleolo- ške zveze Jugos lav i je , ki so jo takrat vod i l i zastopnik i iz S loveni je . O odpravi č lanov DZRJ v Črno goro in a k c i j i na N ikš ičkem pol ju poroča I. M ich le r (20 . ) kot o pr ime- ru plodnega sodelovanja z jamar j i sosednjih repub l i k . Prav to tudi pr ikazuje poroč i lo o raziskovanju Vraž jega kot la v Tonionu, k jer sta z dunajskimi in graškimi jamar j i sodelovala dva slovenska jamar ja . Poroči lo je prispeval D. Novak v 22. l e tn i ku . O podobni , b io loški odpravi na Popovo pol je pa poroča M. A l j anč i č v 25. l e tn i ku . O sodelovanju med jamar j i in geolog i piše tudi R. Pavlovec v 1. š tev i lk i 20. l e tn i ka . V kasnejših l e tn i k ih pa zopet zmanjka organizac i jsk ih po roč i l , poroči l o de lovan ju in reorgan izac i j i DZRJS, vendar se jamar j i pogosteje oglašajo z opisi posameznih domačih a l i t u j i h jam. V k n j i ž n i h no - vostih izvemo l e , da je izšla popravl jena in dopoln jena izda ja Kunaver jeve kn j ige Kraški svet in n j e - gov i po jav i (20-2) ter da je Društvo za raziskovanje jam Sloveni je začelo i zda ja t i svojo rev i jo Naše jame (24-7) , vendar č i tamo šele o njenem drugem le tn iku . 44