Dopisi. Kranjsko. Iz Ribnice, 8. sep. Okrajna učiteljska konferenca za slovenske in utrakvisticne š o 1 e kočevskega okraja se je vršila dne 4. t. m. v Velikih Laščah. Predsednik, gosp. okr. šol. nadzornik A. Jeršinovic, otvorivši ob ^f-jlO. uri dop. zborovanje, pozdravi s toplimi besedami navzoče učiteljstvo, se spominja pok. dvornega svetnika J. Merka, omenja spremembe v deželno-šolskem nadzorništvu in okr. šol. svetu ter imenuje svojira naraestnikom nadučitelja g. Štefana Tomšiča. Zapisnikarjema sta z vsklikom izvoljena učitelj g. F. Jaklie in učiteljica gde. M. Žebre. Iz naslednje toČke ,,poročilo nadzornikovo" posnamemo na kratko sledeče: Ueiteljstvo tega okraja spolnuje svoje dolžnosti vestno. Splošni uspehi so povoljni, na nekaterih šolah prav povoljni. Pri branju naj pazijo učenci na glasno razloeno izgovarjanje in na ločila. Memoriranje se ima pridno gojiti, zlasti v višjih razredih. Iz slovnice naj se jeralje le najpotrebnejše in sicer po redu, kakor je v učnem načrtu predpisano. (Zato izjavo smo gosp. nadzorniku posebno hvaležni. Koliko časa se izgubi in koliko muk prizadene uČitelju ta predmet, eegar snov je z malo izjemo skoro vsej šolskej mladini na deželi brez poznejše koristi!) Pri računstvu je učence pridno seznanjati z merami ter jih posebno navajati, da znajo misliti. V tem oziru so šolske naloge posebne važnosti. Spisje zabteva od ueitelja skrbne priprave. Mesto brezpotrebnih slovničnih pravil naj se ta predmet z unemo goji. Praktično vrednost za učenca ima posebno znanje v sestavi raznih pisem, potrdil, sprieeval za posle, kratkih prošenj itd. Tvarina iz spisja mora biti v tedniku kratko označena. Narekovanje je prav važen predmet v pravopisnem oziru. V lepopisju se mora le po genetični metodi učiti. Za uspesen pouk v prirodoznanstvu so glavni pogoj učila. Le kar se učencu nazomo pokaže, si dobro ohrani v spominu. V zemljepisju ni dovolj, da znajo ucenci snov na pamet naštevati. Znati se morajo orientirati na zemljevidu in globusu. Risanje na karte se toplo priporoča. Iz zgodovine naj se v prvi vrsti predava snov iz avstrijske zgodovine in o raznih iznajdbah. Risanje na stigme naj se popolnoma opusti. Primerne in lahke slike za brezstigmatieno risanje ima učitelj v Trstu g. Wehrnffennig v knjigi ,,Der kleine Zeichner". Klasifikacija s črkami je primernejša nego s številkami. Disciplina je prvi pogoj za dosego dobrih uspehov. Takoj pri vstopu v šolsko poslopje se spozna, kako učiteljstvo deluje pri šoli. Sicer je pa napredek šole odvisen tudi od dobrega šolskega obiska. Ta se pa doseže le, ako ima učitelj ugled, ako zna starišem vzbujati ljubezen do šole in daje z lepim vedenjem vzgled v šoli in zunaj šole. Pa tudi poučevanje ljudi v kmetijstvu in drugih strokali je v tem oziru važen faktor. Ko še priporoča slogo mej učiteljstvom in duhovščino ali da naj se vsaj ogiba dati povoda k prepiru, omenja g. nadzoraik nekatere važne ukaze in odredbe. 0 preosnovi učnih načrtov poročal je izmed 4 poroeevalcev le St. Legat. Drugi radi pomanjkanja časa niso prišli na vrsto. (Letošnji referati okr. ueit. konferenc so bili sploli preobširni za jedenkratno zborovanje.) Nasvetovane spremembe so bile večinoma sprejete. Poročilo knjiž. odbora (poroeevalec F. Štefančič) se vzame na znanje. Bodoči odbor sestoji iz sledečih članov: gdč. A. Kaiser, gg. Bohinc, Štefančio, Tomšic. Pri nato vršeči se volitvi v stalni odbor pa so dobili največ glasov: S t. T o m š i č, A. C v a r, F. 81 e fa n č i č, gde. M. Blahna in K. Engelmann. Ker samostalni predlogov ni bilo, zakljuei g. predsednik s trikratno ,,slavo" na cesarja zborovanje. Pri skupnem obedu v gostilni M. Hočevarja, kjer smo bili s postrežbo zadovoljni, pocastilo je zbrano učiteljstvo s svojo navzoenostjo nekaj iskrenih prijateljev novodobne šole. Omenjam naj le dež. sod. svetnika gg. Suflaja in Višnikarja, sod. pristava g. TekavČiča in gimn. supl. g. dr. Mrharj a. Pozdravili smo zlasti prva dva z viharnimi ,,Zivio"-klici. Po njima iiapiti zdravici sta se vsak posebej zahvalila ter nazdravila naprednemu učiteljstvu. Umevno je, da se ni pozabilo s primerno napitnico tudi na našega obče priljubljenega m spoštovanega gosp. nadzornika. Pripomnim naj le še, da nas je bivši dež. poslanec g. Višnikar v svojem lepem govoru potolažil z nado, da bo kranjskemu ueiteljstvu v kratkem zopet zboljšano gmotno stanje. Dal Bog in — novi deželni zbor! Izpod—ških hribov. G. urednik! Čudna so pota Gospodova! Tako sem si mislil, ko sem bral podrobneje poročiio o zborovanju avstrijske duhovščine pretečenega meseca na Dunaji. Pasja noga, sem si mislil, to je moralo pa čudno zborovanje biti, rad bi jih slišal, kako so se domenili, v katerem jeziku, kaj menite, g. urednik? Kaj pa to Vas briga, si mislite, g. urednik, to duhovno zborovanje, vsaj nima z nčiteljstvom prav nič opravka. Da, da, pa še mnogo! 0 mislih, resolucijah in drugili takili rečeh — ki so se tikale učiteljstva, Vam sporočim o priliki — no druge podrobnosti prepuščam tovarisu ,,Slov. Učitelju" kot katehetskemu lističu — omeniti imam pa le jedno toeko. ,,Učiteljski Tovariš" se že precej časa puli za takozvano avstrijsko učiteljstvo zvezo, to je zvezo, katere prva naloga bi bila skupno delovati najprej o stanovski organizaciji ueiteljstva sploli in drugie nekako centralizovati, oziroina vravnati ljudsko šolstvo po sličnem ,,kopitu". 0 takej učiteljskej zvezi je priobčil ,,Ucit. Tovariš" lanskega leta v 21. št. podrobneji načrt. Seveda ,,prijatelji šole in neiteljstva ki hočejo imeti izobraženo in gmotno trdno učiteljstvo", so pričeli to zvezo ironizovati kakor nekako ,,fato morgano", kot izrodek bolehavih možgan. Kako se bodo neki razumeli ti ljudje, ali bode mogel Nemec sedeti poleg Slovana, Lah poleg Rurauna? Kaka načela pa so to, kaki značaji so pa oni ucitelji, ki delujejo za vresničenje teh idej ? V šoli bodo ueili na strogo narodni podlagi, v življenji se bodo pa bratili z narodnimi nasprotniki! Lepi učitelji ti ,,jungovci", in tako dalje! . . . Sedaj pa prosim one slovenske udeležence tega duhovskega zborovanja, da sporeče slov. svetu, kako so oni tamkaj govorili, ali so lajali, mijavkali ali pa mogoče krulili? — Prijatelji, ne bodite v prihodnje tako otročje kratkomiselni, mislite vsaj tako daleč kakor daleč segajo vaši nosovi. Radovednez.