Gospodarske stvari. Seme in njegova pvemenja. (Konec.) Jako izvrstno upliva menjava semenska pri ječmenu. Gleda se dobiti za seme v prvej yrsti ječmeaa iz krajev, ki zaradi njega alovijo. Kakor pri pšenici, tako kažejo izknšnje tudi pri ječmenu, da je najBolje za seme jemati ječmeu, ki je vzrastel na sušni, apneni, bolj peščeni zemlji. Tako seme, v ilovnata tla posejano, izvrstno rodi. Ječmena štejemo veliko pavrst. Toda vse tuje pavrsti storijo le nekoliko let bolje, kakor naš domači prideiek. S časom se pa tuji ječmen izvrže in postane alabši od domaiega. Kdor torej želi tuji ječmen si, ohraniti ta mora zaporedom več let zmirom novega semena naročati. To je potrebno, brezpogojno. Najrnenje zbiroljiv med žiti je oves. On je manje občutljiv, kakor draga žita, za podnebje pa tudi za zpmljišče. Vendar je tudi v časib treba, da menjamo s semenom. Dobra menjava s semenom ovsenim pomaga, da pridelamo veliko več zrna pa tudi slame, ovsenice. Tolike uatančnosti vendar pri ovsu ni potrebno, kakor pri ječmenu. Zadostuje, ako v časih tujemu ovsu semc obnovimo in tako zabranimo, da se nam ne izvrže. Enako je tudi pri gomoljskih sadežib in treba večkrati a semenom rnenjati, posebno pri krompirji. Ce tuji izvrstni krompir več let na istej njivi sadimo, zgubi čedalje bolj syoje dobre laatnosti. Gomolji so slabši in okus drugačen. Tega se ubranimo, če zopet semena iz tujih krajev naročimo. Kmalu dobi krompir poprejšnjo bujuost in izvrstnost nazaj. Menjava s semenom zabranjuje torej, da se krompir ne izvrže in skvari — nekaj, kar je veliko vredno. Vsaka menjava s semenom upliva dobrodejno in množi pridelek, ee tudi razlike v podnebji in zemljišči niso znatne. Izkušnje kažejo, da krompir, čegar seme smo vzeli iz sušnih, peščenib krajev, na težki, vlažni zemlji veliko več pridelka daje, kakor naš domačf. In zopet krompir na težkej vlažnej zemlji pridelan, stori veliko bolje na sušni, peščenej zemlji ter manje gnjije- Ako sedaj po izkušnjab pridobljene podatke povzamemo, pridemo do naslednjih za- ključkov: žita, predivne rastline, gomolja prospevajo bolje, kedar jim seme izmeuirno. Seme izmenimo najbolje iz takšnih krajev, kjer je druga zemlja in drugo podnebje; pravo zadenemo vselej, če si semena naročimo iz krajev, kjer dotična rastliua najbolje stori; krepko in bujno rastoče rastline se raznim boleznim manje izpostavljene in uicae jim manje škodujejo; prvotne dobre lastnosti ohranimo rastlini tem dalje, čem marljiveje gleštamo pridelovanje njihovega semena; stroške, ki jih nareja menjava s semenom, vrača obilnejši in gotovejši pridelek, toda treba se je v tem ravnati po izkuanjab, in bolje so, čem bolj so lastne naše. Sejmovi. Dne 17. aprila v Kapelab in dne 18. aprila v Poličanab (za avinje.) Dne 20. aprila pri sv. Lenartu v Mislinji. Dne 23. aprila v Hočab, v Ivniku, pri sv. Juriji na Peanici, v Ljutomeru, na Ptujski gori, v Šoštanji, v Podčetrtku. Dne 24. aprila pri sv. Juriji na j. ž., pri M. Snežni in v Zdolah.