Oxf.: 0~~01 O 
Računalniški obračun del pri gradnjah gozdnih 
prometnic 
Mitja CIMPERŠEK* 
Z uveljavitvijo panožnega sporazuma smo 
med redna opravila sprejeli tudi podrobno 
členitev in ovrednotenje del pri gradnjah 
gozdnih cest in vlak. Po zagotovilu predlaga-
teljev tega sporazuma so normativi skupek 
terenskih snemanj in raziskav, praktičnih iz-
kušenj in že preverjenih splošnih gradbeni-
ških meril za ugotavljanje učinkov. V nespre-
menjeni obliki smo jih sprejeli tudi v Gozdnem 
gospodarstvu Celje. Pri praktičnem delu pa 
smo ugotovili, da tako razdrobljenih del ne 
moremo določati z enostavnimi merjenji in 
izračuni. Zato smo izdelali posebno metodo 
terenskih snemanj in obdelavo podatkov na 
računalniku. 
1. MATEMATIČNA REŠITEV 
Osnovo našega izračuna sestavljajo tri 
enostavno merljive količine: 
- nagib terena (T), 
- višina izkopne brežine (H) in 
- nagib brežine (B). 
Izpeljava obrazcev je razvidna iz priloge 1 
in se nanaša samo na mešane profile, ki 
pre~ladujejo v večini primerov. 
Površino celotnega profila dobimo iz for-
mule (1). Če imamo v profilu tudi kamnita 
tla, sočasno z brežino izmerimo tudi tisto 
višino kamnine (K), ki smo jo morali prej 
zdrobiti z razstrelivom. Ploščino tega dela 
profila izračunamo po obrazcu (2). Izpeljava 
vzorca je zasnovana na predpostavki, da 
sloji kamnite hribine potekajo vzporedno s 
površino terena. 
Pri delu z bagrom dodatno ovrednotimo 
še tiste količine materiala, ki so bile škarpira-
* Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar-
stvo Celje, TOZD gozdarstvo Boč, 63250 Rogaška 
Slatina, Ulica 14. divizije 17, YU 
228 G. V. 5189 
ne. Te izračunamo po obrazcih, ki so poja~ 
snjeni na prilogi 2. 
V vsakem profilu izmerimo tudi širino z 
buldožerjem zglajenega dela planuma. Iz 
tega podatka dobimo površine planiranja. 
Z izmerjeno razdaljo in nagibom nivelete 
med dvema sosednjima profiloma dobimo 
vsa iskana povprečja. 
2. TERENSKE MERITVE 
Prevzem gradbenih del lahko opravita dve 
osebi, vendar gre delo hitreje od rok, če je 
navzoč še tretji. Običajno pri prevzemu sode-
ljujejo predstavniki gozdnega obrata kot vla-
gat~lji in zastopniki izvajalca, to so gradbeni-
ki. Merilna mesta - snemalne profile - izbe~ 
remo tam, kjer se občutneje spremeni vsaj 
en vplivni dejavnik. Razdalje merimo s tra-
kom, brežine pa s 5-6 m dolgo zložljivo lata. 
Za merjenje nagibov brežin uporabljamo po-
seben kotomer, s padomerom pa merimo 
nagibne kote terena in po potrebi preverjamo 
nagibne nivelete. 
Dvojica lahko prevzame zemeljska dela 
na kilometer dolgi trasi v poldrugi uri. 
3. RAČUNALNIŠKI PROGRAM 
Računalniški program je izdelan tako, da 
pred začetkom del ažuriramo cene gradbenih 
storitev. To je pomemben predpogoj zaradi 
inHacije. Sledi vnašanje izmerjenih podatkov 
po posameznih profilih. Na koncu zahteva 
program še vpis števila panjev (združenih po 
debelinskih stopnjah), ki smo jih prej razstre-
lili. 
Računalnik najprej izpiše vstavljene podat-
ke. Druga ~abela vsebuje izračunane količine 
po posameznih profilih. Te so ločene po 
vrstah del, kategorijah, pogojih miniranja in 
razvrščene v razrede (do 2m3, od 2 do 4m3 
Priloga 1: Obrazec za izračun površin izkopa <;--
,~ 
~~~~==~~======~~----- ~ 
_""...' ~ J /A""i ~- A? - ~--_.-J 
/ -· 1(".-n;...-----~-~ ::;.,.--:r- - 1 
zemlja 
P=h*(A1 +A2)/2 - h* A2/2 
=h/2*(At +A2 -A2) = h/2* A1 
TAN(n=h/(A1 +A2) 
/ 
"" kamen 
A1 =h/TAN(T)-A2 
A2 = COS(B} * H 
h=SIN(B)*H 
A 1 = H * SIN(B) /TAN(n- H * COS(B) 
= H * (SIN(B) /T AN(T) -COS(B)) 
P = H * H * SIN(B) * (SIN(B) /TAN(n-coS(B))/ 2 ... (1) 
F=K/H 
PK=P*F* F ... (2) 
V računalniških jezikih imajo znaki naslednji pomen: .. množenje 1 deljenje 
Priloga 2: Obrazec za izračun površin škarpiranja 
V računalniških jeZikih imajo znaki naslednji pomen: 
*množenje, 1 deljenje 
Za F glej prilogo 1 . 
/ 
.;' 
.,.,. kamen 
SIN(90-B) =Z/V 
Z= V*(90-B) 
TANT(T) = V/A1 
V=A1 *TAN(T} 
PSZ=H*Z/2 
PSZ= H*A1 *TAN(n*SIN(90-B}/ 2 ... 3 
PSK= PSZ*F*F ... (4} 
G. '\1. 5/89 229 
in nad 4m3). V tretji tabeli- rekapitulaciji, so 
vse količine seštete in pomnožene s cenami. 
Za kilometer vlake ali ceste trajata vnaša-
nje in istočasni izpis manj kot 30 minut. 
SKLEP 
Po dveletnih izkušnjah in primerjavah ugo-
tavljamo, da so normativi zanesljiva podlaga 
za vrednotenje gradbenih storitev. Nekoliko 
prenizki so pri nižjih kategorijah in tam, kjer 
so izkopne količine na tekoči meter večje od 
3-4m3• V takih primerih so gradbeni stroški 
previsoki. Obratno pa potegnejo krajši konec 
Oxf.: 907.1 
gradbeniki pri majhnih izkopih in v kamenju. 
Najneugodnejši je položen kraški svet, kjer 
je veliko miniranja in malo odrivnega materia-
la. 
Kot je razvidno iz sestavka, je izračun 
količin enostaven, hiter in natančen. Odpa-
dejo vsa risanja in planimetriranja profilov ter 
veliko zmotljivega računanja. 
Z manjšimi popravki bodo postali normativi 
gradbenih storitev kakovostna podlaga za 
ugotavljanje učinkovitosti gozdnega gradbe-
ništva. To pa je trdno izhodišče za smotrno 
načrtovanje optimalne gostote in poteka goz-
dnih komunikacij. 
Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda 
Tudi pobuda gozdnim gospodarstvom za osnovanje »GOZDNIH GAJEV«· 
Lado ELERŠEK* 
1. O LEPOTI GOZDOV RAZMIŠLJAMO 
TUDI GOZDARJI 
Da tudi gozdarji ne živimo le od lesa in 
kruha, dokazuje dobro obiskan seminar O 
lepoti drevesa in gozda, ki sta ga priredila 
VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakul-
tete in Splošno združenje gozdnogospodar-
skih organizacij SR Slovenije 19. in 20. 
novembra 1987 na Inštitutu za gozdno in 
lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani. O 
nekaterih svojih estetskih »srečanjih« z go-
zdom sem v tej reviji že pisal (4), a so se 
mi po poslušanju seminarja porodile na to 
temo še nove misli. Saj se nam tudi gozd 
vsak dan prikazuje v drugi luči in drugi 
izrazni podobi. 
Znanost o lepem imenujemo estetiko. 
Estetsko kot vrednostni pojem izraža ·celo 
vrsto čustvenih odnosov, ki temeljijo na 
človeški biološki, psihološki in socialni biti. 
* L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in 
lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 
2, YU 
230 G. V. 5/89 
Izvor estetskih doživetij je v vidnih, zvočnih, 
besednih in drugih zaznavah. Estetiko go-
zda pa opredeljuje ANKO {2) kot nauk o 
vseh vidikih lepega, povezanega z gozdom. 
Doživljanje lepote je ugodje, vendar so 
za to doživetje različni ljudje različno ))od-
prti<<. Slikarske razstave in koncerte obi-
skuje le manjšina. Podobno je z estetskimi 
vrednotami gozda: doživljajo jih le nekateri 
ljudje. Čeprav so naši predniki živeli v 
gozdu in ob robu gozda, je današnji mestni 
človek od gozda zelo odtujen. Očitno mu 
mesto nudi več in silnice, ki ga vežejo nanj, 
so močnejše od tistih, ki ga povezujejo z 
naravo, tudi z gozdom. Zato se tudi mesta 
tako razraščajo, medtem ko se podeželje 
vse bolj prazni. 
Nekateri vplivi na razporeditev ljudi 
v prostoru: 
Razlogi, ki vplivajo na to, da živi ve-
čina ljudi v urbanih naseljih (močnejši): 
- želja po življenju v večji skupnosti 
- ugodje komunalnih uslug