Hil M :§mt m/mmm ■ m II Ifl m »L M# flh v»/XL. r.rr,.iT- Leto XXVIII Ljubljana, marec 1986 Štev. 334 [fegultati poslovanja v preteklem letu so bili dokaj ugodni Težave pri delu smo, v letu 1985, premagovali skupno .^e*° 1985 je bilo za Gradis pomembno leto. Praznovali smo 40-letnico stoja delovne organizacije, sprejeli smo dopolnjen Samoupravni spora-- "n 0 razporejanju dohodka, izvedli smo prevrednotenje delokrogov in sre-.eVali smo se z nemajhnimi problemi in težavami, ki so pestile ne samo nas, ‘'meč celo naše gospodarstvo, gradbeništvo pa še posebej. v zadnjih dneh meseca februarja so delavci v vsaki organizacijski enoti *riidisa obravnavali rezultate poslovanja svoje enote. Rezultati delovne or-8 n,zacije kot celote pa so obrazloženi v nadaljevanju tega zapisa. Z , rezultati v letu 1985 smo lahko 1! za<^ov°ljn' — boljši so v grad-r"‘1 enotah ter slabši v obratih. Ul: Oba kovinska obrata sta poslovno leto zaključila z izgubo. V tozdu KO Ljubljana so imeli 174 milijonov di- narjev izgube, v tozdu KO Maribor pa je znašala izguba nekaj manj kot 120 milijonov dinarjev. Tudi v tozdu LIO Škofja Loka so imeli nekaj težav tako, da so po določilih naših aktov leto 1985 končali z motnjami v poslovanju. Vse naštete temeljne organizacije bodo izdelale programe za odpravo motenj oziroma izgub — s temi programi bodo seznanjene vse organizacijske enote Gradisa preko svojih delega- ti (7s,avn'ki Gradisa in Luke Koper tolmačijo Dušanu Šinigoju, Marku Bulcu in- Julki Žibert, kako poteka gradnja •'••>() tonskega silosa za žitarice ^[sk na gradbišču v Luki Koper - Dušan Šinigoj in Marko Bulc sta si ogledala gradnjo 60.000-tonskega silosa za žitarice h ‘radnja 60.000 tonskega silosa za žitarice v Luki nr°Per sodi med največje slovenske naložbe, je pa tudi Sj, .'eno izredno zahteven objekt, ki je zaradi slabo no-, tih",a* v Inki temeljen v celoti na jeklenih pilotih, žabi-Vertikalno in poševno, v morsko dno, tudi po več kot >k( lnt‘tvrov- Silos mora biti zgrajen do letošnje jeseni, „ ,° «ič ne preseneča, da potek gradnje spremljajo tudi Jyo. Seje se bodo udeležili predsednik! OO ZS in OO ZSMS ter sekretarj! OO ZK, sodelovali pa bodo tud1 člani kolegijskega poslovodneg3 odbora in strokovni delavci posameznih strokovnih služb iz DSSS' O sklepih in stališčih sprejetih skupni seji DPO Gradisa bomo poročali v naslednji številki Gradisovega vestnika. C. P- Nadaljevanje s 1. strani Težave pri delu smo... premagovali skupno 1«e°dki'..V ,etu 1985 smo dosegli ,’8 milijarde dinarjev celotnega Pnhodka. V primerjavi z letom 1984 je celotni prihodek povečal za 77 dstotkov in za 33 odstotkov presegel načrtovano vrednost. Stroški oz. porabljena sredstva Porabljena sredstva tvorijo pomembno sestavino celotnega pri- hodka — vi 985. leta 74,5 odstotka, kar pa je lahko rečemo občutno manj kot leto poprej, ko je bil ta delež 77,8 odstotka. To pomeni, da smo »hitro rečeno« izboljšali ekonomičnost poslovanja od 1,29 v letu 1984 na 1,34 v letu 1985 ali za 4 odstotke. Struktura porabljenih sredstev pokaže naslednjo sliko (v milijonih dinarjev). Sestavina ____1_ *’ Materialni in srugi stroški ?• Amortizacija min. ■ Amortizacija posp. ■ Obresti za obratna sr. • Stroški bančnega in -__Plačilnega prometa Porabljena sredstva 1984 % 1985 % Indeks 2 3 4 5 6 14.320 91,1 23.834 89,2 166 556 3,5 700 2,6 126 40 0,3 167 0,6 421 761 4,9 1.929 7,2 254 38 0,2 60 0,2 156 15.715 100,0 26.690 100,0 170 »rabljena sredstva so se pove-a.a za 70 odstotkov. Najpomemb-eJsa sestavina porabljenih sredstev Materialni in drugi stroški, ki so se P Vecali za 66 odstotkov — hkrati se st* nJ*kov delež v porabljenih sred-Vlh zmanjšal, kar pomeni, da za šal0^S 6 *a*lko rečemo, da smo izbolj-> ekonomičnost poslovanja. a Nasfednja sestavina je minimalna ^mortizacija. Povečala se je samo za ~ odstotkov. Vzrok tako majh-, povečanju je dejstvo, da je obzd SPO Ljubljana tudi v letu 1985 računal amortizacijo le od osnov-v- sredstev, ki še izkazujejo knjigo-oosko vrednost: V tozdu SPO ^Jubljana so obračunali za 12 od-1manišo amortizacijo kot leta epi m le 51 odstotkov planirane. V 70t)tn' am°rtizaciji Gradisa v višini milijonov dinarjev je delež zda SPO Ljubljana 41,7 odstotka p1 59,9 odstotka). n . 0spešena amortizacija izkazuje ^JVečje povečanje — 321 odstot-Vl Obračunali so jo v devetih toz- dih, predlanskim le v šestih tozdih. Skupaj se je amortizacija povečala za 45 odstotkov. Obresti za obratna sredstva so se povečale za 124 odstotkov ter so dosegle znesek 1,929 milijarde dinarjev. Povečanje je posledica visokih obrestnih mer, ter tudi novih kreditov. Stroški bančnega in plačilnega prometa v višini 60 milijonov dinarjev predstavljajo le 0,2 odstotka porabljenih sredstev in so se povečali za 56 odstotkov. Dohodek in razporeditev čistega dohodka Ko od celotnega prihodka odštejemo porabljena sredstva, nam ostane dohodek. V letu 1985 smo dosegli 9 milijard dinarjev dohodka. Povečal se je za 103 odstotke. Čisti dohodek v višini 6,389 milijarde dinarjev smo v letu 1985 razporedili takole (v milijonih dinarjev); Savina jv'"—-— Leto 1984 % GN 1985 % Leto 1985 % Indeks 85/GN 85/84 85 hv'd°hodek ^Pored.) 3.456 100 5.074 100,0 7.133 100,0 206 141 2*bn' dohodek 2.532 73,2 3.839 75,7 5.356 75,1 212 139 U' gradnja b,U,Pna Poraba fi!!lovni sklad 118 3,4 185 3,6 305 4,3 260 165 245 7,1 299 5,9 495 6,9 202 165 366 10,6 459 9,0 596 8,4 163 130 -^ni sklad 195 5,6 292 5,8 381 5,3 195 131 S 3 a °sebne dohodke smo namenili fj-j^ milijarde dinarjev, kar je za -Odstotkov več kot leta 1984. čistega dohodka, ki smo ga je Cniliza stanovanjsko gradnjo se Ve^0Veda* za 160 odstotkov. Obli,,/10 je treba izločiti za ta namen G] aj manj kot 4 odstotke od OD. tt,e e na potrebe pa lahko posa-v0j- a temeljna organizacija odd-s S i * n N N S > S 5 5 Težek položaj se je začel razpletati Ali je odstop direktorja rešitev za Gradnje Ptuj? Težave v ptujskem tozdu GE Gradnje niso nove. Začele so se že pred dobrimi tremi leti, višek pa dosegle konec lanskega leta, ter seveda sedaj ob sprejetju zaključnega računa. Toda, ali so res samo slabi medsebojni odnosi in nizki osebni dohodki krivi za trenutno stanje? Precej časa, morda celo predolgo, se je vedelo za težave s katerimi se ubadajo v ptujskih Gradnjah. Izvršni odbor sindikata tozda in nekateri posamezniki so na številnih sestankih razpravljali o nastalih težavah, enotne in prave rešitve pa ni predlagal nihče. Rešitve so iskali v medsebojnih obtožbah, nihče ali vsaj malo pa je bilo takih, ki bi priznali tudi svojo krivdo. Vse to je seveda samo poglabljalo medsebojne nesporazume med zaposlenimi. Ni namen pisanja obtoževati posameznike ali celo skupine, ki so se ob takih dogodkih neminovno oblikovale. Obtoževali so se že preveč sami, o tem pričajo gore zapisnikov. Vsi so pač po svoji zavesti in znanju hoteli razčiščevati notranje probleme, pa jim to ni uspelo. Takšno stanje bi verjetno trajalo še v nedogled, če ne bi vodstvo delovne organizacije sklicalo v Ptuju sestanek vseh, ki so odgovorni za takšno stanje. Temu sestanku je predhodil buren zbor delavcev, na katerem so sprejemali tudi zaključni račun, ki mimogrede povedano ni kritičen. Takrat so delavci izrekli nezaupnico celotnemu vodstvu tozda. Nezaupnico je kasneje potrdil tudi delavski svet tozda, to pa je bilo tudi vse. Na sestanku, ki je bil sklican na pobudo vodstva DO, so ugotovili sicer nepravilnost pri izreku nezaupnice, saj je samo direktor kot vodilni delavec s posebnim pooblastilom, ostale pa imenuje in razrešuje komisija za delovna razmerja. Bodi kakor koli, od vseh štirih vodilnih se je verjetno samo direktor zavedal svoje krivde in nemoči pri razreševanju notranjih problemov, zato je na omenjenem sestanku ponudil svoj odstop. Ta je bil sprejet, s tem pa, kot je bilo slišati na sestanku, težav še ni konec. Ker s strani odgovornih v tozdu ni bilo nikakršnega predloga za začasnega vršilca direktorja, je vodstvo delovne organizacije predlagalo, da bi to funkcijo začasno prevzel inž. Ljubo Ci-’ merman. Pričakovati je bilo podporo tega predloga, pa se je žal razprava zasukala v drugo smer, če prav so o tem predlogu razpravljali s posamezniki že prej. Kljub, na trenutke tudi neljubim zapletom, so vsi prisotni podprli predlog, da inž. Cimerman prevzame delam naloge vršilca dolžnosti direktorja vse dotlej, dokler ne najdejo druge ustreznejše rešitve. Predlog mora sedaj potrditi še delavski svet, ki bo, vsaj tako je pričakovati, dal vso podporo temu predlogu. S tem pa situacija v tem tozdu še zdaleč ni povsem urejena. Ta 250 članski kolektiv bo moral v prihodnje, oziroma kaj kmalu, pričeti razmišljati in delati povsem drugače. Osebni nesporazumi vodilnih, štrajki na gradbiščih, neurejeni odnosi med vodji sektorjev in njihovim koordinatorjem, porast bolniških (namišljenih) izostankov, predvsem pa veliko število disciplinskih prekrškov, bo potrebno kaj hitro pozabiti. Potrebna bo tudi večja podpora mladine in članov zveze komunistov ter seveda še v naprej izvršnega odbora sindikata, ki ima, to je treba priznati, veliko zaslug, da so se zadeve pričele obračati drugače. Toda sedaj je potrebna še dodatna, predvsem strokovna pomoč vsem zaposlenim v Gradnjah. Sami pa bodo morali vendarle priznati, da so za nastale težave krivi predvsem sami in da bodo le z ureditvijo svojih vrst in razmer znotraj tozdovega plotu lahko normalno poslovali. Prisotni na sestanku so bili enotnega mnenja, da bodo še potrebne nekatere kadrovske spremembe, v kolikor posamezniki ne bodo uvideli svojega napačnega pogleda do dela v tozdu. Sedaj je čas, gradbena sezona je šele pred vrati, da se o vsem tem med sabo temeljito pogovorijo ter predvsem utrdijo disciplino, ki je eden izmed pogojev dobrega poslovanja. Podatek, da je od skupno 250 zaposlenih kar 150 prijavljenih disciplinski komisiji (ta pa tudi ne opravlja svojega dela) je zastrašujoč. Naj bo tako ali drugače, stvari so se po zadnjem razgovoru obrnile na bolje. Vsi zaposleni, ne samo vodstveni kader, pa se morajo zavedati svoje odgovornosti do delovne organizacije katere ime nosijo. Gradis je bil in ostaja še naprej gradbena organizacija, ki si je v teh štiridesetih letih pridobila sloves solidnega izvajalca, ki ga tudi oni, delavci tozda Gradnje, ne bi smeli na tako lahek način zapraviti. Na potezi so sedaj Ptujčani, vodstvo delovne organizacije pa si lahko ob razrešitvi tega na videz ne majhnega problema potrdi zaupano odgovorno vodstveno nalogo. Franjo Štromajer Gradbena cena predstavlja le nekaj manj kot 35 odstotkov prodajne cene stanovanja Za hitrejšo in cenejšo gradnjo stanovanj Povsod, kjer zadnje čase razpravljajo o gradnji stanovanj, zahtevajo, da jih je treba zidati hitreje in ceneje. To zahtevajo stanovalci, to zahtevajo stanovanjske skupnosti in politični forumi in to želijo tudi gradbinci. Vendar dober namen ni dovolj, da bo upravičena zahteva za cenejše stanovanje dala rezultat, menijo na Splošnem združenju gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Zato so ustanovili posebno delovno skupino, ki že nekaj časa preučuje težave, ki ovirajo gradnjo, in pripravlja predloge, kaj narediti, da bi gradili stanovanja bolje, hitreje in ceneje. Omenjena delovna skupina je precej dela že opravila. Svoje ugotovitve so strnili v šest točk, ki jih na kratko povzemamo: 1. Pospešiti je treba izdelavo prostorskih zazidalnih načrtov in že od prve zasnove razmišljati, kako doseči, da bo gradnja kar najsmotrnejša in cenejša. 2. Projektant mora projektirati tako, da bo izvajalec lahko uporabljal sodobne tehnologije in da bo imel stanovalec kar najnižje vzdrževalne stroške. 3. Potrebno je podpreti in spodbujati vse načine stanovanjske gradnje. , 4. Osnova za določanje cen naj bo še naprej družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanj, ki pa naj ga vsi podpisniki čim prej dopolnijo in uskladijo z novimi predpisi. 5. Prodajno ceno stanovanj je treba razbremeniti vseh odvečnih stroškov. (Tukaj navajamo nekaj podatkov, ki dokazujejo, da ne more biti le gradbenik tisti, ki lahko poceni zidavo.Gradbena cena je danes padla na komaj 35 odstotkov prodajne cene stanovanja, pa še tu so vključeni gradbeni materiali, transport in drugi stroški. Gradbinec torej »določa« razmeroma majhen del cene stanovanj. Pri tem pa drugi stroški, ki težijo kvadratni meter stanovanja hitro rastejo: v Ljubljano so letos na stanovanja ponovno obesili stroške sekundarnih komunalnih naprav; komunalne organizacije strmo povišujejo prispevke za svojo razširjeno repro- dukcijo; stanovanjska samouprava zahteva za naloge skupnega pomena (načrtovanje, programiranje, enotno strokovno vodenje) 1.560 dinarjev od vsakega kvadratnega metra; vse večji so tudi stroški financiranja, se pravi obresti za kredite, ki jih namenjajo izvajalci del.) 6. Cenejšo gradnjo in uporabo stanovanj je potrebno dosegati tudi z ukrepi za racionalizacijo, tipizacijo in standardizacijo. O graditvi in ukrepih, ki jih je pripravila delovna skupina, je razpravljal izvršni odbor Splošnega združenja gradbeništva 19. februarja. Inž. Marija Marinko iz strokovne službe Splošnega združenja je v svoji uvodni besedi podčrtala predvsem dvoje: 1. ) Da se investicijski program ne more uporabljati za določanje cen stanovanj in sklepanje kupoprodajnih pogodb, saj je njegov namen • povsem drug: namreč odločanje o investiciji. 2. ) Da je po mnenju Splošnega združenja za določanje cen nedvomno boljša pot dograditev Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji kot pa nadaljevanje sedanje cenovne anarhije. Povedala je, da so si gradbinci precej obetali od noveliranega pravilnika, ki ga je v začetku leta sprejela ljubljanska stanovanjska skupnost, a tudi ta poskus je doživel veto Republiškega komiteja za tržišče, ki opozarja, da klavzula o spremenljivosti cene ni zakonita. Vlado Ovčar z Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo je podprl stališče, da investicijski program ne more biti osnova za določitev stanovanjskih cen. Naloga investicijskega programa je omogočiti družbeno presojo o upravičenosti neke investicije, pa naj bo to in-dustrialni objekt ali stanovanjska soseska. Toda šele ko se na osnovi te presoje naredi projektno nalogo in potem projekt, je možno izračunati ceno. Zanimiva je bila razprava o cenah stanovanj, kjer je povedal svoje stališče tudi predstavnik Republiškega izvršnega sveta. A še prej se vrnimo nazaj, kajti 17. januarja je na Okrogli mizi o stanovanjski gradnji predsednica Republiškega komiteja Za tržišče in splošno gospodarske zadeve Jelka Že k ar pojasnila stališča tega Komiteja, ki je doslej že mnogokrat miniral predloge gradbincev, kako naj bi določali cene stanovanj. Jelka Že k ar je spomnila, da 8. člen Zakona o sistemu družbene kontrole cen določa, da morajo biti cene proizvodov po posebnih naročilih fiksne. Tak proizvod po posebnih naročilih je tudi stanovanje. Takoj po sprejemu tega Zakona novembra 1984 so se začeli poizkusi, da bi 8. člen razveljavili, a ZIS je zavzel čvrsto stališče, da je treba to določbo dosledno izvajati in Zvezna tržna inšpekcija tudi preverja, ali se pogodbe o prodaji stanovanj sklepajo v fiksnem znesku. Seveda ta fiksni znesek v pogojih naše inflacije ni mišljen povsem dobesedno. Toda, je poudarila Jelka Žekar: Povsem jasno je, da ne more biti avtomatizma kot pri uporabi indeksov za podražitve. Če hoče izvajalec uveljaviti podražitve, mora v pogodbi povsem konkretno določiti pravila igre: V kakšnem primeru in kako se bodo izračunavali popravki cene. Uporaba primerjav s ceno bornega stanovanjskega objekta ter drsne skale so po mnenju Komiteja nedopustni avtomatizmi, kjer mora kupec sprejeti vse indekse, ne da bi bili ti strokovno razčlenjeni. Maver Jerkič z Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanja prostora pa je na seji IO Splošnega združenja gradbeništva citiral Zakon o graditvi objektov, ki zahteva, da se na javni licitaciji izbere najugodnejšega ponudnika in z njim sklene pogodbo. To naj bi uvedli tudi na stanovanjsko področje in na osnovi ponudb izvajalcev določali cene stanovanj. Jerkič je spomnil, da je tak način pri gradnji stanovanj nekoč že bil. Zdaj mnogi pravijo, da na stanovanjskem področju m subjekta, ki bi imel vlogo investitorja kot na primer pri industrijskih objektih. Po Jerkičevem mnenju bi to vlogo morale prevzeti stanovanjske Soinvestitorsko načelo je pri gradnji stanovanj doživelo neuspeh, zato je vse več zahtev, da se na javni licitaciji izbere najugodnejšega ponudnika ter z njim sklene pogodbo in določi cena stanovanj. Tak način smo, pri gradnji stanovanj, nekoč že imeli skupnosti s svojimi strokovnim' službami. Jerkič je tudi izrecno poudaril, da primerjava z baznim stanovanjskim objektom ne more biti osnova za določanje stanovanjskih cen, prav tako ne indeks podražitev, ki je lahk° kvečjemu strokovni pripomoček. Je pa menil, da bi morali uradno določiti indekse na Zveznem zavodu za statistiko, seveda po strokovni metodologiji, pri katere pripravi bi morali sodelovati tudi gradbinci. Skra" ka, Jerkič se je zavzel, naj Splošj18 združenje pripravi strokovne podi8 ge, kako konkretizirati pravila ^ spreminjanje »fiksnih« cen, ki J,n zahteva 8. člen Zakona o sistem družbene kontrole cen. Franc Babnik iz SGP Grosuplj3 i. k ideji o uvedbi licitacije in investj terskega načela povedal nekaj Pfl pomb iz prakse. Vemo, da mora m vestitor izpolnjevati nekatere pog° je, je rekel —zlasti mora imeti gradbeno dovoljenje in'denar. Stan0., vanjske skupnosti pa so investitor) brez denarja. Kaj je gradnja Pj proizvodnem principu drugega k rezultat investitorjeve nesolventn0 i sti, češ pa naj plača gradbenik? Za je menil Babnik, da je treba najprej usposobiti investitorje, pa očisj I ceno vseh priveskov, pa pospe5* pripravo zemljišč in doseči, da 0 Stanovanjsko-komunalna ban8 bolj podprla prizadevanja za gra J njo. Babnik je tudi menil, da bi ®°J rali preprečiti sedanjo prakso mfl° gih delovnih organizacij, ki sicer papirju namenijo za stanovanje Pr^. cej denarja, pa ga v ta namen ne 8 gažirajo. ^ Lojze javori SS Čudno, je pa res! Lahko je v našem sistemu tovariš, če živiš kot gospod. ■ ■ J Tudi tisti, ki na veliko odpili0 usta, morajo včasih kaj požreti. ■ • Vsak gradisovec si želi sv°l dom, Gradis pa svojega ponujo- Štrofjl \________________________y\ Nekateri so nebogljenl — Miha, kako to. da sediš ka v temi? Tj — Ah, žene še ni doma, Pa nikogar, da bi prižgal luč. ofjf e.,ektr|)rna gradbeno že skoraj končana kaže tudi zgornji posnetek, talo je le še nekaj manjših del in ureditev okolice tridesetih mesecih intenzivnega dela HE Mavčiče — v kratkem polnjenje bazena Gradbeniki smo gradbišče hidroelektrarne v Mavčičah skoraj v celoti pre-PUstili montažerjem elektro in ostale opreme, saj so gradbena dela v zak-pni fazi. Ob našem obisku gradbišča, 28. februarja je bilo v zaključni fazi ,^'niranje leve priključne pregrade in kot nam je povedal vodja gradbišča I « erstinc, im&jo delsvci tozde GE Nizke gr&dnjc Meribor zs vgraditi le se ■uOO kubikov betona in opraviti Vše nekatera manjša dela. Dokončanje leve priključne prerod6 pa je v tesni povezavi z začet-°m polnjenja bazena za hidroelek- trarno. Sam postopek polnjenja ni postaven, glede vpliva na podtal-n,c° Sorškega polja. Polnjenje, ki se saj je prišlo do komplikacij pri dobavi opreme za turbinski del. Na gradbišču dela še nekaj manj kot 170 naših delavcev, ki pa so z mislimi bolj uprti na naslednje gradbišče, ki naj bi bilo tudi na Savi, vendar b* b°d° pustih tudi desno zapornico, bo tok Save zaprt in gladina vode se ** hidroelektrarno začela dvigovati Hj v kratkem začelo bo trajalo okrog , nihče ne ve, kdaj se bodo začela pri-Sec dni. pravljalna dela za HE Vrhovo. V y tem mrtvem teku, pa bodo morali ptem času bo vse pripravljeno za naši specialisti za gradnjo hidroe-talc„“Sno vrtenje prvega agregata, nergetskih objektov, poiskati D° da bl S3 pognali v mesecu maju. kakšno drugo delo, med katerimi je $n 81 agregat pa naj bi začel posku- tudi obnovitev HE Fala na Dravi, obratovati tri mesece pozneje, C. P. ■z####//#///#/###//###/###//#####/#####/####/■ s Po sedemnajstih letih v Gradisu £ s Rudolf Krajnc — novi \ Rudolf Krajnc -: direktor tozda GE Celje \ X X I s ! s s * s s N * S N S ------------------------------------------------------ 12 Delovni kolektiv tozda GE Celje je januarja letos dobil novo vod- 4 stvo — za direktorja tozda je bil imenovan Rudolf Krajnc. Verjetno ga j! v Gradisu številni dobro poznajo, saj je njegova sedemnajst let dolga $ delovna pot v Gradisu označena s številnimi uspehi, pomembnimi ne J le za tozd Celje, ampak tudi za ves Gradis. - Rudolf Krajnc se je rodil 5. 5. 1945 v Celju. Gradbeno tehnično šolo je končal 1963 leta in se zaposlil pri Sekciji za vzdrževanje prog Celje. Šest let kasneje je sklenil delovno razmerje v Gradisu kot pomočnik vodje sektorja pri gradnji Hladilnika termoelektrarne Šoštanj III. 1971 leta je prevzel dela vodje sektorja II. na gradbišču Bolnica Celje, nato je vodil dela pri izgradnji proizvodne hale Toper, železniškega podvoza in zatem ------' ’ idr ' " • * prevzel izgradnjo IV. faze termoelektrarne Šoštanj. Po uspešni dovršitvi tega objekta je bil 1979 leta razporejen na dela vodje kooperantskega oddelka. Tov. Krajnc si je skozi svojo delovno zgodovino pridobil bogate delovne izkušnje, tako na tehnično-tehnološkem, komercialnem in finančnem področju, kot tudi na področju organizacije dela, planiranja in razvoja. Zanj je zančilno enako vrednotenje vseh poslovnih funkcij, ki povezane na ustreznem strokovnem nivoju, tvorijo trdno organizacijsko celoto. Na VEKŠ v Mariboru je študi- dopolnilnega izobrževanja na delovnem in družbenopolitičnem področju. Na samoupravnem področju je vidno njegovo delo v Komisiji za nagrajevanje ter v Odboru za spremljanje SaS o skupnih osnovah in merilih. V Odboru za načrtovanje je skozi dva mandata dal vidni prispevek pri pripravi planskih aktov DO v interesu razvoja celotnega Gradisa, dva mandata je bil delegat v delavskem svetu DO. V tozdu je bil član Komisije za gospodarjenje in predsednik Komisije za delovna razmerja. Na družbenopolitičnem področju je aktivno delal v OOZS, bil je dva mandata sekretar OOZK, zadnja štiri leta pa je bil predsednik občinskega odbora sindikata delavcev gradbeništva. Še bi se dalo naštevati aktivnosti Rudolfa Krajnca na strokovnem, samoupravnem ter družbenopolitičnem področju, ki jih dopolnjujejo tudi pozitivne osebnostne lastnosti. Naj bo dovolj besed. Naš direktor se z dejanji dokazuje in potrjuje na vsakem koraku. Pri njegovem delu mu želimo — --------— j — . a i i iljvgvv VI ral ob delu in si obenem bogatil veliko uspeha! svoje znanje v raznih oblikah Alenka Rojnik 5 4 5 t 4 4 Z 4 s 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 ugodnost izkoristite TObTrBOOTlMEU n bEBElO DBWto OB IZPLAČILNEM DNEVU. kupite lepo in poceni debelo in bogato obloženo ELASTIČNO Denarnico. eun«wN06r Glavna proizvodna hala je dolga 186 metrov in široka 155 metrov Razkladalna postaja je dokaj zahteven objekt. Položiti bo treba tudi 2300 metrov tirnic Pogled v globino, v škajno jamo Po vsakem sneženju je treba armaturo odkopati izpod snega Hala legur je že pod streho P° s®daj je bilo v objekte jeklarne 2 v grajenih nekaj manj kot tisoč ton arma-tUre 'n 16.000 kubikov betona. Gradimo največjo slovensko naložbo v tekočem skočnem obdobju ri izvajanju projekta JFlARNA 2 na Jesenicah uspešno sodeluje ojto gradisovih tozdov Gradnja nove jeklarne za Železarno Jesenice se je že krepko prevesila drugo polovico, saj je do predvidenega pričetka poskusnega obratovanj ostalo še slabo leto dni. Izvajanje tega pomembnega objekta je bilo zaupa0 Gradisu, tako da je glavni nosilec gradb^no-obrtniških del naš tozd GE Jj$ niče. Poleg njih pa pri gradnji sodelujejd še naslednji tozdi: Biro za projak ranje Ljubljana, Strojno prometni obrat, Ravne na Koroškem, Celje, lužen ring, Maribor in Lesno industrijski obratSkupno je v začetku marca na gra bišču delalo okrog 350 delavcev Gradisa, od tega je bila polovica delavcev ' nec. Montažerska dela je prevzel Rudis z izvajalci: Fakum Skopje in Iskra Kumanovo dobavljata in montirata jeklene konstrukcije, kleparska dela izvaja ljubljanska Termika, ključavničarska dela pa Imko Ljubljana. Tujo opremo dobavlja zahod-nonemški Mannesmann Demag. Štirje gradisovi gradbeni tozdi so si delo razdelili tako, da vsak gradi svoje objekte. Jeseničani, gradijo glavno halo, halo legur in razkla-dalno postajo. Pri glavni hali gre v glavnem za Manjša dela opravlja kot koope rant tudi Gradbinec iz K ranja. Ravn2 sedaj končuje z gradnjo objektov 1 pomožne prostore, začel pa je gradbenimi deli na trafo postaji 5 > črpalnici. V času gradnje je prišlo do nek3 terih zamud, ki so jim botrovale Z3, mude tuje dokunetacije na osn(,\ katerih se je pripravljal domači pripravo temeljev na katerih bo stala jeklena konstrukcija. Glavna hala je dolga 186 metrov in široka 155 metrov. Znotraj glavne hale se nahajajo posamezni objekti kot so: kontiliv, škajna jama, temelj elektro peči s trafo postajo, adjustaža, jama za reno in še nekateri drugi manjši objekti. projektov. Tudi gradbena dela potekala različno uspešno, naj00 kritična pa je montaža jeklenih k o0, strukcij, ki pa naj bi bila do jesen tudi opravljena. novi jeklarni. Potrebovali bodo 237 delavcev, v proizvodnji in 95 delav-cev za vzdrževanje ter vodstvene in ključne delavce, ki jih bodo v glavnem prerazporedili iz dveh lastnih ozdov: Jeklarna in Plavž. Čez 40 delavcev je na usposabljanju v ZRN in na Švedskem, ogledni! pa so si tudi Železarno Skopje spoznali naprave za kontinuitano vlivanje. saj je bila investicija v novo elektro-jeklarno predvidena že v prejšnjem srednjeročnem planu. V času gradnje se je izredno poveva investicijska vrednost projekta jeklarna 2. Vrednost projekta temelj na cenah iz osnovnega investicijama programa iz marca 1983. leta, Pričetek gradnje je bil planiran v juniju 1983, pozneje pa decembra 1983. Dejanski začetek gradnje pa je bil avgusta 1984, kar pomeni 16 mesecev razlike. Zamuda pri začetku gradnje, nenormalno visoka inflacija in spremenjena dinamika gradnje so povzročili, da je prvotna vrednost naložbe, ki je znašala 18,2 milijarde dinarjev, sedaj po ocenah že narasla na okrog 55 milijar dinarjev. C. Pavlin Vsi ti pripetljaji pa ne smejo VP vati na roke ključnih objektov. V govorjeno je treba v celoti izpel0'j kar pomeni, da bo dosežen ko0 cilj — začetek poizkusnega obra vanja februarja prihodnje leto. Tozd Ravne gradi razdelilno trafo postajo, stikališče ter skladišče olj in mazil. Celjani so prevzeli notranja gradbena dela v hali legur, kjer gradijo tako imenovane bunkerje za rudo. GE Maribor gradi eno izmed trafo postaj, teh je na gradbišču več, in sicer trafo postaj 4 in odpraševalno napravo. Da smo v Gradisu zadevo vč, resno v roke in da bo Gradis oblj" ,jji držal pove podatek, da so bili te01 za glavno halo narejeni pred r°T S(iJ Rok je bil 28. februar, temelji p-1 bili narejeni 15. februarja. ■i' sč Vzporedno z gradbenimi de0 izdeluje in dobavlja domača i0 č, oprema, ki je delno tudi že na • '■ j, nicah. V Železarni že izbirajoče, pravijajo tudi kadre, ki bodo Obisk pri sodelavcih Strokovna ekskurzija Celjanov v Kopru V februarju smo si delavci tozda GE Celje ogledali Luko Koper, kjer tozd GE Koper gradi, ob pomoči delavcev Novogradnje iz Novega Sada, objekt 60.000 tonskega silosa. Silos je kot objekt sestavljen iz 24 celic višine 50 metrov in strojnice za oskrbo celic. Strojnica je v okolici najvišji objekt, saj meri v višino kar 64 metrov. V sestavi projekta je tudi gradnja nove obale, nakladalno — razkladalne postaje in nasipa dolžine 300 m za železniško progo. Celotno področje je zanimivo zaradi nasute obale, ki je bila prej neizkoriščen del zemljišča delno tudi pod vodo. Zato vsa obala v Luki Koper stoji na pilotih. Del nasute obale so uporabili za gradnjo skladišč, katera bodo omogočila nov devizni preliv iz sosednjih držav. Izvedba objektov se prične s temeljenjem na pilotih, ki segajo globoko skozi nasip do nosilnih tal. Na te prilote se nato betonirajo moderne armirano betonske konstrukcije ali pa se na temeljno ploščo, ki nalega na pilote postavi jekle-no-aluminijasta montažna skladiščna konstrukcija. Pri sami izvedbi delnih izkopov pa se uporabijo tudi jeklene zagatne stene. Naši sodelavci iz Kopra so nam omogočili tudi ogled preostalega dela luke, ki že uspešno obratuje. Tako smo videli conteinerski sistem prevoza blaga in skladiščenje le tega, prevoz in skladiščenje sipkih tovorov, npr. žito, pretovarjanje tekočih materialov — raznih olj ali naftnih derivatov ter seveda tudi deponije za drugo vrsto energetskih materialov kot so premogi za termoelektrarne in drugo. Dan smo zaključili s panoramskim ogledom Kopra in okolice med vožnjo avtobusa po okoliških gričih. Zoran Debelak Celjani na gradbišču 60.000 tonskega silosa v Luki Koper s Od 1. marca dalje $ ----------- $ Vrednost točke je 1,40 din > ----------------------------- Višina akontacijske vrednosti točke naj bi bila v Gradisu praviloma enotna. Podatki kažejo, da je bilo lansko leto največkrat tako. Tudi v letošnjem letu naj bi ravnali podobno, je pa razlika v tem, da bomo v prvih treh letošnjih mesecih imeli tri različne akontacijske vrednosti točke, kar se lani ni zgodilo; ravno nasprotno, vrednost točke se ni spreminjala tudi po nekaj mesecev. Meseca januarja smo imeli akontacijsko vrednost točke 1 dinar, februarja 1,20 dinarja, marca pa bo 1,40 dinarja, kar pomeni, da bodo izplačila 15. aprila ponovno nekaj večja. Tak dvig je nujen, saj vemo da smo v Gradisu lansko leto še vedno zaostajali za povprečnim osebnim dohodkom v gradbeništvu Slovenije, ki pa je na dnu lestvice dejavnosti v Sloveniji. Zato smo imeli precej težav in visoko fluktuacijo, saj so nam zaradi nizkih osebnih dohodkov odhajali dobri delavci, ki smo jih težko nadomeščali. S tem dvigom pa se bomo izognili temu, da bi večje število naših delavcev prišlo pod zajamčene osebne dohodke, saj je republiški sindikat sredi tega meseca predlagal dvig višine zajamčenih osebnih dohodkov, ki sedaj znašajo 30.000 dinarjev. C. P. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Nagrajeno delo — prizidek k Zavodu za raziskovanje materiala in konstruk- Hotel Areh na Pohorju, cij v Ljubljani. Vračanje veljave nekemu poklicu Zapis o Tomažu Medveščku — nagrajencu Prešernovega sklada 1986 Marinčičem v gradisovem Biroju za projektiranje Ljubljana. Značilno za Tomaža Medveščka je, da se ne zapira v gradisov tozd’ Vsestransko se navezuje na stroko, sodeluje v raznih žirijah in na razstavah. Razstave so dialog z javnostjo, zato povejmo kje je bil zraven: na razstavi Identiteta v arhitekturi v Piranu, novembra 85 in v Beogradu februarja 86, na razstavi Nekatera tendence v novejši slovenski arhitekturi na Reki decembra 85, na razstavi Likovno delo meseca v ljubljanskem Cankarjevem dosmu oktobra 85, na bienalu Intart v Celovcu oktobra 85 in na razstavi Društva arhitektov v Ljubljani februarja & Povejmo tudi na glas kako stn° veseli nagrade. Prišla je v prave roke. V arhitekturnem poklicu soodloča o usodi prostora in le malo J>u je, ki postanejo mojstri svojega p°' klica. Marsikaj je videti neobvladljivo in nerešljivo. In vendar 56 najde kdo, ki zna in zmore. Simon Fišer Arhitekt Tomaž Medvešček, samostojni projektant v gradisovem Biroju za projektiranje Ljubljana, je prejel letošnjo nagrado Prešernovega sklada. Nagrado prejemajo redki posamezniki, ki s kulturnimi dragotinami plemenitijo naš čas in žlahtnijo naše okolje. S podeljenimi priznanji se javno zahvaljujemo ne samo ljudem, ki delajo literaturo, glasbo ali živo besedo, hvaležnost izražamo tudi vsem likovnikom za njihov drugačen pogled na svet. Niso pa vse te duhovne pridobitve vezane izključno na Slovenijo, prinašajo dober glas celotni Jugoslaviji. Tomaž Medvešček živi in dela med nami v Gradisu skoraj petnajst. let, ves čas strokovno bogato, z delom je obložen kar preveč. Tokrat je priložnost, da ga nekoliko »razkrinkamo«. Najlažje ga bo predstaviti s stavbami, ki so nekaterim že poznane. Taka je gotovo velika poslovna stavba Emone na Šmartinski v Ljubljani. Grajena je bila v letih 1977—1980 in hotel Areh na Pohorju iz leta 1974. Obe organizacijsko in tehnično zahtevni stavbi je zasnoval skupaj z Mladenom Marinčičem. V zadnjem obdobju je opazno gostišče Jasna v Kranjski gori. Do nagrade, ki jo je prejel za poslovno stavbo Zavoda za raziskovanje materiala in konstrukcij v Ljubljani, je prehodil kar dolgo pot. Ljubljančan, rojen leta 1944, je diplomiral pri profesorju Ravnikarju. V tistem obdobju, ob koncu šestdesetih let se je pod vodstvom profesorja nadarjeno spoprijemal z arhitekturo na številnih uspešnih natečajih, saj so kar po vrsti prejemali prve nagrade, tako za hotel Creino v Kranju, za hotel Avalo v Budvi, za urbanizem v Novi Gorici in Kamniku. Vzporedno je potekalo delo na idejnih in izvedbenih projektih za Ferantov vrt v Ljubljani, za Skupš- čino v, Skopju, za hotel Miločer na Sv. Štefanu, za hotel Creino v Kranju. Izredni delovni tempo tudi po diplomi ni ponehal, vrstili so se natečaji in idejni projekti, bodisi avtorsko ali pa v obliki skupinskega dela, na primer, za hotel Lev v Bohinju, za hotel v Banjaluki, za hotel v Pe-trovcu na moru, za hotel Sutomor v Črni gori, za urbanizem v Zagrebu, za ljubljanski grad, za turistično stanovanjski center Pržno pri Budvi. Po letu 1973, že v času redne zaposlitve v gradisovi projektivi, prehaja na vse bolj in bolj obsežne naloge. Zaveda se, da so potrebne za dobro izpeljavo projekta intenzivne priprave od vsega začetka. Ne gre brez osebnih pobud pri nobeni zazidavi, še manj pri globalni obvladljivosti prostora, kar se najbolje uresničuje v natečajnih ponudbah. Sodelovanje na projektnih natečajih že od nekdaj velja za plemenito tekmovanje, ko se izziv pogumnih in nadarjenih pokaže v domiselnih in ubranih prostorskih rešitvah. Enako odločilna faza projektiranja so tudi idejni projekti. Ce so izbrani, pride do izdelave izvedbenih projektov. In končno, če naročnik povsem zaupa v avtorjevo gonilno moč, se projektiranje dopolni še s projekti za notranjo opremo. Tomaž Medvešček se v vsej širini loteva zapletenih projektov, med njimi se jih nekaj ponaša s kompletnim projektiranjem. Poleg že omenjenih: Emone, Areha, Jasne in ZRMK, so bili izvedeni še hotel Pugled v Kočevju, poslovna stavba Perutnine Ptuj, športni center v Ptuiu in požarni laboratorij v Gameljnah. Omeniti velja idejne in nagrajene natečajne projekte, kot so: turistični center Slovenska plaža v Budvi, Terme v Portorožu, poslovni stavbi za Carinarnico in Smelt v Ljubljani, hotel Fort Amador v Panami, ki... jih je načrtoval skupaj z Mladenom Gostišče Jasna v Kranjski gori. S 5. seje Odbora za standard in rekreacijo Določene cene v počitniških domovih — Ankaran v sezoni 2.000 dinarjev, Biograd in Poreč 2.500 dinarjev na dan VWWNAAA//WW,VWW‘VWWVWW j Pohitite s prijavo Prijavite se za letovanje v počitniških domovihGradisa Februarja so se sestali delegati Odbora za standard in rekreacijo, da bi potrdili osnutek gospodarskega načrta Za Počitniške domove za letošnje leto, da bi sprejeli sklep o razpisu sezone za letošnje poletje in določili ceno pen- . ^ gospodarskem načrtu počitniških domov za leto 86 je planiran celotni prihodek v višini 92 milijonov marjev, kar je 60 odstotkov več kot je bilo doseženega ani' Na realizacijo iz penzionskih storitev, točilnice in ostalih uslug odpade 63 odstotkov celotnega prihodka, Preostanek,v višini 33,7 milijona dinarjev pa predstavlja Vec stroške, ki jih pokrivamo z dodatnim združevanjem. Veliko se je razpravljalo o kadrih v naših počitniških omovih. V Poreču bo ista ekipa, ki je bila že leta nazaj 'n s katero so bili vsi gostje izredno zadovoljni. V Anka- Iiaau bo *etos upravnik Rupret Babič, tako kot že leta °4. Sam bo poskrbel za ostalo osebje in upamo lahko, da bo tokrat manj pripomb, kot jih je bilo lani, ko so bili dopustniki povečini nezadovoljni. Ob otvoritvi doma v Biogradu smo računali na daljšo počitniško sezono, predvsem v pred in posezoni in temu primerno določili tudi število zaposlenih. Žal pa ugotavljamo, da je zanimanje za predsezonsko in posezonsko letovanje minimalno, s tem pa se kaže tudi predimen-zioniranost števila zaposlenih v Biogradu. Podobno je tudi na Pohorju, kjer je dom le odprt skozi celo leto, vendar se bo problem večjega števila zaposlenih v bodoče urejal v dogovoru z GE Maribor. Glede na prihodke iz penzionskih storitev v lanskem letu, ekonomske cene in predlog s prejšnje seje Odbora za standard in rekreacijo, naj bi v letošnjem letu v domovih, glede na standard in udobje, ki ga posamezni dom nudi, imeli diferencirane penzionske cene, so bile za letošnjo sezono potrjene naslednje cene v počitniških domovih: Cena v pred in posezoni Cene za otroke do 7 let Cene v sezoni Cene za otroke do 7 let Cene za tuje goste pokaran ^j^čin Biograd 1.500 din 1.800 din l .200 din 1.400 din 2.000 din 2.500 din 1.500 din 1.900 din 3.000 din 3.700 din Za Pohorje velja do 3 1. junija cena 2.000 dinarjev, od ^T^do konca leta pa 2.500 dinarjev, za tuje goste pa Potrjen je bil tudi plan potreb za posamezne počitnice domove. Tako bo v Ankaranu izvedena delna preu-.editev kuhinje, nabavljen bo nov stroj za likanje perila 'n glasbeni center, urejena pa bo tudi plaža. V Biogradu bodo stara pomožna ležišča zamenjana z novimi, kup- l|®na pa bosta tudi dva nova stroja: ledomat in stroj za Na Pohorju bo največ denarja terjala ureditev vodo-v°da, saj so sedanje kapacitete, predvsem v času poi- di!, nega obratovanja, premajhne, v Poreču pa ureditev verande, popravilo oken in tlaka v sobah. Nabavljen bo tudi univerzalni stroj za v kuhinjo, likalni stroj in za vsako nadstropje nove klubske sedežne garniture. Vrednost vseh teh potreb kot tudi nabava drobnega inventarja je ocenjena na nekaj manj kot 15 milijonov dinarjev. Odbor je tudi sklenil, da damo mariborskemu Konstruktorju v zakup, po sistemu polno za prazno, eno nadstropje v Biogradu in eno hišico v Ankaranu. Proste kapacitete v pred in posezoni pa bodo, za pouk v naravi, lahko koristile tudi zainteresirane šole. Cveto Pavlin Odbor za standard in rekreacijo GIP Gradis je na seji v februarju sprejel tudi sklep o razpisu letošnje počitniške sezone v počitniških domovih Gradisa — v Ankaranu, Poreču, Biogradu na moru in Pohorju. Rok za prijave je najkasneje do 25. marca letos. Prijave za letovanje dobite in potem tudi oddate v kadrovskih službah naših temeljnih organizacij, ki jih bodo zbrane, pregledane in overjena poslale Ka-drovsko-socialni službi Gradisa v Ljubljani. Prijave bodo potrjene in rezervacije poslane koristnikom do 15. aprila. C. P. Inovacija Mlad gradbeni inženir pravi svoji ženk — Daj"mi recept za ta kolač, ki si ga danes spekla. — Kaj je, ali ti ni všeč? — Nasprotno. Prepričan sem, da bom z njim napravil pravo revolucijo v proizvodnji betona. počitniška izmenjava z Bytostavom bo tudi letos 'V ČSSR bosta potovali dve skupini naših delavcev Stopili smo v 21. leto sodelovanja med Gradisom in podjetjem Bytostav iz 'Jstrave — ČSSR. Pisalo se je leto 1965, ko se je delegacija šolskega centra iz jjS!rave mudila v Ljubljani in med drugim prišla tudi v Gradis. Porodila se je aeJa o sodelovanju in pobratenju dveh podjetij, ki traja že Več kot 20 let. V tem a*u je Češkoslovaško obisko7 alo preko 600 naših delavcev in učencev, prav Uuko njihovih učencev in delavcev pa je obiskalo Slovenijo. Lansko leto je Češko obiskala le e^a skupina naših delavcev in ena UjCpina učencev, leto poprej pa dve teuP,ni delavcev in ena učencev, od Čafa bda ena skupina v zimskem Letos bosta na Češko ponovno , °yali dve skupini delavcev in ena uPina učencev. prva skupina na Češkem od 1. do 12. julija, druga pa od 16. do 28. avgusta. Vsaka skupina bo štela 40 dopustnikov. Kaj več tokrat ni bilo možno zvedeti, niti to ne, koliko bo ta dopust stal, saj še ni bila znana cena prevoza. j*0 podatkih, ki jih je imela na y°*j° Konferenca sindikata Gradisa, Je nosilec tega sodelovanja, bo Bolj celovito informacijo o možnosti letovanja v ČSSR, na osnovi izmenjave z Bytostavom, bomo skupaj s programom, ceno in roki za prijavo objavili v naslednji številki Gradisovega vestnika. C. P. Abrahami! Prišel je pote Abraham, te popeljal v svoj hram. Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, pri nas si deležen večnega poletja! » k aČx uaini,k nam j,e.tudi za ta mesec izpisal imena in priimke trinaj-dm "to^so^ aVCCV'k' S° marCa ŽC ali pa še bodo Praznovali 50. rojstni — Bogomir Černko — GE Maribor — Jože Čremožnik — Lesno-industrijski obrat Šk. Loka Jožica Bigdanovič — GE Nizke gradnje Maribor Peter Dokič — GE Jesenice Alojz Hutinski — GE Gradnje Ptuj — Rasim Kedič — Gradbena opera ti v a Ljubljana — Mladen Kragulj — GE Ravne na Koroškem Martina Lovše — Gradbena operativa Ljubljana — Ivan Petkovšek — DSSS — Muharem Pivač — GE Jesenice — Nikolaj Reya — Biro za projektiranje Ljubljana Franc R^taršič — Lesno-industrijski obrat Škofja Loka — Trivo Rodič — SPO Vsem 50-letnikom iskreno čestitamo! M. F. V spomin Anton Hajdinjak Še polni dve leti nista minili, odkar se je Anton Hajdinjak upokojil. Takrat; ko smo se poslavljali od njega, smo mu želeli, da bi še dolga leta užival sadove svojega dela, vendar pa je usoda hotela drugače in našemu Tonetu pretrgala nit življenja I8. januarja 1986. Tonetova življenjska pot se je začela pred 52 leti v Beračevem pri Ljutomeru. Kot sedemnajstleten fant se nam je pri-družin pri gradnji elektrarne Vuzenica. Tej prvi elektrarni so sledile še mnoge druge, med njimi pa še mnogo mostov, ki smo jih skupaj gradili v dravski dolini, kjer si je ustvaril tudi svoj dom in družino. Sledili so objekti širom Slovenije in v mnogih krajih Jugoslavije pa tudi v daljnih deželah Sirije in Iraka. V svojih prvih letih je opravljal tesarska opravila, vendar pa se ni zadovoljil samo s tem in se je vključil v potapljaško skupino, kjer bi svoje sposobnosti lahko še razširil. To mu je tudi uspelo, saj je v tej novi skupini hitro napredoval in ni bilo potrebno mnogo časa, da je s svoji m marljivim delom, požrtvovalnosjo in zagrizeno vestnostjo stopil na čelo potapljačev, kot njihov vodja. Svoje znanje in izkušnje je nesebično prenašal na svoje sodelavce ter ustvarjal potapljaški kolektiv, ki je vedno odgovorno in v vseh pogojih opravil narpčeno nalogo, pa četudi je včasih izgledalo nemogoče. Anton je bil s svojimi sodelavci povsod tam, kjer je bilo potrebno uk roti tsde roče reke ali pa v njih zagraditi solidne temelje za mostove. V svoji dolgi delovni dobi se je potapljal v Dravi, Savi, Ljubljanici, Neretvi in verjetno še kateri reki, tudi Jadransko morje mu ni bilo neznano. Svojo tako uspešno delovno dobo in potapljaško pot je končal na zadnjem svojem delovišču v Iraku na mostu preko Eufrata v Kumi. Vsa leta je bil zvest član kolektiva ter zaradi svojih lastnosti in sposobnosti cenjen in spoštovan. Zaupane so mu bile tudi mnoge dolžnosti v sindikalni organizaciji in samoupravnih organih, ki jih je z vztrajnostjo izpolnjeval. Zaradi vseh zaslug je prejel mnoga priznanja in pohvale. Kljub vsemu temu pa je največje priznanje, ki si ga je zaslužil v tem, da je pri svojih sodelavcih in predpostavljenih užival neomajno spoštovanje, tovarištvo in prijateljstvo in da je s svojim neumornim delom, samoodpovedovanjem in odrekanjem zgradil najlepši spomenik, premnoge objekte, ki bodo še dolgo služili naši domovini. Dragi naš sodelavec, hvala ti za vse, kar si nam dal, hvala ti za tvojo plemenitost, ki nas je bogatila. Sodelavci tozda Nizke gradnje 'Maribor Žarko Vukovič S težkim srcem smo tistega hladnega februarskega jutra sprejeli žalostno vest, da našega Zareta med nami ni več. Star komaj dvaintrideset let je moral svojo življenjsko pot zaključiti. Pri Gradisu tozd GE Jesenice se je zaposlil pred šestimi leti kot mehanik. V kolektiv se je hitro vživel in vzljubili smo ga kot dobrega in vestnega sodelavca. Kadar je narava dela zahtevala podaljšan delovni čas, ni pri tem nikoli pokazal slabe volje. Žare je bil aktivni član D PO Gradis, med drugim član Zveze komunistov Jugoslavije. Tedaj, ko smo ga njegovi ožji sodelavci obiskovali v bolnišnici in doma. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka ANTONA HAJDINJAKA, upokojenega potapljača iz Vuhreda, se najtopleje zahvaljujemo za izkazano sočustvovanje, darovane vence in izraze sožalja v teh težkih trenutkih. Lepa hvala delovnim prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej smo dolžni iskreno zahvalo govorniku tov. direktorju Ježu in tovarišu Horjaku, ki sta tako živo in ganljivo prikazala njegov Uk in delo. Hvala sodelavcem in prijateljem, ki ste z njim delati in ga imeli radi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Težka je resnica, da ga ni več med nami. V neizmerni žalosti: žena Pepca, sin Tonček in hčerki Jožica in Lidija z družino. Priznanja je dolgoletnim športnikom in športnim delavcem Gradisa P0<^ predsednik Komisije za šport in rekreacijo GIP Gradis Matija Krnc. Na sli*1' priznanje prejema Slave Stanonik iz LIO Škofja Loka 32. priznanj za dolgoletno aktivnost Športnikom podeljena priznanja Na predlog tozdovih osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenij® F bilo 6. marca podeljenih 32 priznanj za dolgoletno delo na področju športnT rekreacije v Gradisu. Priznanja so dobili tako aktivni športniki, kot tudi or' ganizatorji športnih prireditev. nihče izmed nas še slutil ni, da se bo njegova pot iztekla tako zgodaj — v cvetu mladosti. Skratka, spominjali se ga bomo kot človeka, ki je bil svojemu bližnjemu vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Na njegovo zadnjo pot pa smo ga pospremili v njegov rojstni kraj Sanski most. Sodelavci tozda GE Jesenice Josip Danič-Lala Globoko se je vklesal v srca delavcev tozda GE Koper tisti deževni dan, ko smo se v Izoli za vedno poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Josipa Daniča-Lale in ga pospremili v njegovo rojstno ravnino, v njegovo Sento. Dih se nam je ustavil, noge so klecnile, solze zaledenele na obrazu, ko smo ob tvoji krsti zagledali tvoje majhne otroke, ki so nemo in brezpomočno zrli v praznino pred seboj, v eno človeško nemoč pred resnico, v eno izginjanje, ki je neizbežno. Še enkrat smo se spomnili tvojega lika, nemirnega in plemenitega duha. milega pogleda in lahkega koraka, ki te je pripeljal iz tvoje ravnine na Primorsko, v Koper. Za vedno smo se ločili od dolgoletnega Gradisovca, vendar bo spomin na Josipa Danica ostal trajen. Spomnili se bomo nanj, ko bomo hodili mimo delavnice, kjer je varil, ko bomo slišali gromko zabijanje pilotov ali ko bomo slavili novo delovno zmago. Takšen je bil in bo za nas vedno ostal, naš Lala. Sodelavci tozda GE Koper Priznanja so prejeli: Alojz PoW nar in Ani Stupar iz DSSS, Joži 0f£ iz Interne banke, Marko Germ 1 Rajko Ivic iz Gradbene operatm Ljubljana, Bruno Benje in ŠalJ Sokol iz GE Maribor, Ivan Grab n11 in Zoran Zavolovšek iz GE Ravfl na Koroškem, Vili Bratina in An' dreja Puc iz Kovinskih obrat0 Ljubljana, Slavko Stanonik iz L< Škofja Loka, Marjeta Dekleva • Ludvik Šiftar iz SPO, Erika Bošak1 Ferdo Kraner iz GE Nizke gradnl^ Maribor, Bernarda Lap in DraS£ Dolenc iz Biroja za projektiraj Ljubljana, Dušan Karun in Tone senovec iz Inženiringa, Jelica j8 bere in Josip Humek iz Kovinsk* obratov Maribor, Drago Tarman 1 Jože Srpak iz GE Jesenice, Vili J.a' zbec in Mihael Lukane iz GE Ceh Štefka Bregar iz Biroja za rojekti^ nje Maribor, Ivan Lovše iz Oje Vlado Umek in Josip Terčič iz j. Kopra ter Miran Ivanuša in Fr*in Cigler iz GE Gradnje Ptuj. j Dobitnikom še enkrat čestita^1 C. P' Zahvala Ob izgubi drage mame, se zahval)11 jeva OOZS tozda OGP in vsem s°' delavcem za izrečena sožalja, d*r\< vano cvetje in spremstvo na nje” zadnji poti. i Marija Gr8, Anton Ku" Približati se naravi, njenim lepotam, blagodejnim učinkom... 10., jubilejno, leto Planinskega društva Gradis ^ ^"12.1986 bo preteklo 10 let od ustanovitve Planinskega društva Gra-8eč"h 8 uslanovnem občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki zo | !oz<*ov’80 se prisotni odločili, daje tudi v naši delovni organizaciji do-8 *C8S’ ko ie P0,rebno med seboj povezati sicer veliko število planincev, ki t ali pa z drugimi planinskimi društvi obiskujejo naše planine. Zamisel je bila tedaj, leta 1976, \Tra z.e najmanj dve leti, če ne več. d n« 3r so. to večinoma le želje jiamezmko^ primanjkovalo pa je in ^ln da bi zamisel uresničili opravili vse dolgotrajne priprave registracijo društva. Potem pa je n"ar le stekla. Našlo se je deset za-1 s„enjakov, se primerno organizira-• čaJrtVova*° PreceJ svojega prostega {' sim lzc*e*a*° pravila društva in po-La»10 svoje podpise. Tako se je . e* postopek za registracijo na-društva. * 1 slo, r' us,an°vitelji Planin-da ^8 dru^va Gradis zaslužijo, Se i'h na začetku 10. jubilejihga eta spomnimo in jih imenu-ver °: Bnčar, Tone Jeseno- Rajko Kogej, Zdravko p Pan, Alfred Peteln, Alenka KrtoCn’ DraS<> Kristan, Bojan Sav1i>)’ Marko Merte,i in Slavko —____________________________/ ,2Na ustanovnem občnem zboru 15. 1, lj|j' ‘^6 smo planinci Gradisa izvo-£ Pra\SV°je Prve 'zvršne in samou-11 'oval*16 or8ane- V njih je tedaj sode- 1 Prea3 Ve^'na tozdov Gradisa. Prvi l|ifre(jSpdnik društva pa je postal Al- l<:Pr^a lem zboru smo sprejeli tudi v Dn,gram delovanja društva v svojem 0 T*? *CtU delovanja. ''kereh dogodkov se spominjamo, !i (lel0Srtlo.stoPili v 10., jubilejno, leto : w)*«ja našega društva, in se bo 1 Gr d° izmed planincev ali delavcev va dlsa vprašal, kako ga namera- 1 : Počastiti. job^3 letošnjem rednem letnem h <0rnCm ?boru društva pod Šmarno le bila posebna točka dnevnega reda namenjena prav počastitvi našega jubileja. Pri tem pa je le treba vedeti, da je bilo naše društvo ustanovljeno brez visokoletečih ciljev. Želja ustanoviteljev je bila, da približa našega delavca naravi, njenim lepotam, njenim blagodejnim učinkom, tako duševnim, kot telesnim; da čimveč naših delavcev spozna, kaj je zdrav način življenja in kako bodo svoje vsakodnevne napore v službi in v družini čimlažje premagovali; da čimveč delavcev Gradisa zbliža med seboj in omogoči trajna prijateljstva, ki so mogoča le pri soočenju z lepotami in nevarnostmi v gorah; pravtako pa je bila želja ustanoviteljev, da našega delovnega človeka izobrazi in osvesti, da bo bolje spoznal, kako lepa je njegova domovina in- kako pomembno je zdravo okolje za zdravo življenje. '1 o so bili na kratko cilji ustanoviteljev Planinskega društva Gradis. Ti cilji so enaki še danes. Seveda do danes vseh žel jenih ciljev nismo dosegli, kakor je tudi sicer v življenju; želje so vedno večje od možnosti. Predvsem nam ni uspelo pritegniti dovolj mladih delavcev Gradisa ali njihovih svojcev, otrok. A še vedno upamo, da nam bo to sčasoma le uspelo. Prav zaradi zgoraj navedenih ciljev našega društva je večji del delovanja posvečen prav neposrednemu stiku z naravo v vseh vremenskih razmerah in letnih časih. Smatramo, da je to osnovna zadolžitev planinca in da je narava najbolj prepričljiv prevzgojitelj. Kdor enkrat stopi v stik z njo, je večno njen. Ostalih sredstev prepričevanja, kakor so npr. predavanja z diapozitivi, avtobusni izleti v alpske doline, izleti na Krst na vrhu Triglava Triglav itd. seveda ne zanemarjamo, a jih uporabljamo le kot pomožno sredstvo, ne nazadnje zaradi zelo skromnih finančnih sredstev, ki so nam na razpolago. Reči pa moram, da nam izleti na Triglav in drugi podobni, niso prinesli novih planinskih prijateljev. Udeležba je bila sicer množična, a od vseh novincev na teh izletih ni ta-korekoč nikogar, ki bi se nam pozneje še kdaj pridružil. Vsiljuje se misel, da je še vedno vse preveč naših ljudi obremenjenih z malomeščansko, materialistično miselnostjo, za katero je značilna tudi visoka stopnja individualizma in zaprtosti v ozek krog. Vendar bomo vztrajali pri svojih težnjah naprej. Naša vrata so vedno odprta za vsakogar, ki ima iskreno željo nekaj časa posvetiti prijateljem in naravi in s tem tudi sebi. Prepričani smo, da nam bo ob nekoliko večji podpori naše delovne organizacije, tudi uspelo uresničiti vse cilje, ki smo si jih zadali. Naj vsem planincem Gradisa na kratko predstavim še program delovanja v jubilejnem letu 1986: 1. Priredili bomo kar 33 izletov! Največ v svojih 10 letih delovanja. Poleg teh pa bo še nekaj izrednih, ki v planu niso zajeti, a bodo organizirani po posebnem dogovoru. Med te sodi seveda tudi izlet na Triglav. Vodilo pri planiranju letošnjih izletov pa nam je bilo: spoznati čimveč predelov naše domovine, ki jih še ne poznamo. 2. Priredili bomo enotedenski izlet na vrhove v Visokih Tatrah. Udeležba bo zaradi organizacijskih in finančnih razlogov omejena. Zato je bilo sklenjeno na zadnjem letnem občnem zboru, da se tega izleta udeležijo planinci, ki jih bomo v letu 1986 največkrat videli na naših izletih in torej najbolj zvesto izpolnjujejo naše poslanstvo. To jim bo tudi nekakšno priznanje. 3. Še naprej bomo nadaljevali s prikazi diapozitivov z naših gora. 4. Če nam bo delovna organizacija priskočila na pomoč, bi želeli nati-snisi skromno spominsko knjižico, v kateri bo s slikami in tekstom na kratko upodobljeno naše delovanje v 10. letih našga obstoja. 5. Na koncu leta bomo seveda naš jubilej počastili v primernem okolju s slavnostnim občnim zborom. 6. Predvidoma bomo za interno uporabo odprli pot »NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA«. Služila naj bi prav uresničevanju ciljev, ki si jih je naše planinsko društvo ob nastanku zadalo. To so bili na kratko naši skromni cilji do sedaj in v bodoče. Vsakogar med delavci Gradisa, ki vidi v teh ciljih tudi svoja hotenja, prisrčno vabimo v našo druščino. Ne bo mu žal! Rajko Kogej, Predsednik PD Gradis Z \ Spominski pohod na Stol Tradicionalnega zimskega pohoda na Stol, 2238m, se je udeležila skupina planincev iz matičnega društva PD Gradis. Koordinacijski odbor planinskih društev občine Jesenice in občinski odbor ZZB NOV Jesenice, sta tudi letos z mnogo požrtvovalnosti in truda organizirali pohod. Vrh Stola je v zimskih razmerah zelo težko osvojiti, saj nam to preprečuje debela plast snega, povrh pa še grozijo snežni plazovi. Težavna pot je bila zaradi višine novozapadlega snega speljana do lovske koče na Zabrez-niški planini in mimo obeležja padlim partizanom med NOB, kjer so jeseniški planinci položili venec. Vreme in prečudovit sončen dan sta dala poseben pomen pohodu. Pri Valvazorjevem domu, je bila slovesnost v spomin na čase med NOB in na partizanske planince, ki so na vrhu Stola padli pod okupatorjevimi streli. Bile so podeljene tudi plakete za desetkratni pohod. Prejel jo je tudi Janez Zajc član PD Gradis. Štefan Šneberger X______________________________/ Zmagovalka ŠIG-a v veleslalomu in tekih Janja Stanonik Del naše ženske ekipe pred startom Bernarda Lap tik pred usodnim padcem Predsednik RO SGDS Franc Berginc izroča pokal za drugo mesto kapetanu Gradisa Alojzu Polajnarju XXIV. zimske športne igre gradbenikov Gradbinec pred Letošnja zima je bila za organizatorje, GOP Obnovo iz Celja mnogo bolj ugodna kar se vremena tiče, zato pa bolj negotova glede kraja prireditve. 0 vsem tem smo zapisali že v prejšnji številki. Kljub vsem težavam, pa je prireditev povsem uspela tako po zaslugi organizatorja, kot tudi tehničnega izv«' jaka — Alpskega smučarskega kluba Kranjska gora. Na prizorišče 24. zimskih ŠIG v Kranjsko goro so letos prišli tekmovalci iz 77 delovnih organizacij iz vseh krajev Slovenije, s preko 1600 nastopajočimi, kar dokazuje, da zanimanje za zimske športe tudi med gradbinci ponovno narašča. Med nastopajočimi je bila tudi gradisova ekipa, ki tudi tokrat ni razočarala, saj je dosegla odlično drugo mesto v obeh konkurencah kot tudi v skupni uvrstitvi. Tudi posamezniki so posegli po kolajnah, zlato pa sta prismučala Alojz Polajnar in Janja Stanonik. Podrobnejši rezultati pa so naslednji: VELESLALOM: I. kat. — 1. Snežana Šlindra (Alprem), 2. Ljuba Šarševič (Gradbinec), 3. Marta Marn (Gradis); II. kat. — 1. Janja Stanonik (Gradis), 2. Meta Muravs (Konstr.), 3. Barbara Bukovac (ZIL); III. kat. — I. Darinka Križnar (Domplan), 2. Draga Pretnar, 3. Nada Hvasti (obe Gradbinec), 7-Joži Orel (Gradis), IV. kat. Zmaga Bogojev (Giposs), 2. Majda Šuštar (Pionir), 3. Meri Trobec (ZIL), 4. Joži Kocjančič (Gradis)! V. kat. — 1. Iztok Konjar (RFC), *•, Srečo Likar (IB), 3. Matjaž Rems (ZIL), 32. Franc Šumnik (Gradis)i VI. kat. — 1. Alojz Polajnar (Gra- dis), 2. Boris Vodopivec (SCT), -1-Marjan Poterpin (Beton); VII. kat-— 1. Izidor Krničar (Hidrogea), *• Boris Žlindra (Beton), 3. Jane*. Markovič (Grosuplje), 7. Marjan, Zupan (Gradis); VIII. kat. —■ *a Janez Hercog (Kograd), 2. Ciril C op (Gradbinec), 3. Sandi Carn (Zid” grad), 22. Peter Rubin (Gradis); I*' kat. — 1. Angelo Iman (ZIL), \ Franc Štamlak (Kograd), 3. Konra° Breg (Hidrogea), 10. Anton Oma*1 (Gradis). 1 TEKI: X. kat. — 1. Veronik* Trškan (Gradbinec), 2. Mojc* Prvič na ŠIG je bil za našo ekipo potreben aki, na katerem so odpeljali Ber- Dva od naših osvajalcev kolajn — Alojz Polajnar in Marta Mam nardo Lap, vendar pa poškodba le ni bila tako huda, da bi bil potreben prevoz v bolnišnico Gradisom in SCT ampe (Slov. proj.), 3. Sonja Albert gradiš); XI. kat. — 1. Janja Stano-, (Gradis), 2. Renata Miklavčič, 3. ”a .Subelj (ZRMK); XII. kat. — 1. p °jca Jerančič, 2. Nada Hvasti (obe gradbinec), 3. Nadi Peršin (SCT), ' Marta Pečnik (Gradis); XIII. kat. J? '• Marija Renčel (Hidrogea);, 2. ^tarina Šegula (Tehnik), 3. An-, J Gaberc (Gradis); XIV. kat. — Jože Klemenčič, 2. Milan Bahar loba SCT), 3. Zoran Zavolovšek gradiš); XV. kat. — 1. Viki Uran-^ar (Ingrad), 2, Janez Berčič (SCT), Darko Leben (Gradbinec), 9. Hubo Šečerko (Gradis); XVI. kat. D Peter Čufar (Gradbinec), 2. Jože Pečnik, 3. Peter Demšar (oba SCT), 16. Alojz Kepic (Gradis); XVII — kat. — 1. Franc Naglič (Gradbinec), 2. Milan Bahar (SCT), 3. Matija Kavčič (Hidrogea), 9. Janez Majcen (Gradis); XVIII. kat. — 1. Dušan Šturm (IBT), 2. Alojz Baznik, 3. Janez Tratnik (oba Gradbinec), 7. Ciril Oblak (Gradis). V točkovanju ekip, kjer se iz vsake kategorije štejeta rezultata dveh najbolje uvrščenih tekmovalcev, je v veleslalomu slavil Gradbinec pred Gradisom in ZIL-om, v tekih pa je na tretjem mestu ZIL zamenjal SCT. Končni vrstni red pa je bil naslednji: Ekipa točk 1. Gradbinec 292 2. Gradis 407 3. SCT 636 4. Ingrad 762 5. Hidrogea 764 6. ZIL 801 7. Kograd 833 8. Grosuplje 842 9. Beton 1014 10. Alprem 1099 Za najboljše je organizator pripravil lične kolajne in pokale, ki so jih prejeli ob zaključku tekmovanja. Ob razglasitvi pa so si gradbinci že zaželeli nasvidenje prihodnje leto na jubilejnih 25. zimskih ŠIG, ki bodo prav tako v Kranjski gori v organizaciji letošnjega zmagovalca Gradbinca iz Kranja. Matija Krnc GRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS. Izdaja ga Odbor za informacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Ludvik Rudolf, Miranda Cattonaro in tajnik Gojmir Bernot. Glavni in odgovorni urednik Cveto Pavlin. Tehnični urednik Matija Krnc. Člani uredniškega odbora: Mimiko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudolf, Vlado Ferbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksander Bobnič in Tatjana Savinšek. J,'ska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naklada 8.800 izvodov. \ ^uslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana. Telefon (061) ^-^žl-422 int. 232 in 220._____________________________________________________________________________________J Š Od 22. marca dalje $ Začel se je § poletni ŠIG ^ Tekmovanja športnikov-N gradbenikov se kar vrstijo. Po ^ zaključku zimskega ŠIG, so se N takoj začele priprave za pred-^ tekmovanja v posameznih S panogah poletnega ŠIG. Naj-5 prej bodo nastopili šahisti in N igralci namiznega tenisa in ^ sicer 22. marca. Predtekmo-> vanje v šahu bo organizirala ^ mariborska Hidromontaža, v % namiznem tenisu pa Beton iz * Hrastnika. N Odbojka bo na sporedu ^ teden dni kasneje, to je 29. marca. Organizator je celjski ^ Ingrad. Sledi streljanje, ki ga £ bo 12. aprila organiziralo ^ SGP Grosuplje v Grosupljem * itd. C. P. e 00000000000000000000 ■ Nagradna križanka Pri žrebanju februarske nagradne križanke smo upoštevali vse rešitve prispele do 17. februarja letos. Pravilna rešitev se glasi: zimske igre, solastnik, tnale, Ibo, Asir, let, Arto, Božo, PH, prebeg, splavar, Vartan, tragedija, resa, ALU, avt, DP, neo-logija, krvavitev, atonon, Jaka, ŽK, Prek, Albertina, Rene, Karli, zet, atomika, nevriti, Vatikan, izcedek, orakelj, Koin, Ka.. Sreča je bila nakonjena naslednjim reševalcem: 1. nagrada — Pavle Užmah, tozd GE Ravne (700 din) 2. nagrada — Andreja Klinc, DSSS (600 din) 3. nagrada — Rafael Bajec, upokojenec OGP, Ptujska 18, Lj. (500 din) 4. nagrada — Marjan Adamič, tozd GE Celje (400 din) 5. nagrada — Črtomir Božič, tozd GE Maribor (300 din) Dobitnikom čestitamo! Rešitve marčeve nagradne križanke pošljite do 10. aprila na naslov: GIP Gradis, Šmartinska 134 a, uredništvo Gradisovega vetsnika — Nagradna križanka. V > NAGRADNA KRIŽANKA učitelj solnik ,(zanic-mm tj ivo) izbira blaga asor- timent pristaš stali- nizma tremolo ptica s košatim repom oblika imena ivica natrij pletena oblačila nasilna tatvina obdobje v j umetnosti nekdanji indijski politik srebrn kovanec severo- vzhod ruski dramatik-realist (..gozd") izumrla noju podobna ptica kraj, pri domzalah mesto v srbiji ptice ujede slovenski kulturnik (bojan) katja epstein kilogram boriš vidmar pevka turner telesna tekočina viktor ivo jan azijski veletok srbska igralka (eva) pripadnik ilirov l ni kola ' tesla režiser judnič slovenska pokrajina obvodna žival naš politik (mijalko) reka pad olupljena koza krompiija lok, a/od v arhitekturi ivan prijatelj karlovac del roke odprtina v steni riko debel jak uradni spis presemov rojstni kraj pomota, spodrsljaj gorska vijav grškem mitu usnjen pas oblika ime-na adolf svetovno prvenstvo ravnilo oblika imena lojze solmi-zacijski slog švicarski slikar in grafi k (paul) površjna, območje del jedilnega pribora inženir otok med korzikoin italijo svetloba in sivomodra kura z belimi pegami zveza sindikatov mesto vfranciji del , obraza stalnost, trajnost pripadnik italov dirigent hubad sol oljne kisline kosi celote enaka vokala lojze dolinar prisostvo- vanje strmi del poti ali ceste sani aluminij naslov